GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
Harotnlnaznaša: f&ifs*Drelništraio spravništro: S«."« Izhala »sak petek
Št. is.	V	Ljubljani,	31.	marca	1916.	Leto	XI.
Ponatis prepovedan. — Vse pravice pridržane.
Janez Krek:
Slovenci.
IZ ZGODOVINE.
Jugoslovani.
Od Karnijskih Alp južnozahodne Koroške do obali Črnega morja, od Mure do pred vrat Soluna in do Ege j-' skega morja in do globoko v albanskih gorah stanuje približno 17 milijonov Slovanov (Jugoslovani), njih jezik tvori danes nepretrgana veriga narečij, ki so polagoma spajajo eno v drugo. V se-vernozahodnem delu tega ozemlja (obsega južno Koroško, južno in del srednje Štajerske kakor tudi obmejne dele zahodne Ogrske in Hrvatske, dalje celo Kranjsko in pretežni del Primorskega e obmejnim ozemljem severnega kota Italije) bivajo Slovenci.
Prvotne naselbine Slovencev.
Sedanji Slovenci so skupno z ostalimi rodovi Jugoslovanov sledili velikemu preseljevanju narodov in stremljenju proti jugu. Ko so zamenjali leta f>t>8 Langobardi širne ravnine v Panoniji s solnčnimi italijanskimi livadami, so zasedli Slovenci opustošene dežele. Slovenci so prodirali po naravnih cestah ob Dravi, Savi in ob Muri v doline alpskih dežela; zasedli so Kranjsko, Koroško, Štajersko in pomorje Adrije. Prodrli so do Toblahškega polja na Tirolskem; ob Muri so prišli čez zgornje Štajersko v današnjo zgornjo- in niže Avstrijsko. V Pustrški dolini na Tirolskem, v solnograškem Lungau in v dolini Fnns so se nahajale slovenske naselbine; Donava jih je ločila od Cehov. Friaulski vojvodi so ustavili njih prodiranje na jugozahodu, a zasedli so le vso severno pogorje do Tagliamenta (kjer žive še danes); v južni Furlaniji nas spominjajo na nekdanjo slovenske naselbine kraji kakor Beogrado, Passi-ano, Schiavonesco, Turiaco (Turjak).
Slovenci se seveda večinoma niso megli dolgo držati v teh daleč naprej Potisnjenih postojankah. Navedenih ozemelj niso naselili dovolj tesno in brez stika z jedrom naroda. Izgubili so se v primeroma kratkem času v ger-
manskem prebivalstvu, ki je deloma še ostalo iz dobe ljudskega preseljevanja in med Bajuvari, ki so pritiskali v te kraje. Njih nravno moč je še podpirala država in cerkev s svojo višjo kulturo. Vsekakor so pa obstajale še v 13. stoletju daleč na severu slovenske naselbine, n. pr. Kindsberg v Murzthalu (Ul-ricb. pl. Lichtenstein). Še danes nam dokazuje veliko krajnih imen v nemškem jezikovnem ozemlju, da so se tam nekdaj nahajale slovanske naselbine (tako n. pr.: Windisch = Matrei; Admont = Vodmat, Udmat; Aussee = Oscje; Graz = Gradec; Fernitz itd), — dalje dokazujejo mnogi slovenski jezikovni elementi v koroškem in v štajerskem narečju, kakor tudi mnoge šege in navade mogočen slovenski vpliv na nove nemške naseljence. Še mogočnejše je vplivala slovenščina na Mažare. Prevzeli so od kulturno višje stoječih panonskih Slovencev veliko besedi (posebno takih, ki tičejo poljedelstvo).
Razpad neodvisnosti.
Slovenci so živeli nekaj stoletij samostojno pod domačimi knezi. Uspešno so se vojskovali z Avari, z Langobardi
v	Friauiu, deloma tudi z Bavarci. V sredi 8. stoletja so pa poklicali svoje sosede na pomoč proti Avarom, a s tem so postali odvisni od države Frankov, toda nekaj časa so še ohranili lastne kneze. Pokristjanili so jih nekako tako, kakor Sakse, le deloma na miren način, deloma pa z orožjem, kar je utrdilo gospostvo Bavarcev in Frankov, posebno ko se je izjalovila vstaja Ljudevita Posavskega (umrl 828) proti vladi tujcev. Od takrat so delali nato, da se končajo tudi zadnje sledi slovenske samouprave: uvedli so frankovsko upravo, slovenski glavarji so se umaknili nemškim grofom.
Podvrgli se pa niso Slovenci na milost in nemilost, kar posnemamo iz slovanskega načina ustoličenja koroških vojvod, kjer so novega vojvoda takore-koč uvedli v zvezo slovenskih rodov in je obljubil, da hoče čuvati jezik, nravnost in običaje Slovencev in deliti vsakemu enako pravico. Staremu demokratičnemu ceremonialu ustoličenja vojvodov v slovenskem jeziku so se udali vsi vojvodi raznih rodbin kakor tudi prvi Habsburžani,
Vojvodina Gorotan, ki je družila prvotno vse planinske Slovence, je. kmalu zapadla razdirajočemu učinkovanju srednjeveškega nemškega fevdalizma: da oslabe moč vojvoda so razbili Gorotan okolu konca 10. stoletja v vrsto mark, iz katerih so se tekom časa ustanovile kronovine, v katerih bivajo Slovenci zdaj. Razcepila se je tako tudi politična in teritorialna enota Slovencev: razdeljeni so tako lož j e podlegli tujim vplivom.
Panonija.
Panonski Slovenci so si sicer ustanovili v južnozahodni Ogrski do Ptuja pod Pribinom še samostojno kneževino, ki igra v slovanski slovstveni povestni-ci veliko vlogo. Toda nasprotstvo nemških škofov, ki so kljubovali čelo papežu (ujetništvo sv. Metoda!) in naval Ma-žarov, ki ni pustil celo stoletje duška tej vzhodni marki, je uničil pričeto kulturno delo. Ko so bili popolnoma poraženi Mažari v bitki na Leškem polju, je nemški kolonist zopet obrnil svoje oko slovenskim planinskim deželam. Nemškim škofijam (Freising, Briksen, Bamberg) in nemškim samostanom jo daroval cesar velike kose dežele, ki so jih naselili z nemškimi kolonisti. Slovensko jezično ozemlje se je skrčilo ob mejah in se cepilo tudi v središču. Najmogočnejše se je ohranil nemški jezični otok Kočevski, ostali so utonili večinoma med Slovenci.
Skupnost Hrvatov in Slovencev.
Turški napadi so končali napredovanje ponemčevanja (od začetka 15. stoletja); nemški kolonist je hotel imeti lepo, rodovitno in varno zemljo, da jo obdeluje — slovensko ozemlje je pa bilo odprto vpadom Osmanov. Colo 15. stoletje brez pomoči države in tudi pozneje še dolgo časa brez zadostne moči sta morala misliti v svoji grenki silo slovenski in hrvatski kmet na primerno obrambo dežele; zgradili so si za slučaj pogostih turških vpadov, ki so jih naznanjali hitro kresovi zažgani po gorah, utrjene tabore. Hrvatske in slovenske dežele so tvorile v tem težavnem času varen predzid krščanstvu in kulturi večernih dežela. Slovenske vzhodne planinske dežele so se posvetovale ponovno s Hrvati o obrambi proti Tur-
kom. Kako so bili navezani eden na drugega, dokazuje okolnost, da so izvolili Hrvatje za svojega kralja, ko je umrl ogrski kralj Ljudevit (1526), vladarja štajerske, Koroške in Kranjske, nadvojvodo Friderika. Hrvatski stano-
vi	so predlagali sto let pozneje tem trem deželam zvezo proti vsakomur, ko se je sprejela pragmatična sankcija (1712), so Hrvatje izrecno zahtevali, da hočejo deliti svojo usodo s slovenskimi kronovinami, medtem ko je že prej stara pravda, zveza kmetov, večkrat združila Slovence in Hrvate v boju proti zatiralcem graščakom.
Ne čudimo se, ker v tej dobi straš- ■ nih turških pohodov ne moremo nič natančnejšega izvedeti o duševnem življenju in napredku tu v južnovzhodnili markah; trda turška doba je enostavno epična in junaška doba vseh Jugoslovanov. Tudi Slovenci se ji morajo zahvaliti za najlepše balade. Doba reformacije in protireformacije je prinesla zopet novo duševno izpodbudo. Slovenski luteranci so izkušali novi nauk razširiti z besedo in s pismom tudi med Hrvati; kakor je prej delovalo med Slovenci veliko hrvatskih duhovnikov, ki so slavili rimsko liturgijo v slovanskem jeziku, v staroslovanski glagolici.
Doba turških vojska je vojna tudi v jezikovnem in v narodoslovnem oziru, ker so se izvedla takrat velika preseljevanja na sever in na zahod, kar je povzročilo, da se je naselilo veliko tur-ško-bosenskih beguncev (Uskokov) na Hrvatskem, Štajerskem, Kranjskem in v Istri in so se močno pomešale in vzravnale obstoječe razlike.
Po razpadu osmanske sile ni nastopila nemška kolonizacija več močnejše. V tej dobi se je pa pojavil nekoliko močnejši vpliv italijanske kulture. Germanizacija se je nahajala pod Jožefom II. v polnem tiru, a ne več v
Karavana. viliem Hauff-
Minuli so že meseci, ko se je to godilo. Samujem žalostno v tem zidovju. Svet me zaničuje, zgroze se celo živali, ko me vidijo. Zaprta mi je lepa narava. Slepa sem namreč podnevi, le kadar sije luna svoje blede žarke na to zidovje, odpade pajčolan izpred mojih oči:
Sova je končala svojo povest. S pe-roti si otre solze, ker je plakala, ko je pripovedovala.
Kalif globoko premišljuje, ko konča sova svojo povest. Pravi:
»Če me vse ne vara, obstaja v naši nesreči tajna vez, a kje dobim ključ uganki?«
Sova mu odgovori: »O gospod! Slutim, kar Vi. V moji najranejši mladosti mi je prerokovala neka modra žena, da mi prinese neka štorklja veliko srečo. Morebiti tudi vem, kako naj se rešimo.«
Kalif se zelo začudi in jo vpraša, kako si to predstavlja. Odgovori mu:
»Čarovnik, ki je povzročil nama obema nesrečo, pride vsak mesec enkrat v te razvaline. Ne daleč od tu se nahaja dvorana. V njej kroka s tovari-
oblilci naseljevanja, ker je bila dežela primerno dobro naseljena.
ši. Večkrat sem jim že prisluškovala. Pripovedujejo si svoje zločine, mogoče izpregovori čarovno besedo, ki ste jo pozabila.«
»Najljubša princeza!« zakliče kalif, »povej, kdaj pride in kje se nahaja dvorana?«
Listek.
Sova nekoliko pomolči, preden odgovori:
»Ne zamerite, a le pogojno ustrežena Vaši želji.«
»Povej! Povej!« kliče Hazid, »zapoveduj, vse sprejmem.«
»Rada bi postala prosta z Vama, a mogoče je to-le, če me kdo vaju zasnubi.«
Štorklji sta po predlogu nekoliko osupnjeni. Kalif reče svojemu vezirju, naj gre nekaj časa ž njima vun.
»Veliki vezir,« pravi pred vratmi kalif, »to je trapasta kupčija, a Vi jo lahko vzamete.«
»Tako?« mu mož odgovori: »Moja žena mi pa izpraska oči, ko se vrnem? Prileten sem že tudi. Vi ste še mladi, oženjen niste in lahko poročite mlado princeso.«
»Za to ravno gre,« zdihuje kalif, ki žalostno poveša peruti, »kdo mi mo-
Giasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
POSLOVNO POROČILO ZVEZINEGA NAČELSTVA O LETU 1915.
V	nasprotstvu z letom 1914, ki se je nahajalo le v drugi polovici v znamenju vojske, je bilo leto 1915 popolno vojskno leto. Če , hočemo poročati o tem vojsknem letu, ne moremo navesti veliko dobrega. Saj se je kmalu no izbruhu vojske pričela gospodarska beda, ki je napredovala leta 1915 do težkega tlačenja delavstva. Življenja ni otežkočilo le pomanjkanje živil, marveč še bolj večinoma popolnoma neupravičena in po brezvestni špekulaciji povzročena podražitev živil. Vladni ukrepi proti oderuštvu in draginji, žal, niso uspeli. Kakor tudi je bilo pripravljeno tobačno delavstvo, da sprejme neizogibne vojne žrtve, so le gospodarske razmere tako pritiskale, da se je morala staviti
zahteva po draginjski doklad i.
Tobačne delavke so čutile draginjo tem bolj, ker so njih zahteve na priznanje državne podpore, češ da služijo, večinoma odklonili, ker se je tem bolj čutilo, ker so dohodki tobačnih delavk zelo skromni. Stremljenja na povišek državnih podpor so le malo uspela.
Zahteva po draginjskih dokladah je povzročila le nešteto ovir. Opozarjamo, da se je našel nek tovorniški ravnatelj, ki je očital našim članom, da
zahteva po draginjski dokladi ni domoljubna in krščanska, da so izjavili nekateri uradniki, delavke, ki morejo še jesti s surovim maslom namazan kru in kavo in celo kos klobase, ne potrebujejo še draginjske doklade. Četudi ta nazor ni splošen, obstaja le dejstvo,
re reči, da je mlada in lepa? Mačko kupujemo v vreči!«
Dolgo si še prigovarjata, a ko kalif izprevidi, da ostane njegov ministrski predsednik rajši štorklja, ko da poroči sovo, sklene, da izpolni sam pogoj. Sova je zelo vesela. Prizna, da nista mogla izbrati ugodnejše prilike, ker se naj-brže še to noč zbero čarovniki.
S štorkljama zapusti dvorano in ju vodi v tisto dvorano. Dolgo hodijo po temnem hodniku, končno jim zažari iz pol podrtega zidu močna svetloba. Ko pridejo tja, jima svetuje sova, naj mirujeta. Lahko so pregledali veliko dvorano. Okinčana je s stebri in lepo okrašena. Veliko barvanih svetilk nadomešča dnevno svetlobo. Veliko okrogla miza stoji sredi dvorane, na njej se nahajajo izbrane jedi. Na blazini okolu mize sedi osem mož. Štorklji izpoznata med njimi tistega krošnjarja, ki jima je prodal čarobni prašek. Njeg°Y sosed ga poziva, naj pove svoja ua j novejša dejanja. Med drugim pripoveduje tudi povest o kalifu in o njegovem vezirju.
»Katero besedo si jima naročil?« ga vpraša neki čarovnik.
»Zelo težko, latinsko, Mutabor.«
da na merodajnem mestu niso hoteli ničesar vedeti o podelitvi draginjskih doklad. Posebno potrebnim naj bi se podeljevale podpore, obetali so tudi ukrepe za olašanje življenja, da bi se s skupnim nakupom živil bojevali proti draginji. Praktično se ti poizkusi niso obnesli, v kolikor so jih sploh resno pričeli. Draginja je napredovala; vedno bolj se je zato poslabšalo tudi življenje tobačnega delavstva. Nastopili smo zopet z zahtevo pri glavnem ravnateljstvu, šele po tretji prošnji se je dovolila draginjska doklada v večjem obsepu. Odmerila se je draginjska doklada po dozdaj popolnoma nenavadnem načelu, namreč po »otročjem ključu«. Delovne osebe ne dobe zase ničesar, pač pa dobe doklade po stanju ro-dovinskih članov, ki so odvisni od njih zaslužka. Otročji ključ je povzročil, da so izključeni od draginjske doklade vsi, ki jim ni skrbeti za svoje, dasi jim draginja tudi ni prizanesla. Glavno ravnateljstvo utemeljuje svoje stališče, češ da finančno ministrstvo ne dovoli splošne doklade. Ko se je izvedla izpre-memba v osebi finančnega ministra, so po »osrednji komisiji avstrijskih krščanskih strokovnih društev« združene krščanske organizacije državnih delavcev zopet nastopile z utemeljeno vlogo. Pri- vladi, ki je v toliko uspela, da je priznala vlada splošne doklade. V uri, ko se pišejo te vrste, še obseg draginjske doklade samskim ni znan, a upamo, da vsaj nekoliko odgovarjajo pričakovanju.
Nekako sredi leta, o katerem se poroča, jo glavno ravnateljstvo prevzelo nezgodno zavarovanje v lastno režijo. Ta ukrep se je nameraval že dolgo časa; da se je izvedel, je umljivo glede na dejanske razmere. Posledic še ne moremo presoditi. Vprašanja, ki so se izprožila ob tej priliki, so povzročila, da je obrazložilo načelstvo v imenu članov glavnemu ravnateljstvu svoje stališče.
Razvoj vojnih dogodkov je vplival tudi na delovne razmere. Če so prenehale že leta 1914 radi vojske štiri tobačne tvornice v Galiciji, sta prenehali delati radi vojne napovedi Italije še dve tvornici v južnem vojnem ozemlju; celotno stoji zdaj 6 tobačnih tvornic. Velika potreba kadilnega materiala za armado je dovedla, 'da so morali uvesti nadure v drugih tvornicah. Te nadure so dovedle udeleženemu tobačnemu delavstvu pa začasen povišek njih zaslužkov, četudi se mora reči, da zahteva daljša delavna doba več hrane, vsled česar se višji zaslužek večinoma zopet porabi. Zdaj v celi deželi zelo občutno primanjkuje cigaret in cigaretni tobak, tudi kadilnega tobaka že manjka. Kakor je izjavil glavni ravnatelj, pomanjkanja ne preprečijo nadure, ker se morajo ozirati na obstoječe zaloge surovin. Kakor se zagotavlja, ni potrebno tobačnemu delavstvu skrbeti za daljno delavno možnost, ker je za nadaljevanje obratov v rednem obsegu dovolj zalog.
Kar tiče
učinke vojske na našo Zvezo,
so v primeri z lanskim letom občutljivejši. Prekinjen obrat tvornic v Saccu in v Rovignu je povzročil, da sta prenehali delovati ondotni krajni skupini s 1157 člani. Zvezno načelstvo je kolikor mogoče podpiralo po izpraznitvi težko prizadeto delavstvo dveh tvornic. Najvažnejše je bilo, da se je skrbelo zaJ to, da dobe pobegle delovske osebe s svojimi rodbinami prej ko mogoče zopet delo v drugih tvornicah. To je naložilo zveznemu tajništvu lep kos dela. Večjidel svoj čas pobeglega delavstva je pač zdaj zaposlen v drugih tvornicah. Premagati so se morale zelo velike težave. Ni Šlo le za to, da se preskrbi mesto delavkam v tvornicah, težavnejše je marveč bilo, dobiti številnim rodbinam aktivnih delovnih oseb stanovanja v posameznih krajih. To je
Dohodki in izdatki krajnih skupin leta 1915.
Krajna
skupina
D o li o ti k i
ca
ca
c,
>
K I li
Bautsch . . Fiirstenfeld . . Hainburg . . Hallein . . . Celovec . . ,
Ljubljana . . Landskron Line. ... [ Novi Jičin . 1 Rovinj ...»
Sacco .... Sch\vaz '. . . Sternberg . . Dunaj-Ottakring lnaj-Rcnnweg
£vitava
__Plačilnirn . .
10
13
Tedenski
prispevki
30 h-razr.
K Th
20	3720	60
80	5467	50
20	3795	10
80	1040	10
• 10	580	80
40	14848	10
40	554	70
80	1960	80
40	2973	60
-	2238	—
60	4207	50
40	8234	70
40	1153	2q
80	4222	2fl
—	497	4°|
80	4672	m
80	1115	
40 h-razr.
K ih
Izdatki
0)
<s> M o S C. OT3
"X o
m
a
K h
62 4d 63382
alsoj
_		2193	42	140
2735	80	4759	44	325
1914	80	4440	73	352
—			327	—	80
564	—	320	60	50
				3740	81	1150
		—	292	08	_
988	40	1464	05	110
225	20	1051	44	100
	—	856	88	130
		—	3052	28	320
622	40	5988	94	440
958	80	856	81	50
808	80	1790	44	85
452	40	317	82	30
263	<;o	1493	43	215
224	20	412	23	
9658J40		32749|70|		3577J-
-a
■o © o ct oS G,*”
K
o
n.
■a
o
Ph
K
BS V
> a
•—i
U KJ
S*”
140
180
40
40
25
100
50
57
210
60
80 —
24
982
24
30
70
90
60
280
60
30
120
260
80
190
100
163
28
1533 28
o.
3
M
«5
K |b|
s. s
P. 60
5
2 O'3
£ a
13 S S-5
K
372
820
770
104
104
1494
55
294
319
223
420
886
211
503
94
493 P 3 105 01
727571
986
2108
1887
469
531
8244
207
998
1597
977
237
1682
914
2407
507
2555
672
26985 67
vsaj deloma premagano. Pribiti moramo, da so našim tozadevnim stremljenjem merodajne osebe glavnega ravnateljstva šle na roke in da je napel posebno gospod finančni svetnik dr. Ivaniševič vse moči, da so se premagale nastale težave.
Okno v svet.
Naročnikom »Gorenjca«. Uprava »Gorenjca« javlja: Ker nam je nadalj-no izdajanje »Gorenjca« za nedoločen čas oblastveno zabranjeno, Vas vljudno prosimo, da potrpite toliko časa, da bomo smeli list zopet izdajati. Kolikor ste naročnine vplačali, Vam bo šteta vnaprej, ozii-oma naznanite, če kako drugače ukrenete, ali če želite dobiti vrnjeno. Kot malo odškodnino Vam za zdaj pošljemo en zvezek »Izobraževalne knjižnice«.
Lesna trgovina po vojni. Kako se bo razvijala lesna trgovina po sklepu miru, o tem so mnenja različna, večinoma pa se pričakuje, da bo zelo živahna. Za zgradbo novih ali za popravo poškodovanih poslopij se bodo potrebovale silne množine lesa v obširnih pokrajinah, ki so prizadete po vojski. Tudi industrija pohištva in druge panoge, ki obdelujejo les, bodo imele mnogo dela. Treba bo n. pr. izboljšati mnogo železniških voz, ki se bodo med vojsko zelo obrabili, oziroma bo- (tireba nabaviti novih. Delo po ladjedelnicah, ki sedaj počiva, se bo znova začelo. Tudi potrebščine vojaške uprave bodo po sklenjenem miru še precej časa dokaj velike. Naj večjega pomena za lesno trgovino pa bo, kako se bodo uredili tr-govskopolitični odnošaji z inozemstvom. Četverozveza se namerava tudi v carinskih vprašanjih zbližati in z neugodnimi carinami oškodovati obe osrednji velesili. Toda na našo lesno trgovino to najbrž ne bo imelo dosti vpliva. Kajti tudi doslej se je od nas največ lesa izvažalo na Nemško, približno za 110 milijonov kron na leto ali ali 41 odstotkov vsega našega lesnega izvoza, ki je znašal v zadnjih letih povprečno 270 milijonov kron. V Italijo je šlo našega lesa na leto povprečno za 85 milijonov kron, torej približno 31 odstotkov vsega izvoza (surovega in obtesanega lesa leta 1913. 16.600 vagonov, žaganega lesa pa okoli 82.500 vagonov); ta les se je uvažal brez carine, to pa zarajdi tega, ker si Italijani niso znali drugače pomagati. Posebnega pomena za lesno trgovino in industrijo bo tudi, komu bodo trajno pripadle po zaveznikih zasedene, gozdov bogate pokrajine na Ruskem Poljskem in r VoUniji.
Bolečine v udih se odpravijo z vtirar njem s Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa-Fluid«. Prodere kožo prežene »prehladne strupe« s tem, da oživi cirkulacijo krvi ter naredi prijaten pofiutek, kjer smo prej čutili bolečine. 12 steklenic te»a zdravniško priporočenega domačega sredstva pošlje franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 264 (Hrvatska). To izborno vtiramo sredstvo se ne da z ničemer nadome-lr? ki naj ne manjkalo v nobeni hiši. Tudi Fellerjeve nalahno odvajalne »Elsa-Pillen« so dobre. 6 škatlic stane 4 K 40 h.	(6b)
Za smeh in kratek čas.
V	dobi štrajkov.
Vse štrajka; nihče ni zadovoljen s svojim položajem. Kakor sem čital te dni v časopisih, pritožili so se celo kaznjenci, da imajo premajhno plačo v primeri s sedanjo draginjo. Prav nič se torej ne bom čudil, kadar bom čital, da žugajo s štrajkom — kapitalisti.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.
Pri glavobolu in bolečinah v obrazu uporabljajo mnogi, kakor kažojo poročila v nad 100 000 zahvalnih pismih, z najboljšim uspehom
blagodejno
vtiralno sredstvo, Follorjev blagodišeči rastlinski esončni tluid z zn.
12 steklenic Iranko 6 kron, 24 steklenio franko 10 K 60 h. Lekarnar E. V. Feller. Stubioa, Elsafcrg Št. 264 ( z zn.
OU XI.	»	• J. D14DJ., kjuuuium,	F,
l (Hrvatska). Odvajajoče rabarbarske kroglice in. „Elsa-Pillen", 0 škatlic franko 4 K 40 k.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
Modni salon
Rozi Fabčič
Rimska cesta 6
priporoča cenjenim damam in gospicam svojo veliko izbero slamnikov, modelov in raznega nakita.
Postrežba točna in solidna.
I
3ogaia zaloga ženskih ročnih del in zraven   spadajočih potrebščin.
K
F Iprfnl kmim
a - MAM 3U1 Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnlo, volne, aakanoa Itd.
i
3*cedtiskanje in vezenje mor.ogramov in vsakovrstnih drugih risb.
I
Priporočamo conjonoinu občinstvu odino domačo tvrdko
Ignac Vok
špecljalna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljana, Sodna ul. 6,
katera ima po ugodnih cc-nah ln obrokih od strokovna-kov priznano najboljšo šivalno st.ro i o v Evropi in to so PFAFF v veliki izbiri in JSftlogj, loletna pismena garancija;
PouH n vezenin vsah ds brezplačno, rudni posredovalci se isteiol
ur7ZZ17/I~7ZZI7ZI=7ZZ~7/—7ZZZ7/2Z7ZZZ7ZI
stot tes SteT.
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Penino blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz Sifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in Šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blagot
I <
 7/--7/--7/--7/--7/—7/---7/—7/—J£
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo!
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi:
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo specerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
specerijsko trgouino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h ..Gospodarski zvezi“, dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
NajJraljk nalsigurnejša prilika za stefaje!
Ljudska Posojilnico
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Onion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
3
4 |0
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.