IV. S$«£€>MIq o delovanji slovenske Matice v Ljubljani od 1. julija 1868. 1. do 1. oktobra 1869. L Po zapisnikih sestavil Anton L6sar, odbornik in tajnik. XII. skupščina MaUčinega odbora 15. oktobra 1868. 1. Vrsta razgovorov. 1. Prebere in potrdi se zapisnik XI. odborove seje in IV. občnega zbora. 2. Poročilo o društvenem računu, podanem IV. občnemu zboru. 3. Tajnikovo sporočilo. 4. Volitev prvosednika, njegovih dveh namestnikov, blagajnika, pregle- dovalca društvenih računov in dveh ključarjev. 5. Razgovor, kako bode s tajništvom v prihodnje. 6. Razgovor o podpori, ktere dramatično društvo prosi 300 gold. za vsako leto. 7. Razgovor o najemu sobe za Matičine knjige. 8. Odsek za izdavanje knjig bode poročal: a) o slovenskem atlantu; b) o Schodlerjevi knjigi „Buch der Natur;" c) o slovensko-laški slovnici; d) o slovenskem zidarju; e) o Vodnikovih poezijah. 9. Odsek za nabiranje narodnega blagi bode poročal o svojem poslu in o St. Vrazovi literarni zapuščini. 10. Nasvetje posameznih odbornikov. Prvosednik dr. Toman prične sejo pozdravljaje pričujoče odbornike (Bleiweis, Costa, Vončina, Pogačar, Lesar, Šolar, Vavrfi, Marn, Zupanec, Papež, Praprotnik, Vilhar) ter zahvaljevaje se za dosedanjo prijazno podporo obžaluje, da ni mogel tolikanj delati za Matico, kolikor bi predsednik moral in bi sam tudi rad. Branile N&rodni koledar 1870. (Poročilo.) 1 na polji staroslovanske mythologie. Spisal Davorin Trstenjak. Predgovorček. Ker so mi obilni posli svojega poklica letošnjo zimo ni do- puščali nadaljevati raziskovanja na polji staroslovanske zgodovine, ktere sem v lanskem letopisu začenjal razglašati, tako sem iz svo- jih rokopisov poiskal dodelan m.ytliologičen pretres, kterega slovan- skim učenjakom priporočujem v dobrovoljno razsodbo. Rad bi bil priložil tudi obrazce, ali pridejo predrago našemu Še mlademu literarnemu zavodu. Ker doslej me ni še nobeden kritičen preiskovalec zgodovine nekdanjih Noričanov in Panonov prepričal, ka bi ne bi bili Slovani, zato imam spomenike nerimske, koje hranita Norik in Panonia za slovanske, ali ako hočeš za slovansko-rimske, ker symbolika spome- nikov ni nikdar Čisto rimska, nar nianje pa keltička, ako jo primer- javam z simboliko, kakoršno najdem v pravi domovini Keltov — v Gallii in Helvetii. Znam, da se o mojih preiskavah celo med slo- vanskimi učenjaki različno sodi, ali vse, kar se je pisalo zoper nje bodi si od domače ali tuje strani me ni moglo odvrniti od trdenj, da, so tam, kjer Slovene najdemo v historični dobi — izuzemši zemljo Hrvato-Srbov starodavno Trakijo, Moisio, Dalmacio itd. že tudi stanovali v predhistoriČni dobi; toda v zapadni Panonii, po vsem Noriku in Karnii. To mitologično razpravljanje bode gotove odjemalo marsiktere dvom.be, pomislike in odstranjevalo presodo. Dasiravno ono, kaj pisem o Herodotovili Hyperborejcih ostane še zmirom problematično, ipak ni neverjetno. Ker sprožujem marsi- ktero novo idejo o staroslovanski mythologiji in pojasnujem različne symbole, smem upati, da dobrovoljen bralec bode mi vsaj velik trud, ki sem ga imel primerjaje mytliologične symbole skoro vsih izobra- ženih starodavnih narodov se slovanskimi, radovoljno priznaval. Srečneji in ojstro umnisi preiskavalci pa gotovo bodo med pleve- lom tudi marsiktero čilo zrnce našli. IVa Ponikvi v dan sv. Cyrilla i Methoda 1869. Pisatelj. O symbolicnem pomenu ribe sploh in ribe pliska- vice (delfina) posebej na spomenikih nekdanjega Norika in Panonie. a spomenikih, ktere nahajamo v nekdanjem Noriku in zapadni Panonii, vidimo symboličke predstave, ktere za- stonj iščeš po spomenikih drugih pokrajin starega rimskega sveta. Posebno ribe nahajamo v zavezi z ptič i j mi telesnimi deli, kakor postavim z kljunom, perotama, prikazen, katere nam nobedna symbolika starega sveta ne razodeva. Pretresimo, kaj je riba v starih mythih symbolizovala. Riba je bila zavoljo svoje plodnosti erotičen symbol, in za tega voljo bogu ljubezni Erosu, in pa syrski boginji posvečena. (Movers, die Phoenizier I. B. str. 308, slike glej pri Miinteru : Religion der Babilonier, Tafel I. fig. 8.) Na nekem basreliefu hranjenem v britiškem muzeji vidiš Amora in Psycho v po- stelji, pred njima mizo, na kteri riba leži (Millin, mythol. Gral- lerie (nemško izdanje) Taf. 45. Nr. 199). Tudi indiški K a m a bog ljubezni ima ribo kot grb v svoji zastavi, in ravno tako Maja — mati stvari (Bernd, das Wasserwesen str. 246 Tafel 15, 21, 23). Sem tudi spada mythus, da se je Aphrodite bo- ginja ljubezni in zakona spremnila v ribo, in tako ušla prega- njanji Thyphonovem (Ovid, metamorph. V., 331 Engel, Kypros, 2 B. str. 288). Da so v egyptovskih grobih našli ribe tudi kaže na p r o- p 1 a j a n j e (Fortpflanzung) in večno življenje duše; in riba je toraj bila častena kot symbol življenja in proplajanja pri starih Egypčanih (Schwenck, Mytholog der Egyptier, str. 225) *). Mnogostrana in dosti pomembna je symbolika ribe kot vodne živali, in ribe izrazujejo, kakor Haupt (v svoji „Zeitschrift fur Alterthum" 7. B. str. 19) lepo reče: „die lebendigen Verkor- perungen des Wassers, die geheimnissvoll und stummwirkende reiche Macht dieses Elementes". Pri prazniku, kterega so obha- *) Schwenk (Sinnbilder str. 121) piše o ribi: Ein Sinnbild des Wassers war der Fisch, da man ein geeigneteres nieht ersinnen konnte, und weil er das Wasser darstelle, diente er auch zum Sinnbilde der Fruchtbarkeit und Fortpflanzuug, welche dem Wasser zugeschrieben vverden." Pis. jali Rimljani v mesecu Augustu v čast boga ognja Vulkana so žrtvovavali ribe, da pomirijo skoz prebivavce mokrega ele- menta moč ognjenega duha (Hartung, Religion der Romer, 2 Th. str. 109.). Riba je dalje kot vodna stvar symbol oblasti čez morje, in ker je voda čist živelj, ter jc v njej prebivajoča riba zado- bila svet in božansk pomen. Finci, kteri skoro od samih rib živijo, so imeli posebnega ribjega boga A h ti imenovanega, kterega nar veče blago in bogastvo so bile — ribe (Castren, Vorle- sungen iiber finnische Mythol. iibersetzt von Schiefner, str. 75, 79, 82). Ko je indiški bog Višnu pravičnega Satjavrata rešil iz povodni se mu je prikazal v podobi ribe; in Dag on božanstvo Philistejcev je imel podobo ribjo, ravno tako kaldejski Oannes, kterega povest vsaki dan iz morja priti da v Babylon za zakono- davca in učitelja (Layard, Niniveh, iibersetzt von Meissner, str. 424). Tudi gerškemu Mer kur u je v mestu „Pharae" bil rib nik posvečen, iz katerega ni smel nobeden človek ni edne ribe potegniti (Pausan. VIL, 22). V keršanski symboliki se pod ribo večkrat Kristus predstavlja in tudi Kristjani se velijo: „pisci- culi", ribice. Nahajamo še vero, da so v Lycii imeli posebne ribje pre roke, kteri so iz prikazen nekterih rib vedežvali. Tudi stari E s t h i (Litevci, Prusi itd.) so prerokovali iz ribjih mrež (Eckermann, Lehrbuch der Religionsgeschichte, 4. B. 7. Abth str. 152.) Ribe toraj nahajamo 1. kot symbol erotišen pri Gerkih, Indih in Assyrjanih; 2. kot symbol plodnosti, proplajanja in življenja pri Egypčanih; 3. kot symbol vode pri vsih sta- rih narodih in 4. kot prerokovalne živali. V sjovanskem basenstvu je riba tudi bila symbol plod- nosti. Češka narodna povest pripoveda, da je žena nekega kralja bila nerodovitna, zategavoljo je kralj onemu veliko plačilo obljubil, kteri bi nerodovitnost kraljičino odpravil. Pride staro bable, in kraljici da zlato ribico, to je mogla pojesti, na to postane blagoslovljena, in rodi neskončno zalega fantiča. (Mile- novski, Volksmarchen aus Bohmen, str. 1.)*) Na norenskih spomenikih najdemo ribe s sokolovim ali jastrebovim kljunom, in sicer nad solnčno glavo, ker sokol in jastreb sta solnčna symbola, ter more riba spadati v *) Na sobotski gori v Slezkem, kjer se je častilo božanstvo: „Sobot" so našli med drugimi kamnatimi starotinami tudi ribo v znamenje, da je starim Slovanom ta žival v njihovem verskem častju tudi služila za symbol. (Glej Wagner, Handbucb, stran 763.) V Azii pri Semitih je bila po Schwenck-u (Sinnbilder 1223 „eine Fisehform der grossen Lebensmutter, Attargatis, Derketo, um deren willen die Syrer das Sinnbild der Fortpflanzung so heilig hielten, dass sie durchaus keinen Fisch essen durften.1' Pis. častje solnca. (Sliko glej pri Muharju: Geschichte der Steirm. Tafel IV. Fig. 8.) Dalje ribo nahajamo zvezano z konjem krilatim. (Muchar 1. r. Tafel 6. Fig. 10.) Konj je symbol s o ln enih bogov, toraj krilat konj končajoč se v ribo pri- čuje, da riba je ozko združena s solnčnim častjem. Sopet vi- dimo ribe v družbi jastreba in beršljena — symbola ve- selja, življenja, sreče in zdravja. (Muchar 1. c. Tafel XII. Fig. 9), dalje združeno z turom, kterega v ribo se kon- čajoč mladenec za roke derži (Muchar 1. c. Tafel 18, Fig. 29). Na Koroškem so našli spomenik, na kterem je obražen krilat bik končajoč se v ribo. Ker je bik tudi slovansk solnčen symbol, ter sopet smo prepričani, da riba je ozko združena s slovanskim solnčnim častjem. Sadaj moramo pogledati, ali tudi v severnoslovanski mythologiji najdemo ribo kot attribut solnčnega boga. Mi v severnoslovanski mythologiji zadenemo na božanstvo, ktero na ribi (o kun u, ukunu, o s ter ž i) stoji. Zato toliko rodbinskih imen slovenskih Ojsterž, Ukun, tudi na celjskih rimskoslovenskih kam- nih najdeš večkrat ime: VCVNIVS. v edni roki derže ko- lesce, v drugi kotlič vode, iz kterega cvetje visi. Veli se to božanstvo Kroto, nemški letopisci so ga popa- čili v Krodo. Imenuje se scer v Bothovi kroniki kot sakson- sko božanstvo, ali vsi kritični nemški mythologi očitno rečejo, da to božanstvo v nemško mythologijo ne spada, in da je bilo slovansko. Posebno kritični Scmvenck, kteri ni lahko- veren, se poganja za božanstvo, in njegovo bitno s t prav resnično razlaga s sledečimi besedami: „Auf einem Fische steht Krodo, also auf dem Sinnbilde des W a s s e r s, und hžilt ein Wassergefass in der einen Hand mit Blumen. Die Deutung beider Gegenstande ist leicht, und ihre Beziehung zu einem Gott ergibt sich von selbst. Soli die Bliithe kommen, so ist Feuchtigkeit nothig, und wenn einem Gott die Bliithe durch Feuchtigkeit hervorgelockt und genahrt zugeschrieben \vird, so ist derselbe ein Gott, welcher auf Wachsthum und Ge- deihen wirkt. Nun fragt es sich ob das Rad, welches er in d er andern Hand halt, damit im Einklange stehe, oder doch stehen konne, und diese Frage lasst sich allerdings bejahen. Die Sonne fahrt am Himmel hin, und wir finden darum das Kad als Sinn- bild des Sonnenlaufes*) gebraucht. *) Pri kresih še dan današnji slovenski fantje goreča kolesca potakajo iz brega ali pa v zrak mečejo kričaje: Let', kolo let', svet' Kreso svet'. Nork piše o kolesci: „Das Rad in den Handen des Sonnen- gottes ist Zeitsymbol am Sonnenvvendtage, und wird noch heut- zutage brennend iiber den Berg hinabgerollt. Kot kolo so si solnce tudi stari Indi mislili: primeri iz Rigvede ,,adhi Snu na brhata' vžrtama- nam" pri Kuhnu: Herabkunft des Feuers bei den Indogerm. pag. 96. (confer. Nir. III. 22) „vi vartete Ahaui čakriyeva". In K r o d o s Hand kann also das Rad den L a u f d e r Sonne bezeichnen, und der Lauf der Sonne ist fiir W a c h s- thum und Gedeihen nicht weniger wichtig, als die Feuch- tigkeit. Da ware denn niclits, was irgend aus dem Kreise der mythologischen Sinnbilder trate, oder sich nicht leicht zusammen- fiigte, so dass, also aus der Sache selbst kein G run d flir ihre Verdachtigung hergenommen werden kann. Wenn wir jedoch den Krodo als einen slavischen Gott gelten lassen, so ist es nicht so leicht zu bestimmen, welcher Gott er eigentlich gewesen sei. Wir sehen ihn mit Saturnus verglichen, und soli das nicht ganz gedankenlos geschehen sein, so musste er als ein Gott des Segens mit dem Erntegott der Romer verglichen worden sein, denn was sonst von Saturnus angegeben wird, kann gar nichts mit dem, was wir bei Krodo angegeben sehen, gemein haben. War also Krodo ein Segens gott, der die Bliithc brachte, die der Feuchtigkeit bedarf, weil er ein Herr des Wassers war, oder beherrschte er den Lauf der Sonne? Das Letztere ist wahrscheinlicher, denn wer das Sinnbild des Sonnen- laufes in der Hand halt, ist wohl ein Gebieter oder Beherr- scher dieses Sonnenlaufes. Setzt er den Fuss auf das Sinn- bild des Wassers, so bezeichnet das doch nicht nothwendig, dass er das Wasser beherrscht, sondern es kann auch aus- driicken, dass seine Wirksamkeit mit dem Wasser in Verbindung steht, oder auf demselben beruhe, und das Wassergefass in der Hand kann, weil es mit Blumen gefullt ist, bedeuten, dass Krodo die Blu- men nicht ohne Wasser wiirde verleihen konnen" i. t. d.*) Tako Schwenck, (Mythol. die Slaven, 185.), in dobro jo je zadel; norenski spomeniki potrdujejo njegovo razlago. Tudi na tih je solnce zmirom z vodo združeno. Ribe z ja- strebovimi kljuni, levi končajoči se v ribo, tur krilat končajoči se v ribo, konj krilat končajoči se v ribo, vsi ti symboli solnčnega boga izrazujejo zmisel, da solnce brez mokrote nemore rasti in plodnosti uzročiti. Zato s solnčnimi prazniki o mladoletju (T uric a h) o Kresu vidimo vsikdar tudi vodno častje združeno (Namerskan j e, **) Oble- vačko, K up al o). *) Kakor bodemo dalje dole culi so Krota primerjali s Saturnom. Bo- žanstvo enako Saturnu so tudi častili Slovani v iztočnem Holsteinu (Wagrii) in Meklenburgu (Abadriti) ker po Widukindu (III, 68) je voj- voda Herimann iz meda zlitiga „Saturna'' svojim vojščakom poklonil za veliki „spectaculum". — Kroto se je tudi velel: Seater — Sejater, iz sejem, in s suffiksom: ter primeri prijater. Da riba je v mytholo- gičnem kultu severnih Slovanov imela svoje mesto, pričujejo verozakonske starotine na gori Zobten (Mons Sobotus) v Silezii, kjer v kapeli sv. Joa- neza po Wageneru (Handbuch pag. 763) je med drugimi živali, kteri v solnfno častje spadajo, tudi viditi riba. **) O merskanji (Anspritzen) poškroplenji beri obširniše pri Hanušu: Bajel. Kalendar stran 58, 130, 180. Korenika je sansk. merš, irrigare, con- spergere. Ali zakaj te symbole nahajamo na grobnih kamnih? Tudi to vprašanje se lehko reši. Vidili smo, da je solnčen bog po veri starih Slovanov tudi sodnik mrtvih, da duše umer- lih so v podobi ptico v izletale iz trupel, in mogle črez vodo se peljati, zato so mrtvim v roke dajali 5 denarjev, da plačajo brodarja črez vodo v kraljestvo černoboga, Radegasta I m a r a. Sadaj zapopadamo, zakaj večidel norenski spomeniki nam predstavljajo solnčne symbole, ker ti spomeniki so večidel v spomin mrtvim postavljeni bili, in kakošni symboli bi bili na grobnih kamnih prikladniši, kakor oni, kteri spominjajo na boga mrtvih ? Hodimo nazaj k božanstvu Krotu, ter bodemo tudi našli, da je tudi njegovo ime čisto slovansko. Že Schwenck je opominjal na besedo ker t, misliti, in ni se blodil. Korenika imena Kroto je: kart, scindere. Iz te kore- nike so se v sanskritu rodile različne besede poznamovanja za orodja na primer: karntanikjt, nož, kartari — culter, karn- tala, karntatra, črtalo, plug. V slovanščini imamo: kratiti, metathetiški za kartiti, truncare, odsekati, črtati, črta — brazda, črtalo, das Pflug- messer. Učeni Pictet še prav reče: „Es stammt aus der Wurzel kart auch der slawische Name des Mauhvurfs als graben- des, pfliigendes Thier"; — bulg.: k' r t ruski po methatezi: krot, poljsk: kret, češki: kert, litevsk: kartoju, plužiti, k ar t okle, die Reude am Pflug (glej Pictet v Kuhnovi, „Zeit- schrift fiir vergl. Sprachforsch." VI. 180, 181.) *) Krot toraj pomenja: sekač, rezar, orač, plužar, in ta je solnčen bog o mladem letu, ker s svojimi žari razreže, razseka zmeržnjeno zemljo, zato ima tudi bodež in sekiro za attribut; pa tudi ko se njegovo kraljestvo začne, orači hitijo na njive, in le on združen z vodo pospešuje rast, pokliče cvetje iz zemlje, in zato ima tudi ribo symbol plodnosti in vode za attribut. Ž njim se vjema „invictus Chartus" slovenskih Panonov, kteremu je v Nevodunu bil postavljen spomenik,**) in priimek „i n v i c t u s" kterega posebno s o 1 n c e ima, potrduje, *) V staroteržki fari blizo slovenjega Gradca, kjer več rodbinskih imen po častji paganskih božanstvi nastavŠih nahajamo, kakor postavim: Krakor, Kruk, Marot, Perunik, Namis, Mikek, Vedž itd., živi tudi kmet z imenom: Kurtev — Kurtel po domače: AjdnikM V tem imenu vidimo stopnenje a v u. Kakor v imenoma: Krakor in Kruk, sled- nji se veli po domače: Kačnik, spomni se na kačo — s An, po- zoja, ktero je Krok ubil. — Drugi kmet pa se piše: Ajdnik in domače ime je Kurtel. Ime je se tudi ohranilo pri polabskih Slovenih: Krito, ime kralja, ker je v onem narečji o ~ i primeri Kriki — Kroko. **) Zavoljo Charta sem jaz imel dolgo polemiko z g. Knabeluom, On mene s svojimi dokazi ni prepričal. Na moje povernjenje da se ligirani ]> da je Kart — K r o t o bil bog — solnčen, kteri je varh oračev, in pri 1 n d i h se Rama solnčen bog naravnost veli: H a 1 a b a r t h — H o 1 o b o r, Pflugtrager, Halajudha, der mit dem Pfluge kampfende, in v rokah drži med drugimi solarsko- agrarskimi symboli tudi p 1 u g. Poznali so ga tudi stari Cehi. Wacerad, kteri je Radi- h o s t a (Radegasta) imel za M e r k u r a imenuje Radihosta sledivši latinsko genealogijo za vnuka K i r t o v e g a. Ker je po rimski mythologiji bil Merkur sin J o v o v, in Jupiter sin Saturnov, ter je sopet to znamenje, daje Kirt oprav- ljal službo enako s S a t u r n o v o; mi pa smo že gore čuli, da so K r o t a nemški letopisci primerjali s Saturnom, in to celo pravično, ker S a t u r n u s ni bil izvirno druga kakor bog žetve italskih plemen (Macrob. Satur. I., 10, Eckermann, Handbuch der Religionsgesch. II., 13). Tudi ostroumni Grerhard piše, da je Saturn: „der zum L i c h t hervordrangende Schiitzer der S a a t und des L a n d b a u e s." (Griech. Myth. II. 273.) Nar izvirniša oblika je: Saiiturnus, in Hartung in Sclnvenck ime izpelja- vata iz: serere, seges, kar za seves in sejes stoji, slov.: sejati, setva. Satu s stoji za: saetus, in Sat umu s za Saeturnus, zavoljo suffiksa opominja učeni Ritscbl na: J u- turna, d i u r a u s , n o c t u r n u s (glej obilniše v „Zeitschrift fur vergl. Sprachforsch." IV. 61). Saturna paWacerad še tudi imenuje S i t i v r a t. Tudi to ime se ujema z božanstvom p 1 u- ženja in sejanja. Grimm je mislil na sito, Sieb, toraj Sitivrat, der Siebdreher, kar bi celo prilično poznamljovanje za mladoletnega solnčnega boga bilo, kteri stori, da se po njivi sito vrti. Ali vtegnilo bi Sitivrat tudi pomenjati božanstvo, ktero setvo povrača in siti stati za se ti, toraj Sitivrat — restitutor segetis. Mismo toraj našli, da sta K a r t, K e r t, Kirt in Siti- vrat solnčni božanstvi pluženja in sejanja, toraj mo- difikaciji Radegostovi. Radegast kot solnčen bog pa ne bere zmirom kot RI, in, da je tudi mogoče berilo: Chairto, in ker se v epigraphiki rimski ai za ae rablja, ter se tudi lebko bere: Chaerto, mi g. Knabl ni besedice odgovoril. V Novicah (leta 1859 str. 43 itd.) sem rekel da je Kart, Kert vtegnilo biti priime Perunovo. Ker sem v Triglavu solnčnega boga našel, ter tudi ne trdim dalje, da bi Kart bil Perun, in tukaj pomoto popravim. Blizo Nevoduna nahajamo tudi kraj K rakovo in Kartelovo, kar na solnčno častje opominja. Omenim še mimogrede, da gosp. Knabel sam ni dosleden z berilom ligovanega R. Na pfannberžkem kamnu je našel besedo: B]jT. in to on bere: BRITTO- NVM (glej Mittheil. des hist. Vereins fiir Steierm. VIII. Heft, str. 86); zakaj pa ni Birttonum, ako je ]{ zinirom ~ RI ? Dragi gospodine v liga- turi ni železnega pravila in železne postave, kakor sem Vam na rečenem mestu dokazal, in se tudi Vi sami ste prepričali. Kart, Kert še bode toraj zinirom veljal za slovenskega boga, in Panoni in Norenci za Slovane. Podirajte moja trdenja, zakaj ste obmolknili? ima sledeče sjmbole kakor: leva, konja, jastreba, tura, on je posebno bog plodnosti, za ktero pa tudi treba vode, zato vidimo njegove s y m b o 1 e zmirom združene z ribo symbolom vode.*) Ali na norenskih spomenikih mi vidimo solnčne symbole večidel združene z ribo pliskavico — delfinom (morsko svinjo), kaj dela delfin v družbi solnčnega boga? Delfin je na morju to, kar konj na kopnem, zato je symbol morskega boga in morske oblasti (Bottiger, „Ideen zur Kunstmythol." 2. B. ed. Sillig str. 330, 335, 338), in tudi ladjam so davali delfinsko obliko. Delfin je symbol morskega boga Poseidona, kterega so obraževali ali delfina v roki deržečega, ali pa na delfinu počivajočega, zato Welker (Griech. Myth. I. 500) prav piše: „Der Delphin hat bei Apol- lon keine andere Bedeutung als bei Poseidon und den Nerei- den. Wenn er das Schiff umspielt ist die Seefahrt die schonste".) (Maffei, gemme antich. P. II. Nr. 32), in na denarjih vidiš uteme- ljitelja mesta Tarasa, sina Poseidonovega na delfinu jahajo- čega. V sanskritu pomenja taras, val, fluetus. Posebne lastnosti delfinove so: priljudnost, prijaz- nost in ljubezen in Plutarch, Aristoteles (IX. 35), Plinij (Hist. natur. IX. 8), Aelian (II. 6., VI. 15) in Pausanija so nam več prikladov iz starih časov popisali, kako so delfini z ljudmi pri- jaznost sklenoli, in v prijaznosti živeli. Bog solnca pa je mrs^o^v bog priludnosti in prijaz- nosti, saj celo po tih lastnostih ima pri Slovanih ime: Rade- gast, Rado g ost, Radihost, Radolj, Raduh, Radomer, Rado slav itd. Našli bi toraj eden vzrok, zakaj je delfin združen s solnčnim bogom. Iz priljudnosti in prijaznosti delfinove je izišel njegov erotišen pomen, in zapletli so ga toraj mythologi v lu- bičkanje bogov in ljudi. Na starih denarjih vidiš večkrat Amora in boginjo ljubezni na delfinu jahati, ali se na kolah peljati, ktere delfini vlečejo (Maffei, gemme figurate, *) Na darivni skledi Eadegastovi poleg Eadegostovih symbolov kot krona nega jastreba, kebra, psa, (symbol Eadegostov kot Cernibog) tudi nahajamo polža, toraj sopet symbol mokrote, vode. Za polžom je napis: Japan. že sem rekel da mi v slovenščini poznamo besedo: japa, pater, et t a ur u s in da pervotno ime pomenja: gignens, toraj Japan ~ gignens, der Erzeuger, ploditelj, roditelj. Za roditev pa ste potrebni voda in toplota, zato ime Japan stoji za polžom symbolom vode, mokrote. Bik (J i v i posvečeni se veli: Apen paiju r: apen pecus. Klenker piše, da Apen pomenja pater, progenitor (glej Creuzer Symbol I., 613 I. izdanje) Lušturo — morskega polža ima tudi indiški bog Kršna za attribut (Sonnerat tab. XLV.) Vedni roki pa drži solnčno kolesce: Miiller (Glauben der Hindu 599) imenuje ta symbola: Das Bild von Wasser und Fenerverein. Japan vtegne tudi pomeniti; aquarius od apa prejo — tovano: japa, voda, Tom. III. Nr. 17. Pitture d'Ercolano Tom. I. Tav. 36). _ Na po- roki Thetide z Peleom jaše bog ljubezni na delfinu, in Poseidona nese delfin k svoji ljubljeni Amphitriti. Pri severnih Slovanih je solnčni bog tudi bil bog lju- bezni zato ima napis: rači, to je: miluje, on je toraj: Mil- bog, in tako bi vtegnil sopet delfin tudi v slovanskem ba- senstvu kot symbol ljubezni čislan biti in tako v družbo s o ln fi- nega boga priti.*) Zavoljo svoje priljudnosti, pa se je delfin**) pri starih tudi veljal za dušonošca v deželo blaže- nih, in na umetnijskih predstavah nahajamo „urno" nošeno od delfina, in Psycho na ladji, ktero delfini vlečejo (Winckel- mann descript. des pierres grav. du Baron de Stosch. Cl. II. Nr. 900). V slovanskem basenstvu pa je solnčni bog, bog raja, pa tudi podzemeljskega sveta, v kterega so duše mogle črez vodo peljati. Tako bi nov uzrok našli, zakaj je delfin s solnčni m bogom tako ozko združen. Ali mi še nahajamo druge uzroke. Po veri starih Slovanov je solnčni bog vsako večer se vtonil v morje, na ktero podzemeljski svet me- jaši. V podzemeljskem svetuje ponoči opravljal službo sodnika mertvih, in drugi dan je sopet iz morja vstal, zato ruska na- rodna povest pripoveda, da si solnce in mesec vsako jutro obličja v morji omijeta, in tako zmirom lepo in jasno svetita, (glej Hanuš, Wissenschaft des slaw. Mythi 201), in stari sorodni P r u s i so morje imeli za mater s o 1 n c a. Symbol morja pa je delfin, toraj nov uzrok, zakaj je solnčni bog združen z delfinom. Ali mi smo culi, dajeRadegast tudi bil bog kupčije,***) ker ga Wacerad ednačuje z Merkurom. Kot boga brodar- jev tudi nahajamo gerškega solnčnega boga Apollona, kteri se za tega delj velel Delphinios, in ima delfina za attribut, kteri pri Apollonu, kakor ostroumni Welcker (griech. Gotter- lehre, 1.500) piše, nima drugega pomena, kakor pri Poseidonu in Nereidih. Kadar delfin okoli ladij plava, je brodarija nar lepša in prikladnisa, in znano je, da so severni Slovani bili tudi kot kupci glasoviti na kopnem in na morju. *) Sme še se tudi misliti na delfinovo ljubezen do godbe in petja, kte- rega varuh je tudi solnčni bog. **) Gotovo tudi pri starih Slovanih, ker v mogilah severnih Slovanov so našli urne, ktere so bile napolnjene z ribjimi luski (Fischschuppen) (Beckmann U., str. 365. 372.) ***) Helmold in Adam bremski omenjata, da so polabsko slovanski trgovci prvlje, kakor so se podali na morje solnčnega Boga Sveto vita vprašali za srečo in mu darovali dare, tudi, kadar so se povernili. Med sekovskimi spomeniki vidimo tudi solnčnega boga z bodežem, sulico, škitom in poleg njega ladjo. Ladja ima ravno takošno podobo, kakor ladje kranjskih brodarjev na Savi, u sredini stoji utica, prednja stran ladje pa je vpogjena, glej Muchar, Gesch. der Steierm. I. B. Abbild Taf. 10, %. 644. Po učenem Prelleru pa je Apollon delphinios: „das Bild eines miichtigen Schutzgottes zur See, der das Gewolk zerstreut und die Fluthen sanft beruhigt, mit dem dieser Bedeu- tung ganz entsprechenden Symbole des Delphins, welcher im Mittelmeere bei warmer Jahreszeit und heiteren Wetter in grossen Schaaren auf der Meeresflache zu erscheinen und sich in den Wellen zu tummeln pflegt." Zato vidimo na volcentinskem verču sadaj v Vatikanu hranje- nem, — Apollona, kakor sedi na trinožji prebiraje lyro, na herbti noseč tu 1 napolnjen s strelami iz morja, po kterem del- fini plavajo, vstajati. Na krajniku vrča še razun ribe pliska- vice (delfina) se tudi vidita: keber in tri ukuni (osterži),*) na kterem tudi kakor smo čuli je stal solnčni bog Kroto — Kart, Krt. (Sliko glej: Raoul Bochette monumens inedits Planch LXXIII. Welcker, „Rheinisches Museum" II. 153.) Pa vtegnil bi me kdor vprašati, kje imaš dokaze, da je solnčen bog tudi v mythologiji severnih Slovanov imel pliskavico za attribut. To se da dokazati. Med retranskimi starotinami je rajni Kollar našel Radegasta v podobi pliska- vice s turovo glavo (Krolmus, posledni božište Cernoboha, str. 15), nov dokaz za autentičnost tih starotin. Posebno lepo sliko slovanskega solnčnega boga vidimo na ednem sekovskem spomeniku. Bradat junak z obilnim vla- sovjem na plečah z jastrebivoma perotama derži vedni roki na palici rog, (lušturo morskega polža) v drugi pleterčico sadja. Od popka izhaja v konjske noge, po tem pa v del- finov rep, na repu se vidi odlomek ženske podobe. Knabel je rekel, da je to „tritonischer Fischcentauer". (Sliko glej pri Mucharu, Gresch. der Steierm., I. B. Abbildungen Tafel 14. fig. 25.) Poslušajmo ali je Knabelnovo trdenje resnično ali ni. Triton je v starejših mythih podoba šumečega morja, in ravno tako občega obsega, kakor Nereus, Phorkys in Thaumas. *) Ribo po nemškem „Barsch" imenovana se veli po slovenskem zavoljo svo- jih ostrih plavut — osterž ali pa: ukun, okun, sansk. a9, spitzen, schUrfen, lat. aeutus, acus, slov. o k, u k , Spitze, primeri imene ko- roških gor: Ukvic a, Ukva, gregorij i ok, brun ah en o k. Od zgor je zelenkasto žolta, po stranih svetla medenožolta s črnkastimi traki po hrbtu in ima plavkaste (violette) in rodeče plavute. Zlo je rodo- vitna riba (zato symbol plodivnosti). Slovenski Norenci so svojim otro- kom po tej solnčnemu bogu posvečeni ribi imena pridevali, kakor lehko bereš na celjskem kamnu: Optimo Maximo. VCONIVS ...imus (Primus?) Beneficiarius Casiani Plauti Proconsulis augusti. Votum solvit lubens me- rito. Na straniškem spomeniku pa smo našli ime MAENVS ~ Men, Rutte. Pozneje je orjaški sin Amphitritin in Poseidonov. Cicero1) piše o njegovi podobi: „Qualis ille maritimus Triton pingitur natantibus invehens beiluis adjunctis humano cor- pore." Triton je ali na pol morska pošast, napol človek. K e n t a u r i so se obraževali kot p o 1 k o n j i. „Zur Halfte mit Gestalt eines P f e r d e s zur Halfte mit der eines wilden W a 1 d- menschen," piše učeni Preller2). Naša podobščina ima prav prijazno lice. Ne predstavlja toraj, kakor Knabl3) blodi „einen tritonischen Fischcentaur, wie er auch in den pompejanischen Wandgemalden abgebildet (?) ist, nur mit dem Unterschiede, dass er liier in der Linken bloss den Korb, und die Meerschnecke in der Rechten halt, statt sie zu blasen". G. Knabl ni nikdar pogledal v virnike, v kterih se Triton popisuje, drugači nebi mogel kaj tako neumnega pisati. Prvič je že neumno, da to podobščino imenuje „tritonischer Fisch- centaur", ker Centauri niso nikdar imeli perot. Tritona pa nam popisuje Apollonij4) moža z ribjim repom. Pausanias5) piše o njem, da ima glavo z morskim biljem opleteno, in daje njegovo truplo z ostrimi luski pokrito, da ima velika usta, in živinske zobe, luskaste roke, na prstih kremple, na vampu plavute, in da v rog puha. Naša podobščina nič kar takšnega ne kaže. Iz Ovidie- vegafi) popisa se vidi, da se na sinjih konjih pelja, od ribjega repa nič ne pove, ravno tako Claudian7) in Philostrat8). Na sta- rih dnarjih se najde z Neptunovo trisulico9), na ednem kamnu je viditi, kakor Venero nese na ramah10). Nonos11) piše, da se spodnji del njegovega trupla razkala u dva ribja repa, in da ima srpu podobne plavute. Mi smo vse Tritone popisali, kakor so nam je stari pisatelji izročili, ali umetniki obra- ževali, ali naši podobščini ne najdemo nič sličnega. Pa g. Knabl reče, da je takošen „tritonischer Fischcentaur" obražen na pom- pejskih stenskih slikah. Jaz nisem tako srečen bil v delih, ktere od tih ostankov staro-italske umetnosti govorijo, ga v takošni po- dobi najti. Winkelmann12) ima enega z rakovimi škarjami. Med pompejskimi je scer eden, kteri ima konjske noge in trobi v morski rog, ali drugi attributi mu mankajo. V drugem delu13) pa vidimo žoltega riborepatega konjomoža s povzdignjenim kormilom, ali brez peroti in pleterčice s sadjem napoljene. Pa kaj bi tudi kogar nagibalo v stari Sol vi, kjer ni morja, postavljati Tritonu spomenik? — Tritoni so le prebivalci morja, in so, kako Preller ,4) lepo piše: lebendige Bilder der rausehen- i) ])e natura Deorum I. 28. 2) Preller. Griech. Myth. II. 13, 14, 135, 270. "n Knabl v „Schriften des historisehen Vereins fiir Innerosterreich" I. 40. <) Apollon. Rhod. IV, 1551. 1670. 5) Pausan. X. 21. 1. Ovid. Her. VII. 50. ') Claudian VI. eons. Honor. 377. 8) Philostrat Icon. I. 25. Wilde, Gemmae antiquae 133. 10) Thom. Brand. I. 127. ") Nonos, 43, 204. ") Mtmum. inedit. pag. 25. ") Winkelmann Tom. I. tab. 44. Toin. II. tab. 50. I4) Griech. Mythol. I 377. den, tonenden, wandelbaren Meeresfluth mit den geheimniss- vollen diimonischen Kriiften und Gestalten seineslnnern und seiner Tiefe. Naša podobščina drži pletrčico sadja v rokah, ali ka- košno sadje bi vendar Tri ton prinašal iz morja, kterega grški pisatelji zmirom kot nevarno požrešno pošast popisujejo? Menda bisere? Ali podobščina kaže, da nima biserov v roki. Ta podobščina ne predstavlja druga, kakor slovensko solnčno božanstvo, ktero vsaki dan iz morja vstaja, brzo kakor konj in sokol leti po nebu in ljudem obilno blagoslova iz roga*) obilnosti podeluje in sad zemlje pomnožuje. Kako je bilo rečeno, je tudi retranski solnčni bog Rade- gast bil obražen kot možak v pliskavico se končajoč, in tudi druge symbole kakor jastreba ali sokol