slovensko ljudstvo na fj-,
lia. vsro.dom 'cesar,
Izhaja vsaki četrtek ob 8. url popoldne. Pokopisi se ne vračajo. Ncfrankov.na pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaSr. *a celo leto * krone, as pol leta 2 kicti. ?s manj premožne a a celo leto 3 krone, za pol leta K 1 c-0. 'Ji Nemčijo je cena )kiu h K. >a druge d Zrle izven Avstrije in aioii
rfokopue sprejem i Narodna Tiskarna1' '» Gorici, ulica^ Veterini it. 9.
€»"«-
XIX. letnik.
V	Gorici, 6 julija 1911.	27.	številka.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Kortrtjskem bregu (Riva Como) št 14 po k vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 1 i v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi
.^jy Šfrajk.
V	soboto zjutraj so vsi zidarji v Gorici ustavili delo. Dolgo časa so se že vršila pogajanja mej delavci in gospodarji so odgovorili, da hočejo plače povišati že z a m i-nuli teden To bi se bilo pokazalo minulo soboto zvečer pri plačevanju. Z nedoločnim odgovorom gospodarjev ni bilo sicer delavstvo zadovoljno, a je vendar popolnoma pravilno storilo, da je šlo v soboto še na delo in hotelo počakati do večera. Proti temp sklepu delavstva pa so nekateri socialistični hujskači iz Št. Lovrenca in Moše začeli v soboto zjutraj delavstvo hujskati in poživljati na splošen štrajk. Delavci so bili zbegani. V tej zbeganosti so se pridružili socialističnim hujskačem. V nekaterih slučajih so se ti hujskači posluževali tudi nasilnosti, da je moralo redarstvo nastopiti. Delavstvo je na to napravilo demonstrativen obhod po ulicah. V pondeljek pa so podjetniki sklenili povišati plače za 81’ „. Delavstvo je to ponudbo sprejelo popurbvJ- vre druge pogoje) hi ™ jih postavili voditelji. V tutek zjutraj so začeli delati vsi, ki so jih gospodarji sprejeli. Mnogi pa so odpotovali v druge kraje, mnogi tudi niso bili več sprejeti v delo, Socialistični hujskači so skoraj \ si odpotovali. —
Kaj naj rečemo k temu štrajktr?
Priznavamo, da ni položaj naših zidarjev prijeten. Pomisliti treba, koliko dnin odpade ubogim delavcem po zimi in ob času dežja. Letošnjo pomlad so radi slabih vremen jirav malo zaslužili. Zato so njih težnje po izboljšanju opravičene in bo treba to zadevo urediti. Priznavamo tudi, da niso zidarski podjetniki v tem slučaju pravilno postopali, ker so dali nedoločen odgovor. kljtibu vsemu temu pa svarimo delavstvo, naj se ne da več hujskati po socialistih. Kdo naj jun povrne sedaj škodo, ki so jo radi štrajka trpeli ? Plače se jim za minuli teden vsled tega niso povišale, v soboto, pondeljek, torek itd. niso delali, nekateri so celo v tuja mesta odpotovali in se vrnili, ne da bi bili dobili dela, nekateri nimajo še do danes dela itd. Poleg vsega tega je bil štrajk popolnoma pogrešen. To bi bili morali vedeti soc. voditelji. Štrajk je vojska in vojsko treba začeti po treznem premisleku o pravem času in pravilno. Socialisti hočejo s temi nepremišljenimi štrajki delati le propagando za socialistično stranko. Prav radi tega pa padejo skoraj vsakikrat ti njihovi štrajki v vodo. Tako se je zgodilo z majhno izjemo tudi ob tej priložnosti. Ker je bila vsa zadeva nepravilna in nepremišljena, ni občinstvo ž njimi sočustvovalo. -
Terorizem, ki ga uprizarjajo socialisti, je strašen in za delavstvo osodepoln. Kdor n socialist, tega preganjajo in mu ne privoščijo niti koščeka kruha. Pred kakimi —0 dnevi je prišlo na pr. v Gradcu šest mizarjev, ki so organizirani pri kršč. skupini, vprašat za delo v prvo graško |iarno mi-zarnico Ivana Bloltovvskega. Gospodar, ki rabi delavcev, jih sprejme brez ugovora.
Sedaj pa je bil ogenj v strehi socialističnih delavcev. Zahtevali so takoj odstranitev krščansko socialnih delavcev. Poskusili so najprej s surovostjo. Ker pa to ni izdalo, je naslednjo soboto vse, kar je bilo rdečega
—	do 40 mizarjev — zahtevalo svoje knjižice, katere so se jim tudi brez ugovora izročile. Marsikateremu je bilo težko pri srcu, ko je zapuščal delavnico, v kateri je delal
10	do 15 let; a kaj hočeš, prišlo je povelje od samega predsednika Ebnerja. Sicer je pa vse tolažila zavest, da g Blohovvski ne bo mogel biti brez njih ter jih bo v par dneh rad nazaj prosil in jim ugodil, kar zahtevajo, namreč, da viže onih šest črnih na cesto. Toda topot so se uračunali. Krščanskim mizarjem se je jrosrečilo dobiti takoj primerno število svojih ljudi, tako da tovarna ni ne en dan stala,’in v kratkem bodo zasedena vsa rdeča mesta v tovarni. To je pa spravilo sodruge čisto iz tira Predrzen korak, s kateiim so mislili zabraniti poštenim ljudem kos kruha samo zato, ker so krščanski, obsoja cel Gradec. In zaslepljenci morajo nositi sedaj tudi to posledico ua ne uubijo nikjer v Gradcu dela. Datina-dan tavajo sedaj okoli tovarne in milo gledajo proti njej ter poslušajo, kako se sučejo kolesa tudi brez njih. Ko pa pridejo delavci iz tovarne, ptemaga jih srd in s kletvijo in psovkami obkladajo sodelavce. Cel dan stoje na straži in vsakega, ki pride za delo vprašat, skušajo pregovoriti. Ko je oni dan eden teh „čuvajev“ na klopici utrujen zaspal, mu je nekdo — najbrž njegov zvesti sodrttg ukradel iz žepa srebrno uro in Hi K. A delajo si korajžo, da bodo vpri/o-rili splošno mizarsko stavko, kar pa je popolnoma izključeno, ker nimajo nobenega vzroka. Nam se reveži smilijo, a zahvalijo naj se svojim voditeljem, ki se pri polnili skledah čisto dobro počutijo in se laliko-mišljeno igrajo z delavstvom.
Naj bi ti slučaji prepričali naše delavstvo, da nima pričakovati od socialističnih hujskačev dobrega za se. Odpor proti ne-prem šljenenut hujskanju socialnih demokratov je delavstvu nujno potreben. Katoliške stranke se morajo zganiti. Povdarjamo pa, da je potrebno, da dobimo več zmisla za socialno delovanje, boljšega razumevanja socialnega vprašanja in več resnosti in odločnosti v tem pogledu. Ako bomo drli naprej po kapitalistični struji, je gotovo, da socializma nikoli ne ustavimo, tudi če zasnujemo tisoč organizacij!
Mašim mladeničem!
Kdo se ne spominja z naj večjim veseljem vseslovenskega mladeniškega shoda pri Matiji Pomagaj na Brezjah, ki je dne 4. in 5. julija 1904 v proslavo jubileja Brezmadežne zbral nadSuOU m la deničev iz vseh slovenskih pokrajin ? S koliKim navdušenjem seje obhajal! Ostai je nepozaben vsem udeležencem. In sadove je rodil piekrasne.
Mladeniška organizacija se je razširila po vseh slovenskih pokrajinah. Silno so se pomnožile Marijine družbe izobraževalnih društev borno šteli ,-koraj
že 500, in njih večina že ima svoje mladeniške odseke, mladeniške/.veze. Iz njih so izrasli telovadni odseki „0 li“, ki ji ti je po vseh slovenskih deželah že nad 140 z več ket 4000 člani. Krasil) je naraslo šlevilo katoliško mislečih visoko-šolcev, naših bodočih narodnih voditeljev.
Živahno življenje vlada po naši lepi domovini, A', .ti Slovenija zre z največjim tipom ua te mnogobiojne mlade čete, ki se združujep) vsepovsod, da sebe in narod prešinejo z rešilno ljubeznijo do vere in do domovine.
Naš napredek priznavajo iti čutijo Nemci in Lahi, se ga veselijo in ga vp >-števajo bratje Hrvatje, Čehi iu Poljaki.
Pa delo naše še ni končano. Naša četa še tli dovolj velika, da st e za v e J no moč sovražnikov vere in narodnosti naše. Pomnožit moramo naše čete, prešiniti 'tli z neomahljivo zvestobo m z neminljivo ljubeznijo do dela.
S oveuci in Hrvatje moramo kot bratje delati za skupn > veliko bodočnost pod žezlom habsburškim. Na zve slejši smo stražniki mogočne Avslnje na ugti in kol taki hočemo še bolj združ ti unje sile. 7. i hrvaško sl vensko hrnMin manifestiraj v slavnostnih dneh slovenska hrvašk i mladina v teh dneh naj si hrvaško slovenska mladina sveto obljubi, da bo vse njeno delo posvečeno skupnim ciljem hrvaškega slovenskega naroda. Zato si morajo mladeniči slovenski in Invaški v roke seči in skleniti neraztušno zvezo v brambo svojih najdražj h svetinj.
Letošnji katoliški shod hrvaške slo venske mladine dne 17., 18., 19. in 20. avgusta v Ljubljani hoče manifestirali za te skupne naše svetinje iu ideale. Kaj tako krasnega kot bo ta shod, še Slovenija m videla.
Mladeniči! To bo letos vaš najlepši praznik. Spodobi se, da bo na njem zastopana sleherna slovenska župnija.
Pridite mladeniči iz cele Kranjske, prvoboriteljice kaiohŠKO slovenske misli. Pribite tovariši iz zelene S ajerske, ki ste vzbudili naše mladeniško gibanje iu ste še vedno vzorno delavni I' Na gotovo svidenje junaki iz Koroške, ki bijete orjaški boj z neizprosnim sovražnikom! Podajte nam roke ob sestanku ognjeviti tovariši iz Goriške, Tista in Istre, ki kljubujete uspešno silnemu sovražniku na jugu ! Pridite v našo sredo mladeniči iz beneške tu ogtsae Slovenije iu iz tujine.
Izredno se veselimo vas, hrvaški mladeniči, ki boste došlt iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, iz Dalmacije in Istre. Ob tein velikem sestanku st bomo prisegli trajno prijateljstvo in bojno zvestobo v velik.m boju za vero in domovino.
Tu bo združena naša kmečka in delavska, naša meščanska m vseučtliška mladina. Tu ne bo razlike med bogatimi m revnimi, med učenimi iu neuče tiimi. Kot sinovi ednokrvnega hrvaško slovenskega naroda se bomo radovali dosedanjih uspehov m delali načrte za nove.
Pridite torej mladeniči dne 17., 18., 19. iu 20. avgusta na katoliški mladeniški tabor v Ljubljano v najobilnejšem številu od vseh strani hrvaške in slovenske domovine!
Združili se bomo v velikansko armado katol.-narodnih borilcev, da postanemo nepremagljiv jez proti pogubnim nakanam sovražnikov vere iu naroda.
Naš letošnji mladeniški tabor naj jasno in glasno priča vsemu svetu:
Da dedov naših vtedni sini vsi .ostanimo, v zvestobi do Boga iu slave se ne ganemo I
Dr. Lovro Pogačnik,
kot predsednik pripravljalnega odbora iu Zveze „Orlov“.
Franjo Richter, cand. phil.
za hrvatsko kat. akad. dijaštvo.
Marin Katalinič, cand. phil. za dalmatinsko kat. akad. dijaštvo.
Anton Ogrizek,
predsednik S. D. Z., za slov. kat. akad. dijaštvo.
Dr. Janez Ev. Krek,
za S. K. S. Z. za Kranjsko.
Dr. Jožef ffohnjec,
za S K. S. Z. za Štajersko.
Dr. Jožef Ličan,
za S. K. S. Z. za Goriško.
Dr. Val. Rožič,
za S. K. S. Z. za Koroško.
Politični pregled.
Državni zbor.
Torkova „Wiener Zeitung-' je objavila cesarski patent, s kater m se sklicuje državni zbor za 17. t. m. Državni zbor se sestane ob 11. uri dopoldne pod predsedstvom starostnega predsednika nemškega krščanskega socmlca Fuchs, ki je star 72 let. Za predsednika poslanske zbornice bo izvoljen nemški na-cionakc dr. Svlvester. Dne 18. t. m. se' podajo poslanci v cesarski dvorec, kjer bo prebral cesar satu prestolni govor. Poletno zasedanje bo trajalo 3 do 4 tedne.
Dclogacijc. 3
Delegacije se letos snidejo v drugi polovici meseca septembra na Dunaju.
Turčija in Črnagora.
Turčija je začela zadnje dni mobilizirati. Pozvala je vse rezervnike II. armadnega zbora pod orožje ter jih odposlala na Kosovu Polje. Merodajni krogi so mnenja, da je ta mobilizacija naperjena proti Črni-gori. Vsled tega je začela tudi Črnagora z mobilizacijo podgoriške divizije. Cetinjska garnizija je že odkorakala proti turški meji, da jo zabrani. Gotovo je, da se ne bi mogla Črnagora sama uspešno boriti proti Turčiji. Zato upa na pomoč od Rusije. Rusija pa je izjavila, da bode podpirala Črnogoro le v slučaju, da Črnagora ne nastopa ofenzivno proti Turčiji. Sicer pa smo že tako navajeni na take vesti iz Balkana, da smo lahko brez skrbi, da bi nastala kaka vojska.
Razuntega pa vlada v Balkanu taka vročina, da so izbruhnile med turškim vojaštvom koze. Zato se misli tudi, da bo stražila cetinjska garnizija mejo le zaradi uvoza te bolezni v Črnogoro.
Pribiti motamo, da niso bile vesti z Balkana nikdar popolnoma zanesljive.
Darovi.
Jubilejni darovi za .Slovensko s i r o I i š če":
P. n. gg. monsignor Jos. Pavletič zadnji obrok ustanovnine 40 K, dr. Ign. Kobal, .stolni vikar, 5 K, Ivan Reščič, prefekt in učitelj pri gluhonemih, 20 K, dr. Josip Ličan, prof. bogosl.. na račun ustanovine 20 K. M. M. 1 K, Andrej Tončič, Gorica 2 K, Anton Klemenčič na Slapu 10 vin., Matevž Pirih, župan v Dolu 40 vin., v nabiralnikih gost. Jožefe Pon 70 vin., Josipa Fon 00 vin.
Knjižico : R a z g I a S e n j e (i o-s podovo so preplačali p. n. Šturmov Želi 3 K. Franc Pančur, c. kr. p n f. 2 K.
Bog plačaj stotero! Vst v boljšo bodočnost sl o ven s k e g a naroda pod slavno v I a-d o N j e g a V' e I i č a n s t v a cesarja Franca Jožefa l.l
Za „A lojzijeviSč e":
N. N. na račun 10 K, Slavna Hranilnica in Posojilnica Cerkno 20 K. preč. g. Karol Cigon (21 tič) 26 K, preč. g. ninsgr. Lukežič, stolni kanonik 20 K. Vsem blagim darovateljem prisrčna hvala in Bog plati!
Domače in razne vesti
Skrbite za ..Primorski list" in razširjajte ga! Vse naše somišljenike prosimo, naj se nikd;ir ne utrudijo v delu za razširjevanje dobrega tiski*. To je dandanes nad vse potrebno. „Pr-morski list" v vsako krščansko dru žino! Čeprav se je v zadnjem času v tem o/.iru dobro delalo in se je število naročnikov pomnožilo, bi bilo želeti še več. Skrbeti pa treba tudi za retino plačevanje lista. Prosimo vse cenjene naročnike, naj storijo čimpreje sveto dolžnost. V tiskarni imamo delavce, ki hočejo biti ob sobotah plačani! Cena
listu do konca leta ie 2 K. za mani premožne 1 K 50 v. Na delo za vaš in
naš „Priinorski list".
Sprejemanje novih gojencev v „AloJzijevišče“ v Gorici. Prosilci naj predložijo svoje prošnje naslovljene na odbor „Alojzijevišča“ in sicer vsaj do 22. julija. Potrebne priloge: 1) krstni list, 2) spričevali zadnjih dveh semestrov, 3) ubožni list, 4) zdravniško spričevalo za šolsko rabo, 5) izjava g. šolskega kateheta ali domačega duhovnega pastirja. Prošenj, ki bi prišle prepozno, se ne vpošteva. Za povrnitev spisov naj prosilci priložijo znamko od 20 v (za »priporočeno" 35). — Vodstvo „AloJzlJevlš6a“, Gorica, via Ponte isonzo 7.
Iz šolskega lzvestja tukajšnje gimnazije posnemljemo sledeče: Koncem leta 1911 je obiskovalo gimnazijo 697 učencev; od teh je bilo 342 Slovencev, 300 Italijanov, 49 Nemcev in 6 Hrvatov. Doma so: 166 iz Gorice, 447 iz ostalega Primorskega, 63 pa iz drugih avst. dežel. Katoličanov je bilo 687, 4 protestanti, 4 Židje, I pravoslavni in 1 brezverec. Odličnjakov je 89 in sicer (samo slovenski);
I. razred: Abramič Josip. Solkan, Lavrenčič Gabrijel Logje, Nemec Ciril Bilje, Prosen Bogom r Šiška. Ribič Rudolf Trst, Sedej Josip Cerkno, Sever Fr. Rihenberg, Trampuš Aleksander Temnica, Doljak Anton in Franko Igor Solkan, Krebelj Peter Gorica, Lenardič Rudolf Kojsko, Mavrič Josip Črniče, Moškon Slamslav Celje, Rejec Albert Tolmin, Slokar Albert Trst, Vencelj Andrej Log, Žigon Andrej Orehovlje, Tominšek Helena, Kranj (privatistinja).
II. ra/red: Gorjan Jordan Vrtojba, Hovainski Hugo Dunaj. pl. Reja Vencelj Kozana, Adamič Rudolf Nabrežina, Če šornja Anton Breginj, Krapež Anton Otlica. Močnik Ciril Cerkno, Okrjiič Ivan
'tanjevica. Šuc Alojzij Britof
III. razred: Saunig Franc Gradišče, Turk Alojzij Komen.
IV7. razred : Bratina Vincenc Otlica, Okretič Aloj/ij Kostanjevica, Valič An-ifrej Skrilje.
V. razred: Bratuž Jožef Gorica. Dominko Leopold Gorica. I.apanje Rajmund Bilje.
VI. razred: Besednjak Angelj Gorica, Cejan Alojzij Vrtojba. Košiša Franc Gorica, Matelič Anton Livek, Zorn Anton Prvačina.
VII. ra/.red : Bitežnik Jožef Solkan, Terčič Franc Biljana, Velikonja Lev Dol.
Vlil. ra/red: Kos Fmil Gorica.
87 učencev je dobilo drugi ozir. tretji red in niso sposobni za višji razred. 22 jih ima ponavljalni izpit.
Danes je bil sklep šolskega leta c kr. gimna/. je, vadnice, realke, ženskega m moškega učiteljišča. Učni uspeh na vseli zavod li je zadovoljiv.
V prvi razred slovensko gimnazije je bilo priglašenih S4 učencev, ki so se morali podvreči ' vsprejemnenm izpitu. Vsprejeinni i/piti so se vršili včeraj. Te izpile je prestalo 78 učencev, ki so bili vsi sprejeti v prvi razred slovenske gimnazije.
V prvi ruzrod laške gimnazije v Gorici je bilo po prestanem izpitu sprejetih 81 učencev.
Nemška gimnazija v Gorici bo imela letos v prvem razredu okrog 70 učencev. Seveda niso ti učenci le Nemci, ampak je tudi več Slovencev
V prvi tečaj žonskega učiteljišča je bilo sprejetih 46 Slovenk, večinoma gojenk zavodov ..Šolskega Doma".
Narodni kolok društva »Šolski Dom" v Gorici v obliki, kakor je bil natisnen pred več leti, je v zalogi že popolnoma pošel. Zato je dalo društvo tiskat nov kolek v večji obliki s sliko goriškega gradu in z besedilom: „Slo-venski deci — slovenske šole", in sicer v treli raznih barvah. Rodoljubom in
pl II	* Ultvill »t.ulll |/I 1 [J\J | uC« i II ‘ / Icl
narodni kolek prav toplo, ker s tem. da ga kupujejo in razpečavajo, podpirajo slovensko šolstvo v Gorici. Dobiva sev »Narodni tiskarni" po dosedanji ceni, po dva vinarja eden. Rodoljubi, sezite po njem!
Župnik Borce suspendiran. Upokojeni župnik Berce j. bil te dni od ljubljanskega škofa suspendiran od vseh cerkvenih opravil, ker ni zadostil ukazu z dne 16. junija t. I., marveč je s pismi z dne 22. junija t. I., ki jih je priobčil tudi v cerkvi in katoliški veri nasprotnem in strogo prepovedanem listu, pro-vzročil novo žalitev škofijskega ordi-narijala.
Svobodomlsleke proti krščanskemu nauku. — V Rimu so zbobnale svobodomiselne ženke, na čelu jim seveda judinje in druge demimondke shod, na katerem niso imele nujnejšega posla, kakor da so zahtevale, naj se sploh krščanski nauk ne poučuje in da naj se črta I. čl. italijanske ustave, ki proglaša, da je katoliška vera državna vera. —
Poskušnja primorskih vin na Dunaju. — Danes se je otvorila razstava in poskušnja raznih primorskih vin na Dunaju, katero je priredila „zveza gostilničarjev" na Dunaju v svrho. da se na:a vina na Dunaju bolj razširijo. Na razstavi je 92 vrst naših vin iz najrazličnejših kleti. Pri razstavi bode zastopano poljedelsko in notranje minister-stvo kakor tudi kemično poskuševališče v Gorici. Deželni odbor goriški je tudi poslal svojega zastopnika na lazstavo.
Izpred porotnega sodišča — V
petek se je imela vršiti tiskovna pravda Gabršček kontra .Gorica", ki se pa ni vršila, kerje tožitelj odstopil od tožbe 'n sicer brezpogojno.
V soboto se je vršila razprava proti Frančiški Testen zaradi detomora.
začetkom razprave je predlagal predsednik, naj se izključi javnost, kar se je vsprejelo.
Frančiška Testen je namreč v decembru I. 1910 porodila živo dete, katero je udušila ter je potem vrgla, zavito v oblačila, v neko 70 m globoko jamo. Prve uni marca t. I. je bila zaslišana, a je zanikala, da bi bila ona rodila. Se le II. marca je zdravniška preiskava dognala, da je morala Testen roditi. Vprašali so jo, kje je dete. a ona je odgovorila pri zaslišanju 13. marca, da je je nesla v nek gozd ter je tam zapust la. Najbrže, da so je zverine raztrgale. Preiskovalna komisija pa temu iii verjela. Preiskava se je nadaljevala in orožništvo je zasledilo, da se truplo umorjenega deteta nahaja v oni 70 m globoki jam'.
Ko se je potegnilo dete iz jame, je Testen priznala, da je ona vrgla dete v jamo, a da dete ni bilo živo. ko je prišlo na svet.
Frančiška Testen priznava pred porotniki v glavnem svoj zločin, toda skuša se izgovarjati, da je storila v obupu, da se ne spominja natančno itd.
Na podlagi porota iškega pravoreka je bila Frančiška Testen obsojena na 18 mesecev irde ječe z enim poslom vsaki drugi mesec in s trdim ležiščem vsaki tretji mesec.
V	poudeljek se je imela vršiti tiskovna pravda, katero je naperil prof. Berbuč proti „Soči" zaradi ražzaljenja časti, ki pa se ne bo vršila, ker je A. Gab/šček v zadnjem hipu že zopet prosil za delegiranje drugega porotnega sodišča.
Polom goriške „Banke Popolare'' pred porotnim sodiščem. — Včeraj se je pričel pred tukajšnjim porotnim sodiščem kazenska razprava zaradi poloma „Banke Popolare".
Vstop v dvorano je dovoljen le proti vstopnici. Velika množica ljudstva je nestrpno čakala pred durmi dvorane.
Vol>op jo bil Uovoljon lo 120 oweb;\m
Kmalu po 9. uri je vstopil v dvorano sodni dvor tako-le sestavljen: Predsednik grof Albert Coronini, votanti : Strausg iil in Frflhlich, zapisnikar av-skultant dr. Canetti.
Tožbo zastopa namestnik državnega pravdnika dr. Marina/..
Zagovorniki so: za Colle-ta dr. Robba iz Trsta, za Luzzatta dr. Pin-cherle iz Trsta, za Lenassija dr. Flego iz Gorice, za Piani ja dr. Pangrazi iz Trsta in za zakonska Conforti dr. Pue-cher iz Trsta.
Računska izvedenca sta prof. Vier-tlialer in Marsiglio.
Pozvanih je 29 prič. 200 spisov se bode čitalo med razpravo.
Akcionisti kot oškodovanci so zastopani od dr. Tho.nann-a, dr. Rossi-ja, Wondrich a in dr. Fillinich-a.
Pri žrebanju porotnikov so nastale neprilike in se je zaraditega žrebanje zavleklo. Bilo je ravno poldan, ko seje končalo žrebanje in je bila porotna klop sledeče sestavljena: Spieler Alojzij, Ma-rocco Ivan, Velikonja Peter, Kumar Karol, Obizzi m. Just, Lazzari Gvidon, Trampuž Josip, I-orčešin Avgust, Seni-gaglia Arrigo, Leopold Toroš, pl. Savor-gnani Arrigo, Podberšič Franc. Kot na-domestnika sta bila izžrebana Komar Edvard in Krainer Oton.
Nato se jo razprava prekinila do 4. ure popoludne.
Ob 4. p poludne se je pričelo Či-tanje 96 strani obsegajoče obtožnice.
Obtoženi so I/.idor Colle, Alfred Lo nassi, dr. Rajmund Luzzatto, Hektor Piani, Viljem Conforti in Dina Conforti.
_ Državno pravdništvo jih toži zaradi raznih goljufij, izvršenih s tem. da so prvi trije na po pravilih ..Banke Popolare" prepovedan način igrali na borzi z denarjem banke, imeli izgube ter v sporazumu z drugimi tremi na goljifiv način hoteli prikriti te zgube; da so na-
dalje prvi štirje predložili več let nad-zorništvu banke fingirane bilance in tako premotili člane nadzorništva; da so nadalje z različnimi goljufivimi manipulacijami hoteli izkazati denarno stanje banke kot dobro še potem, ko je bil polom že oči viden, da so povišali del niško glavnico s tem, da so razpisali subskripcijo na nove delnice baje v svrho, da se poviša kredit banke, v resnici pa da krijejo po njihovih manipulacijah in borznih igrah izgubljeni denar in konečne da so o vseh teh rečeh držali v zmoti nadzorništvo in sploh vse delničarje banke, tako da Irpijo škodo le delničarji, ki so s svojim premoženjem odgovorni bili za delovanje banke.
Viljem in Dina Conforti sta obtožena, da sta sporazumno s prvimi tremi predložila „Bunki Popolare" menjico, glasečo se na veliko svoto denarja v svrho, da zvekšata svoj kredit, katera menjica pa ni imela nobene veljave, kajti ni bila krita s potrebno garancijo; nadalje, ko sta prišla v konkurz, sta v medsebojnem sporazuinljenju prikrivala dohodke, da bi jih ne bilo treba plačati „Banki" v svrho odplačila storjenega dolga; nadalje, da sta napačno vodila svoje trgovske knjige z namenom, da prikrijeta resnično stanje njunega imetja in konečno da sta razne dohodke sporazumno naložila pri drugih denarnih zavodih ild,
Čitanje obtožnice je trajalo 2 uri. Ob 6. uri se je razprava prekinila in se danes nadaljuje. Sploh se sodi, da bo trajala kakih 10 dni.
Vojaške vaje Letošnje brigadne, divizijske in korne vaje se bodo vršile na komenski planoti na Krasu.
Jesenske orožne vaje rezervnl-kov in nadomestnih rezervnikov III. armadnega zbora. K jesenskim orožnim vajam bodo pozvani rezervniki in nadomestni rezervniki:	Pehota in
lovci: Pešpolka 27 in 47 od 28. avgusta do 9. septembra in od 31. avgusta do 12. iicptcmbra, pešpolki 7, 17, S7 in 97 in lovski bataljoni 7, 8, 9 in 20 od 21. avgusta do 2. septembra in od 31. avgusta do 12. septembra. Gorska ar-
11	I j e r i j a : od 1. do 13 avgusta, od 16. do 28. avgusta in od 31. avgusta do 12. septembra. Trdnjavska a r t i I j e -rij a polk 4 od 27. julija do 5. avgusta in od 7. avgusta do 19. avgusta. Sanitetne čete: Sanitetni oddelki 7,
8 in 9 od 17. do 29. julija, od I. do 13 avgusta, od 16. do 28. avgusta, od 4. do 16. septembra in od 18. do 30. septembra.
Ponarejeni bankovci. — Že nekoliko dni krožijo v Trstu prav dobro ponarejeni bankovci po 20 K. Bankovci so jako dobro ponarejeni, le na oglih niso okraski povsem enaki. Te dni so pri javnih blagajnah zasledili 50 takih fal-zifikatov. V/.lic poizvedbam niso mogle oblastnije priti še na sled ponarejevalcem. —
Nesreča na morju V sredo se je v dve uri od Pulja oddaljenem Medo-linu odpravil ribič Anton Demarin v spremstvu nekega prijatelja in svojega 13letnega nečaka na ribji lov. Ravno isti dan je razsajala na morju zelo huda nevihta. Ko so imenovani prišli s svojo majhno jadernico že precej daleč od kraja, so morski valovi isto s tako silo premetavali, da je v njej se nahajajoči ribiči niso mogli več obvladati. Burja jim je raztrgala jadra, valovi so jim vzeli vesla in tako so ostali vsi trije med nebom in razburkanim morjem brez vsake pomoči. Razjarjenemu morju še tudi to ni zadostovalo. Prišel je velik val in vrgel enega ribiča črez krov.
Po pripovedovanju drugih dveh, katera sta se zamogla z največjimi težavami rešiti smrti, se je v morje vrženi boril dolgo časa z valovi, dokler mu niso opešale vse moči. Ko je nesrečnež čutil, da ni več rešitve zanj. je še zaklical (Dalje v prilogi.)
Priloga ..Primorskemu iisfu" št. 27. z dne 6. julija 1911.
svojemu prijatelju v čoln: „Za mene ni več rešitve, izkušaj se sam rešili in pazi mi na nečaka!" Nato je obnemogel in izginil v morskih valovili. Trupla še niso našli.
Listnica upravo, (i. Kenda Anton, GlOdnitz (Koroško): Denar prejeli. Plačano do 1. aprila 1912. Hvala!
Mesine novice.
V proslavo slovanskih apostolov sv. Cirila Iq Metoda bo v nedeljo dne 9. t. m. ob (S. uri v cerkvi sv. Ignacija sv. maša z blagoslovom. Pela bosta združena pevska zbora moškega in ženskega delavskega društva pod vodstvom č. g. župnika I. Ko-košarja.
Veselica zavodov »Šolskega Doma", ki se je vršila v soboto popoludne v dvorani „Centrai“ in ki se je ponovila v nedeljo popoludne ob ogromni udeležbi našega meščanstva, je izpala v vsakem oziru najboljše. Program, ki je po svoji izbrani vsebini presegal vse dosedanje, je očaral občinstvo, ki je vsaki izvršeni točki gromovito ploskalo. Veselico je poselilo oba dneva mnogo naših ličnosti. Učiteljski zbor zavodov »Šolskega Doma" zasluži vse priznanje.
—	Vseh dohodkov je bilo 546 55 K.
Kuhinjska šola (lastnica in voditeljica g.čna Marija (j r e b e n č t v a) naznanja, da je z današnjim dnem zaključila šolsko leto 191011.
Dijak Je zginil. — Goriška policija nam naznanja, da je iz tuk. salezijanskega zavoda zginil učenec II. razreda tuk. gimnazije K;«ol Zettler. Učenec je oblečen v plave hlače in v mornariško belo jopo. Pokrit je s plavo volneno kapo. Nogavice nosi črne: Perilo ima zaznamovano s št. 35. Govori nemško, slovensko, italijansko in poljsko. Visok je 133 m, je blondin, ima plave oči, ter velike in dobro ohranjene zobe. Kdor bi ga zasačil, naj ga ustavi in privede na goriško policijo.
Stavka zidarjev koučana. Stavka zidarjev je končana s tem, da se je nekaterim zidarjem povišala plača za 8 odstoiKov.
1000 kron zgubljenih In najdenih.
Angelj Chiades, mesarski pomočnik je izgubil 1000 K, ki jih je prevzel od nekega mesarja, da jih da svojemu gospodarju Ciuffarin-ju na stolnem trgu. Po sreči pa je našel ta denar nek pošten Slovenec, ki ga je oddal policiji. Policija je vrnila Chiadesu izgubljen denar, ki je bil vesel, da ni padel noben sum na njegovo poštenost.
Denar Je našla neka oseba na svetogorski cesti in sicer uže 21. maja t. I. Vest o najdeni svoti smo uže par-krat objavili, a se ni dosedaj še nihče oglasil. Kdor bi bil denar izgubil, naj se oglasi pri svečarju g. J. Kopaču v Gorici, ulica Sv. Antona štev. 7.
Najden denar. Minulo sredo, dne 2S. junija zjutraj je našla neka oseba na Kornju še precejšnjo svoto denarja. Kdor je denar izgubil, naj se oglasi v naši tiskarni ali pa na goriški policiji.
Iz goriške okolice.
g Osek Lepa slovesnost se nam obeta. Dne 30. t. m. bo daroval Najvišjemu prvo sv. mašo naš rojak č. g. Venceslav Dele, sin našega g. učitelja. Uže sedaj se veselimo tega izrednega dogodka.	*
g Miren. Koga nam pošlje c. kr. okr. šolski svet z i. učitelja voditelja naše šole? Radovedni smo. Priporo čatno c. kr. okr. šol. svetu, da nas ne bo vnovič kaznoval. Sicer -pa odločno
odklanjamo učitelje Urbančičevega in Praprotnikovega kalibra. Siti smo hujska rij iz naše šolske palače.
g Briško okrožjo „Orlov“ priredi dne 16. t. m. javni nastop v Števerjanu. Slavnosti se udeleže vsi „Orli“ briškega okrožja ter telovadci raznih odsekov na Goriškem. Pri javnem nastopu se bodo vršile proste vaje, moreška in vaje na orodju. Temu bo sledil ljudski shod. Govorila bodeta drž. poslanec g. Josip Fon in g. dr. Ant. Brecelj. Goriški Slovenci, udeležite se prireditve v obilnem številu!
g Vspored slavnosti v Štoverjanu.
Dne 16. julija: Ub 7. m pol sprejem briških »Orlov"; ob 8. mladeniški sestanek; ob	10. slovesna	sv.	maša; ob
12.	in pol	sprejem »Orlov"	iz	ostale
Goriške; ob I. pop. skupno kosilo; ob
2.	vaja za	javni nastop;	ob.	3.	blagoslov; ob 4.	in pol javni	nastop;	ob 6.
ljudsko zborovanje. Govori drž. posl. Fon m dr. Brecelj. Po zborovanju ljudska veselica z vojaško godbo in s petjem raznih zborov.
g Solkan. Novo dvorano bo zidalo ,,S. k. izobraž. društvo" v Solkanu. Prostor za stavbo je uže kupljen. Upati je, da se bo z delom kmalu začelo.
g Velika predstava umetnih ognjev
pod vodstvom našega znanega pirotehnika g. h'. Makuca bo prih. nedeljo 9., t. m. v Solkanu na vrtu restavracije g. Ant. Možetiča p. d. „Droča". Ub 6. uri zvečer se bo začela zabava z najraz-novrstnejšim programom. Upozarjamo!
g Kresov na predvečer godu naših slovanskih blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda t. j. v torek zvečer, je gorelo še precej po naših planinah. — Lepa razsvetljava je bila na griču nad Solkanom. Umetni ognji pa so švigali v zrak na raznih straneh, iinako so tudi topiči pokali.
Lumparija. V nedeljo zjutraj je na Sv. Gori zgubila neka romarica s Koroškega nad 100 K denarja. Romanca je šele pozneje zapazila, da ji je denar zmanjkal. Denar pa je našla mala deklica in ga hotela nesti v samostan, da se v cerkvi naznani. To pa je zapazila neka brezvestna ženska — ne romanca
—	iztrgala je denar iz rok male deklice in pobegnila ne ve se kam. Mala deklica se ji m mogla vbran postaviti, in tako je brezvestna žena odnesla sto kron. Dobro bi bilo, da bi se tej izpri-jenki prišlo na sled in da bi se jo pošteno zgrabilo m v temnico pahnilo za umazani njen čin. Kaj so vsega ljudje zmožni na svetu I
g V Podgorl bo prihodnjo nedeljo dne 9. t. m. veselica in zborovanje »Slovenske straže" v župnišču in sicer po blagoslovu. Na vsporedu so govori in petje ter volitev odbora. — Vstop je prost.
g Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem bo imela občni zbor dne 16. julija ob 4. urah popoludne v župnišču. Spored: 1. Poročilo o upravnem letu 1910. 2. Potrjenje letnega računa za I. 1910. 3. Volitev. 4. Slučajnosti.
g Velika nevihta z gromom in bliskom je divjala v pond. ponoči v goriški okolici. Padala je tudi še precej debela a redka toča.
Iz ajdovskega okraja.
a Kamnje. Redka slovesnost se bo praznovala dne 30. t. m. v naši farni cerkvi. Ta dan stopi prvič pred Gospodov oltar naš ljubljenec č. g. Andrej { u s t j a. Uže sedaj se po fari mnogo govori o tej slovesnosti. Kamenjci se bomo pripravili, da dostojno počastimo novega delavca v vinogradu Gospodovem.
a Vabilo k vesel ici. katero priredi Kršč. social, izobraževalno društvo" v
Rihenbergu dne 9. julija na dvorišču g. A. I. Pečenko na Governi. Vspored: I. P. 1 lug. Sattner: „Na Planine", poje mešan zbor. 2. Ant. Foerster: »Narodne pesmi", poje mešani zbor. 3. Ant. Foerster: »Triglav“, poje mešani zbor. 4. Deklamacija. 5.*%: »Gospa in njena dekla", dramatični prizor. 6. Fr. Ferjančič: »Na vrtu", poje moški zbor. 7. Jak. Aljaž: »Vjetega ptiča tožba", poje mešan zbor. 8. V. Vodopivec: »Pogled v nedolžno oko", poje žen. z. 9. Deklamacija. 10. Dr. Krek: »Tri sestre", igra v treh dejanjih. Začetek ob
4.	uri popoludne. Vstopnina s sedežem 1 K, stojišče 40 v.	Odbor.
a Sv. Križ Cesta. Naznanjen shod udov III. reda sv. Frančiška, dne 25. junija, predpretečeno nedeljo je nad vse pričakovanje se sijajno obnesel in s tem pokazal, da še živi v ljudstvu napram vsem lažnjivim psovkam novodobne prosvete, omike in sreče verski čut in Irdna ljubezen do katoliškega prepričanja. Ta dan je III. red sv. Frančiška pokazal svojo privlačno šolo in moč za preporod katoliške zavesti. V samostanski cerkvi je bilo ta dan obhajanih nad petsto duš in pri vsakem cerkvenem opravilu je množica ljudij pokazala svoje zanimanje za tretji red sv. Frančiška, katera mncžica je nad 4 do 5 tisoč ljudij bila častno zastopana iz vseh krajev vipavske doline od Št. Vida do Šempasa in dalje, posebno iz Otlice, kateri Otličani so v mnogoštevilni procesiji peyaje svete pesmi dospeli k slavnosti ter javno pokazali svojo nevstrašenost za Jezusova in sv. Frančiška načela. Najlepše pa se je pokazalo to pri popoldanski procesiji, katero je vodil velezaslužni preč. g. župnik Kodre, katere se je vdeležilo nad 4000 ljudij, ki so v lepem redu in globoki pobožnosti dali duška svojemu prepričanju glede pomena in vpliva lil. reda sv. Frančiška za versko nravno in družabno življenje v katoliški cerkvi. — Na tem mestu se tudi samostanska družina javno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k tej slavnosti: preč. g župniku Kodretu, ki je rade volje opravil vso nedeljsko bogoslužje v samostanski cerkvi, potem preč. duhovščini, ki je ta shod vernikom priporočala, nadalje pevovodju Karlu Černigoju in njegovim pevcem in sploh vsem Križanom, kateri so pripomogli za kinčanje in zunanjo lepoto te cerkvene slavnosti in h tej izredni manifestaciji lil. reda sv. Frančiška na Vipavskem. Da, pristavimo po smislu Leona XIII. blagega spomina iz Enciklike »Auspicato- dne 17. sept. 1882, proti koncu: »Oh da se vsa krščanska ljudstva pridružijo tretjemu redu, tako goreče in mnogobrojno, kakor za časa sv. Frančiška" — besede dopisnika, da se tudi nam enkrat zasveti luč prave svobode v Kristusu v tej temi trdovratnega liberalizma in soci-jalizma — zato se prečastiti bratje v Kristusu potrudimo, da bo ljudstvo spoznalo
III.	red sv. Frančiška in v resnici spoštovalo, ker mnogo koristi nam obeta v privatnem in javnem življenju". — Za preobrat res katoliškega življenja Bogu v čast, katoliški cerkvi v povzdigo in ljudstvu v pravi dušni in telesni blagor.
a Iz Rihenberga — Zlobnost zagrizenih nasprotnikov vsake organizacije mladine, ki ni svobodomiselna, ni prizanesla niti povsem nepolitični »Dekliški Marijini kongregaciji". K veselici, ki jo je priredila imenovana družba pri nas II. t. m. je prišlo tudi nekaj druž-benic iz Štanjela. — Uže na potu, na cesti v Rihenbergu, ko so šle skozi vas, so jih v obraz zaničevali in podlo psovali. — Kaj so vse potem pisali, je znano. Resnica je pa le slednje. Šta-njelke so šle vse s pnim vlakom domo^. Dve sta vlak zamudili. Obe trdita, da v (irzejevi gostilni nista bili. Krčmarica sama je izpovedala, da je eno dekle plesalo, katero so spoznali po modrem pasu da je iz Mar. družbe. Vsakdo pa ve, da nosijo take pasove tudi dekleta, ki niso članice kongregacije. Popustili so sedaj toliko, da. če se je, se je za vrtela le ena nekaj malega in še ta na hinavsko zagovarjenje nekaterih gostov
z namenom neizkušena dekleta osmešiti.
— Povdarjamo, da je bilo isti dan več ljudi tudi deklet iz srednjega Krasa v Rihenbergu, katerih so se mnogi, tudi dekleta, vslavili v gostilni pri Grzeju.
— Ako bi bila katera iz družbe res tam in plesala z znaki, je to vse obsodbe vredno in silno neprevidno. — A nasprotniki nimajo najmanjšega povoda se pohujševati; tako vpitje je farizejsko. Čemu se ne pohujšujejo nad dekleti, otroci najnežneje starosti, ko jih vrte do ranega jutra na javnih plesih pod prostim nebom izpostavljene telesni in dušni pogubi? Hinavci, ozrite se na se!
a Vipavski Log. Minulo nedeljo je bilo pri nas jako živahno. Sklicalo se je zborovanje »Dekliških zvez" in »Marijinih diužb"! Vseh deklet je bilo zbranih nad 1000. Navzoče so bile tudi »Marijine družbe" iz Kamenj, iz Črnič, z Otlice, iz Rihenberga in iz Branice ter dtuge s Kranjskega. Cerkveni govor je imel veleč. g. Kalan iz Ljubljane. Po cerkvenem opravilu je bilo zborovanje. Predsedoval je župnik iz Podraga preč. g. Koller. Referirala so dekleta sama in sicer: Dekle in politika, naloga »Marijinih družb", dekle in abstinenca, delovanje deklet za misijone itd. Zborovanje je bilo jako zanimivo. — Popoludne je bila pa veselica, katere se je udeležila velika množica ljudstva iz vseh krajev Vipavske. Udarjal je tamburaški zbor iz Št. Vida v narodni noši, pel pa je ženski zbor iz Vipave. Zborovanje in veselica se je vršila na prostem in je minulo vse v najlepšem redu.
a V Šturjah bo prihodnjo nedeljo dne 9. t. m. veselica »Jugoslovanske strokovne zveze" na vrtu g. Ivana Sti-bilj. Vspored obsega petje, govor (govornik iz Ljubljane), veseloigro »Gospa Kordula", burko »Prepirljiva soseda" in prosto zabavo.
Iz kanalskega okraja.
ki Lokovec. Po neprevidnosti je ustrelil te dni 9 letni sinko bivšega župana VVinklerja mlado dekle, ki je vsled dobljene kroglje kmalu nato umrlo.
ki Iz AJbe. (O b č i n s k e volitve.) Dne 21. in 22. junija so se vršile pri nas občinske volitve, pri katerih smo v polni meri izvršili svojo sveto dolžnost s tem, da smo istisnili iz občinskega zastopa polovico liberalnih starešin in še več. Dosedanje starešinstvo, ki je štelo 18 mož, je bilo sestavljeno iz 9 naših pristašev in 9 nasprotnih. A sedaj smo nasprotnike skrčili od devet na dva! Liberalci so agitirali, kar se je dalo. a naša metla je bila močnejša od liberalne agitacije. Znani liberalni ška-labonar in grotar je zastonj brusil pete. Poprej tako mogočen mož, je sedaj izvoljen komaj za namestnika v II. vol. razredu. — Sicer so nasprotniki napravili utok. Zdi se, da niso zadovoljni s klofuto, katero so dobili dne 21. in 22. junija. Jih še kaj srbi! Pravijo, da so uložili utok proti napakam, katere so sami zagrešili. Znani skalabonar naj bo lepo miren in naj ve, da ljudstvo ga ne inara pa amen !
Iz kobariškega okraja.
kr Vabilo na redni občni zbor ..Kmečke hranilnice in posojilnice v Borjani, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil dne In. julija po blagoslovu v farovžu. Dnevni red: Poročilo načelstva in nadzorstva, potrjenje računskega sklepa za I. |0|(), volitev načelstva in nadzorstva.
Odbor.
Iz bovškega okraja.
b Log Čezsoški. Redkokedaj je slišati i/. naše vasi kaj. Prav vesei. .ias.
da je zopet zmagala S. L. S. Skoda, da ni vsega ljudstva doma, kajti večina ljudstva mora iti v svet služit kruha za sebe in za družino, ker naše polje je majhno in še to odnaša reka Soča ob povodnjih kos za kosom. Skoda je vedno večja. Most čez reko Sočo je jako slab. Cestni odbor nam je obljubil malo podporo. Da bi se še visoki deželni zbor spomnil na nas. Ako nam Soča most odnese, bomo kakor ptiček v kletki. Ne bi mogli ne k sv. maši ne otroci v šolo ne pismonoša pisem odnašati. Branikov ob polju in mostu smo potrebni kakor slepec vida. Ker pa občina ima mnogo dolga, ne more sama vsega napraviti. Upamo in se zanašamo tudi na našega gospoda državnega poslanca. da nam bo kaj pomagal. Saj mi Ložani smo in ostanemo zvesti pristaši
S.	L. S. Če ravno je dolgonogi Suli v Čezsoči agitiral in se hvalil, da je tudi župana dobil na svojo stran in s tem ljudi motil, se j° samega sebe goljufal. Naše ljudstvo ni tako neumno, da bo vsakega žganjarja poslušalo. Pili naj kure in race pase pri Zidarju v Čezsoči.
Iz komenskega okraja.
km Iz Pliskovice. Poročali smo svoječasno, kako je naš nadučitelj zbiral mladino v „del. n. org", a ta organizacija je šla po vodi. Pa tudi nova firma »Sokolov" je prav poča na, da nas prav jezi. Že večkrat je imelo biti ust. zborovanje in vpisovanje. Tudi so že javno nastopili naši bodoči »Sokoli" tako, da so se po bratovsko nekaj skregali in ocebali. Torej malo potepli so se, pa ne tako hudo kakor neki učitelj, ki je svojemu tovarišu s kozarcem bučo razbil, da so ga morali po noči odpeljali k zdravniku. Ta neki učitelj je tod po Krasu dobro znan in če ne bo kmalu nehal s svojim požrtvovalnim »narodnim" delom, se bo lahko britko kesal. Znano je, da se je moral lani naš sedanji naduč. iz Povirja zopet k nam povrnit'. Oj kako pohlevno je prišel in pa tudi kako miren in zgleden je bil v začetku, sedaj pa tak organizator ter agitator. Tudi je znano, da če naš okrajni šolski svet ne ve kam z enim ali z drugim uči teljem ali učiteljico, ga že pošlje v Pliskovico. A tukaj povemo javno, da tega ne bomo več trpeli I
km Iz Gabrovice Med osmino praznika S R. T. smo imeli v naši občini javni ples. Tega plesa ni bilo treba. Ali je mladina sedaj po plesu zadovoljna, ko ima lažje žepeI Možje v Gabrovici naj naložijo veliko takso za ples. Kdor hoče plesati, riaj plača. Za vzgled naj bode Komen.
Na praznik sv. Alojzija smo imeli vdrugič letos prvo sv. obhajilo. Srčna hvala prečastitemu g. vikarju za kavo, s katero je otroke pogostil.
Več Občinarjev.
km Iz Volčjigrada. — Dne 25. junija smo imeli slovesno praznovanje sv. Janeza Krstnika. Pri pridigi je orne nil naš veleč. g. dekan slabo časopisje, ki je največji sovražn k poštenega ljud • stva. Gosp. predsednik »Bralnega društva", kaj pravite k temu ? Kaj pravi k temu til J i naš g. učitelj? Cerkev in šola bi morala skupno odgajati mladino. Prosimo vas torej, poskrbite, da se nam mladina uže prezgodaj ne pokvari! — Po maši je bila slovesna procesija z Najsvetejšim. Opombe je vredno, da odkar imamo slovesne obhode z Najsvetejšim na la dan — uže nad JO let — je letos prvikrat nadzoroval otroke g. učitelj. To je bilo lepo ! Nekaj drugega pa je, kar ni lepo. Kdor bere, naj ume!
km Škrbina — Duši in telesu škodljivo soki Isko seme se je tudi v naši občini usejalo, in uže rodi zli sad. Najprvo prazni žepe nekaterih .Skrbinških mladeničev, ki znosijo vse v znano
jamo našega krčmarja. Prvoboritclj za sokolado v Škrbini je znani »Mihalček". To vam je junak za se zjokati. Če bi bili vsi taki kakor le ta, bi ne bilo vse v redu na svetu. Temu Človeku svetujemo v njegovo dobro, naj skrbi za dom in mater, pa mu ne bo treba prodajali ne robe ne delati dolga.
km Komen. Odkar je naše starešinstvo odpovedalo podporo nepotrebni liberalni ljudski knjižnici, hudo trpi izobrazba. Celo duše prodajajo I Imamo med nami može, ki tajijo dušo, taijo posmrtnost, tajijo Boga I Taki ljudje ne smejo priti nikdar več na površje!
km Sveto. — Kdo bi ne občudoval 84 letnega starčka, ki še s „pikonom“ kopa? Mnogo je prekopal m prevrgel. Še so živi ljudje, ki so bili priča, kako veliko ulogo je igral v vinogradu »pi-kon". Ta mož — namreč S4 letni starček — je v dornberški katastralni občini tako kopal s »pikonom", da je pridelal 140 hi vina na ieto. Kopal je ob kruhu in vodi. Tobaka ni kadil. Zato pa je v svojem gospodarstvu napravil 52 kupnih pogodb, od katerih je plačal dižavi 1600 K pristojbine. — Tega moža naj bi posnemali mladi gospodarji, ki pravijo, Ja kmetija nič več ne nese. — Grozdje se pri nas močno osiplje.
km Tomačevica. Naš g. učitelj je napravil prošnjo na glavarstvo za javni ples in sicer za 9. julija. Te dni pa je dobil od glavarstva poučni odlok. Za dovoljenje plesa naj se g. učitelj obrne na krajni šolski .-vet v Komnu, če se iti ti ga upa dati... - Letina kaže za vse dobro, ako ne pride kaj hudega vmes. —
km Sveto. Nek človek, ki našemu županu nagaja kjer more, se je na dan ožje volitve nedostojno izrazil o človeški duši, da je ni, in ako je, da jo po siniti proda za 1 K. — Vinko Melli-kovec pa je trdil, da človek ima dušo itd. — Temu s terno, oslepljenemu naprednjaku pravimo: Če ne veruje, da ima dušo, ne sme verovati tudi v svojo pamet. Duše ne vidi, pameti tudi ne, ergo: potem tudi pameti nima!
km Smrtna kosa. V Temnici je umrla na sv. Petra in Pavla praznik Frančiška Rogelja v starosti 55 let. Bila je dobra in uzorna krščanska žena. Kratka bolezen jo je spravila v prezgodnji grob. N. p. v m,!
Iz sežanskega okraja.
s S Krasa. — Mnogo papirja je prišlo na Kras za časa zadnjih državnozborskih volitev. Tiskarski stroji v Golici m v Trstu so trpeli. Naše gospodinje .so tega papirja sedaj vesele, ker ž njim kurijo ogenj. Ta papir je ravno dobrodošel, ker ni slame. Pretekla leta je davčni eksekutor uže meseca maja razdeljeval plačilne naloge za davek za polovico leta. Letos ga ni še videti. Usi lj uj c se nam lepa nada, da nam bo Gregorin davke odpravil...
Iz korminskega okraja.
kr Iz Biljano. Tukajšnja podružnica slov. Straže sklicuje za v nedil o dne 9. t. m. koj po blagoslovu (popoldne) prvolelni občni zbor na Dobravo v krčmi g. I. St' lig**). Vabijo se uljudno vsi od bormki in udje, da se ga udeleže v obilnem številu.
Drobtinice.
Boljši komis. Cesar je dolom!, da dobe vojaki boljši komis, kot je bil dosedanji. Dobili bodo vsak dan 790 gr. kruha (dozdnj s JO gramov), napravljenega i/. ržene moi..\ ki bo bolj očiščena otrobi.v, kol d-i/.daj. lak kruli bodo dobivali, ko porabijo moko, ki jo se imajo,
pri armadnih zborih št. I do 15, 16. armadni zbor pa dobi komis iz pšenične moke.
Protost proti povišanju tobačnih cen. — Socialisti so imeli pretekli leden v Bupimpešti sedem shodov, na katerih so protestirali proti povišanju tobačnih cen. Na shodu so bile vsprejelc enako glaseče se resolucije, v katerih se nahaja poziv, naj se na finančni atentat odgovori s tem, da se vsakdo vsaj de loma odpove kadenju, dokler ne umakne vlada odredbe tičoče se povišanja cen tobačnih fabrikantov.
Evharističen shod v Madridu. — Dne 29. julija 1911 je dosegel letošnji evharistični shod v Madridu svoj višek. Po španski prvostolici se je pomikala velikanska procesija, ki sc jo je udeležilo pnbližno 250.000 oseb. Ulice so bile krasno okrašene m pogrnjene. Cvetlic so potresli več stoiisoč kilogramov. Ma-dr.dska posadka je tvorila špalir, častno stražo Najsvetejšemu pa en pehotni potk iu dva konjeniška švadrona. Poveljeval je častni straži general. Na čelu je jezdilo 25 kraljevih civilnih gardistov. Poleg vojakov je tvorilo še špalir 20.000 šolarjev in 20.000 delavcev. Za baldahinom sta šli odposlanstvi obeli zbornic, visoko plemstvo, vitezi Božjega groba in jeruzalemski vitezi, 7 nadškofov, 65 škofov in približno 3000 kanonikov, župnikov in kaplanov. Madridski občinski svet se je polnoštevilno udeležil procesije, ki se je je tudi udeležilo vec maršalov, vitezov zlatega tuna, plemstvo v svojih starodavnih kočijah, predsedniki najvišjih sodišč, mornarji in nepregledna množica. Na trgu Ctvilis je bil napravljen oltar, kjer je podelil kardinal nadškof Aguirre v kraljevi navzočnosti apostolski blagoslov, 21 strelov iz topov je naznanilo začetek i n konec procesije. Celo libeiaiuo časopisje priznava, da Madrid kaj takega še ni videl. Zastav so našteli v procesiji 4U00. Med procesijo so izpustili s trakovi okrašenih 2UU0 belili golobov. Zvečer m ponoči je bilo mesto evharističnemu kongresu na čast slavnostno razsvetljeno. Kralj je priredil velik banket, h kateremu je povabil višjo duhovščino.
LISTEK.
Marx-ov nauk o delu in veljavi.
(halje.)
Ali smo tedaj revolucionarji? Ne revolucionarji, ampak »ignoranti" in »obskuranti" srednjeveški, »reakcionarji" in sovražniki modernega napredka iu moderne kulture! Revolucionarji so kapitalisti in liberalci. Kapitalizem je revolucija proti cerkvi iu njenim naukom. Sadovi te revolucije so: Izkoriščanje, veliko iiDoštvo, nezadovoljnost, ujiornost itd. Froti lej revoluciji je obrnena naša »revolucija," torej »revolucija" proti revoluciji. Te naše »revolucije" opravičenost pa priznava vsakdo, kdor pravi, kakor „Cas“, da cerkev obrestovanje io tolerira. S tem je že vse povedano. To je glavna točka naše »revolucije". S tem je tudi potrjena Marx-ova teorija o delu in veljavi. Kdor ozuanuje boj proti obrestovanju -- in ta hoj bo morda cerkev sama kmalu spet začela — tu je že »revolucionar", a »revolucionar" za prenovljene in pomlajenje človeške družbe v krščanskem zmislu. Marsikaj se nam zdi v sedanji družbi pravično in krščansko, kar pa ni pravično in ne krščansko. Vživeli smo se v stoletjih v ideje in mislimo, da so svete in večne. Marsikatera naprava v sedanjosti se nam zdi nepremen-Ijiva, ki j>a v resnici ui nepremenljivu.
Ali hočemo pievreči ves socialni red iz tečajev in zavreči vsako zasebno last (zemljišča, produktivnih sredstev itd.), vse dedno pravo ud., kakor jiravi „Čas“ ? Tu smo se dotaknili važne točke. Kako sodimo o sedanji obliki zasebne lasti ? V tej točki se ne ujemljejo le i lolioff, Vogelsang, Man-
ning, Ketteler itd., ki so autoritete, ž njim soglašajo tudi mnogi, ki so jim v drugih točkah nasprotni.
Oblika sedanje zasebne lasti je v marsičem krivična in krivico treba odpraviti. To trdi slovesno tudi papež Leon XIII. v slavni okrožnici: Rerum novarum, kjer pravi: »Delo proletarcev, bodisi da izvršujejo svojo obrt in rokodelstvo na polju ali v tvornieah, je namreč pri proizvajanju poze-meljskih dober najbolj izdatno in potrebno. Še več ! Njih proizvajalna moč je v tem pogledu tolika, da je prav resnično, ako trdimo, da izvira vse družabno bogastvo izključno le iz dela delavcev. »Vemo sicer, da ni vsaka izjava rimskega papeža že nezmotljiv odlok „ex cathedra", a njegovih besed pač ne smemo drugače razlagati kot slovejo, Te besede nikakor ne po-menjajo le, da je treba dajali delu čast in varstvo, kakor meni , Čas", ampak pome-njajo, da je bogastvo (divitiae civitatum) izključno iz človeškega dela. Taka razlaga papeževe okrožnice, kakor jo podaja „Čas“, bi ne bila prava, kakor ni bila prava tudi nemška prestava, ker so si gg. prelagatelji mislili, da papež pač ne more prav tistega nauka učiti, kakor Marx. Leon XIII. izraža v omenjeni okrožnici školastični nauk in kakor liberalni sociologi trdijo, ni knjiga: Das Kapital, ki jo je spisal Marx, v tem oziru drugega, ko »pogrevanje" školastič-nega nauka o neproduktivnosti kapitala s stališča človeškega razuma.') Zgodovinar I. Janssen pravi: »Kanonični pisatelji učijo, da proizvaja delo vsa dobra; delo in ne lastnina proizvaja vso veljavo."
Papež Leon XIII. se bavi v okrožnici: Rerum novarum tudi s vprašanjem o zaš sebni last, ki je s teorijo o delu in veljavi v tesni zvezi. Navedši razne dokaze |>ravi, da je zasebna lastnina človeku naravna. Zasebna lastnina nam mora biti sveta. Krivična je vsakršna agitacija proti legitimnim lastnikom, da bi se jim se silo odvzela po pravični poti pridobljena lastnina. Te Očetu so za naše delovanje merodajne. O besede sv. tem ni govora!
Drugo vprašanje pa je, ali se sme oblika zasebne lasti v določnih razmerah premeniti in ali se sme zasebna last v pre-menjenih razmerah celo odpraviti ? Naj navedemo	pred	vsem nauk	sv.	Tomaža ak-
vinskega, ki ga vsi navajajo.
Sv. Tomaž akvinski uči, da je naravno pravo dvojno: brezpogojno in pogojno t. j. naravno brez ozira na kako okoliščino in naravno z ozirom na kako oko liščino. Pogojno naravno pravo imenuje narodno pravo (2, 2, (j. 57. a. 3) in navaja res za zgled zasebno last s temi -- le besedami: »Na primer: Posestna last. Misli si njivo samo na sebi brez ozira na kako okoliščino. Ta njiva nima sama na sebi ničesar, kar bi jo delalo bolj mojo ko tvojo. Ako pa vzamemo ozir na potrebno obdelovanje iu mirno uživanje, spoznamo takoj, da je nekako primerno, da je lastna enemu in ne drugemu, kakor uči Aristotel v II. Polit., poglav. III." Na to mesto se sklicujejo vsi, -’) ki hočejo iz sv. Tomaža	dokazati, du	je	zasebna last
naravna	zahteva. Kdor pa	to	mesto mirno
prevdari,	vidi,	da se ne da	iz	njega še nič
sklepali, ker se posestna last navaja le kut nekak zgled in drugič, ker se sv. Toma:'. na tem mestu samem dvomljivo izraža pišoč: »Nekako primerno.'
(Dalje pride.)
1) Cit. ilolo Holiolfa str. 29.
2) ii.ui/. VValtei: L)as LigontUum nacli Utr l.elirc Ucs lil. iliomus vou Atjuin mul Ut s Sov a-lizuni.-,. I«95 sir. 23 iu dalje.
Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem pieselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti »Šolskega Doma" v ulico sv. Autuua na dvorišče ste v. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občinstvu v mesili in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek.
Z odličnim spoštovanjem tidani Josip Smet, krojaški mojster v Gorici.
St. 170.
RAZ6LAS DRAŽBE.
Zaradi oddaje VI. sekcije II. oddelka ceslne zgradbe Grgar — Zabrdo — Banjšica — Avče, mod km 0 000 — in H170, katera dela so skupaj preudarjena z 60.357 K 25 vin., se bo vršila 1. avgusta 1011 ob 10 uri predpoldne pri c. kr. trasirni ekspozituri v Gorici ("Via Tealro št. 18) javna dražba s pismenimi ponudbami.
Zapečatene ponudbe, previdene s kolekom I K, katerim je priloženo tudi potrdilo deželne blagajne v Gorici o položenji vadija 8200 K, se ima vložiti najpozneje dan pred dražbo, to je lil. julija t. I. do 12. ure opoldne pri c. kr. trasirni ekspozituri v Gorici.
Vadij se mora vložili v gotovini ali v vrednosnih papirjih ali vin-kuliranih posojilničnih knjižicah.
Na zavitek vsake ponudbe in sicer na zgornjem robu naj se piše: ponudba za VI. sekcijo II. oddelek cestne zgradbe Grgar — Zabrdo-Banjšica — Avče.
Tehnični operal se splošnimi in posebnimi pogoji je razpoložen gori omenjenem uradu v uradnih urah.
Namestništvo ni navezano sprejeli najnižje ponudbe, temveč si pridržuje pravico volitve med oferenli. Zaradi lega se bo pridržalo položene vadije dokler ne bode namestništvo odločilo v dotični dražbeni obravnavi.
CESTNI 0PB0R ZA KANALSKI OKRAJ.
V Kanalu, dne 4. julija 1911.
Načelnik:
M. z E G-A.
„Hranilnica in posojilnica v Bovcu“,
—■-----= reg-istrovana zadruga z neomejeno zavezo ——--------
vabi na
REPNI LETNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil
v nedeljo dne 9. julija ob 4. uri pop.
^v dvorani pri »Eksolnir.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Potrjenje računskega sklepa za 1. 1910.
3. Volitev.
4. Slučajnosti.	,
K obilni udeležbi vabi vse člane — odbor.
ZAHVALA.
Povodom smrti našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Ontonn Prinčiča,
tehnologa
smo dolžni izreči svojo srčno zahvalo vsem onim, ki so nepozabnega pokojnika spremili k večnemu počitku. Posebna zahvala bodi izrečena preč. duhovščini 6 o. Kajetanu, g. dr. Baderju in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Bog vsem tisočero poplačaj.
Gorica, 4. julija 1911.
Žalujoči ostali.
Podpisani izrekajo najtoplejšo zahvalo ob smrti
ANTONA KLEMENČIČA,
trgovca in posestnika v Dol. Cribuši,
najprej prečastitemu g. župniku Kosu za ginljivi govor, pečan-skim in slapskim pevcem za prekrasno petje in vsem. ki so se vdeležili pogreba predragega pokojnika ali pa izrekli o tej priliki sožalje.
Žalujoči ostali.
BggS
• ti vv
„CENTRALNA POSOJILNICA"
F5EGISCROVAT1A ZADRUGA Z OIBEJenO ZAVCZO
3E333E V GORICI
obrestuje hranilne vloge po 4'/h. Daje članom posojila na vknjižbo po 5'!,0|0, na menice po f>°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Kentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Gius. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ui-e vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
KSi
Naša najmodernejše opremljena tovarna zavzemlje
skozi 40 let prvo mesto
med tovarnami za stiskalnice in vživa v strokovnjaških krogih
Zahtevajte posebni katalog št. 269 za vinske in sadne preše, inoštovne priprave, hidraulične stiskalnice, za vinske in sadne mline, stroje za odbiranje jagod itd.
Črez 650 kolajn In prvih daril itd.
Ph. Mayfarth & C.o
Dunaj, II. Taborstrasse 71.
Iščejo se zastopniki.
^Tvrdka Konjedic & Zajec
trgovina z železjem v Gorici
v hiši ,,Qoriškc ljudske posojilnice * (prej krojaška zadruga).
Priporoča Imgato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, kolesarsko orodje, straniščne naprave in n petja ve, strešna okna, traverze, ceni ,’nt, svinčene in železne cevi in pampe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kabinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. —■  ____________________________________:
I
Prosimo zahtevati listke blagajne radi kon role. __________________________________________________
l
I
V manufakturni trgovini
st* dobi najboljši1 platno in bonibažovina za po
TE0D. HRIBAR V C0RICI
j.	/v(prej ,,Krojaška zadruga“) -*vv.- ,-v.-.
rilo. brisal ke. namizni prti. servieto. žepni robci itd.
CENE SOLIDNE.
t
Potrtim snom naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga in mati, gospa
LUCIJA SOBAN,
danes ob 7. uri zjutraj provldena sv. za kramenti v 43. letu svoje dobe po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne se bo vršil dne ti. t. m. ob ti. uri popoludne izpred hiše žalosti ulica Kormica štev. 32,
Gorica, dne S. Julija 1911.
Žalujoči ostali.
Delavnica ctrtucnili posod In HrfiveneijB orodja
Fr. Eifta Eerica,
Magistralni) ulica štev. 5.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja i« prenavlja stare reči.
Gamaše GalošepriTe Usnje Vrvarsko rT//„s,n”
I. Drufovka Gorica
Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu.)
Ustanovljena tvrdka leta 1806.
po meri.
>.
se popravlja, podplati ter čevljarske potrebščine.
Prva in edina slovenska Meparska delavnica v Goricf, ul. sv. Ivana št. 11.
se toplo priporoča za vsa stavbena iti galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu
Josip Patek,
v
naslednik Karola Cufer
priporoča se tudi vsem p(!. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d, oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni.
^ Odlikovana pekarija £ ^ in gladčičarna ^
K. Draščik j
♦
v Gorici na Kormi +
(v lastni htSl)
♦
♦
♦
♦
♦
♦
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torts, kolače za blrmanoe ln poroke, plrce Itd. Prodaja različna dna vina in likerje na drobno ali orli?. buteljkah. Priporoča se sl. občinsteu. One jako nizke.
♦
♦
Jakob Šuligoj
urar c. kr. državne železnice Gosposka ulica štev. 25
—v Gorici.——
Priporoča svojo zalogo vsakovrstnih zlatili, srebrnih, | in stenskih ur, budilk itd. Zaloga zlatnine in srebrnine.
Vse po nizki ceni.
m
►S
&
$
ra
Lekarna
Griitifilitti v Gorici 1
Prave in edine žel.
a
n
kapljice hjj-i
M
Pado-
z znamko sv. Antona vanskega.
Zdravilna moč teli kapljic je ne-prekosljiva. Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico
(Varstvena znamka) popije. Okrepi aelodec, store, da itsgine v kratkemu času omotica in šivotna Unost (mrtvost.) Te kapljice tudi store, da človek raje je.
Cena steklenica 60 vin.
ra
ra
&
ra
ra
5
ti
ra
6 ra
ra
ra	w
ra
ra
BOŽIPAR BOŽK,
pek in sladdlčar pri Sv. Luciji ob Soči
sprejema naročila vsakovrstnega peciva, kakor: Kolače za birmance, torte it. druge fine sladčice za poroke in nove maše. Prodaja najrazličnejše in najfinejše likerje in vina na drobno in v originalnih steklenicah. Postrežba točna. Cene nizke.
Sladoled!
Sladoled!
Prv» slovenska trgovina z Jedilnim blagom
$ Anton Kuštrin,
v GOBICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi .svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago do-
Ostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti. Ij
pRREOSONOc0<,
Loterijske številke.
1. julija
Trst................2(i 38 20 79 SO
V
M. Šuligoj, urar v Gorici
ulica Barriera 43 (tik drž. kolodvora.)
Zaloga švicarskih žepnih in stenskih ur, budilk itd. Poprave se izvršujejo točno in po nizki ceni z enoletnim jamstvom.
Zaloga najnovejšili orkestrijonov, šivalnih strojev raznih sistemov. Šivalni stroji pod jamstvom 10 let.
Daje se tudi na obroke.
Lepa prilika za tiste, ki .potujejo v Gorico z državno železnico.
Anton Potatzky
I naslednik JOSIP TERPIN.
v Gorici, na iredl Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najeeneje kupovališče nirnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce la popotnike.
Najboljšd Šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in črevljarje.
Svetinjice, rožni venci maftne knjižice.
Hišna obrala la vse letne Hane.
Posebnost:
temena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
JOSIP CULOT
v Rašfelju štev. 2 25 v Gorici.
Velika zaloja vsakovrstnih Igrač, okraskov za božično drevesce In punlc za Igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
M*
Nova trgovina z železnino
PINTER & LENARD
v Gorici v Raštelju št. 7.
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosete, peči, Štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača.
Cenj. občinstvu se toplo priporočava
a	Pinter	&	Lenard.	_
o ris k a zveza
gospodarskih zadrug in društev v Girici
rrsrlHtnnana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupil kmetijskih pMčiu ib pri prodaji ♦'v- ‘'v- »'v- kmetijskih pridelkov. 'V ^
Zalnpa je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE ■ v Gorici. TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT. 32-
zv
v
^Ljubljanske kreditne baoke“
 so bavi z vsfmi v bančno stroko spadajočimi posli. — —
iJllluUJ Ulogc na knjižice obrestuje po ¥'/,%, uloge v tekočim rečunu po dogovoru.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Centrala	V Ljubljani.	-Rezervni	zaklad	K 450.000. —
-= PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo. Split. Trst. - - - -——
J dobivajo se v veliki izbiri J ♦♦♦ od kron 20=30 ♦♦♦
p" J. MEDVED-GORICA. ^=
izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vmpolšek v Gorici.
Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L Lukežič) v Gorici.