»lofwulri dnewmk w Združenih drianh
V«Ua sane leto • • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inosemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcevv Ameriki,
TELEFON: CHebea 3—1242
Entered u Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y„ nnder Act of Congress of March 3, 1879
The largest Slovenian Uaiiy sa Umtcd S^iity^r
Issued every day except Sund>y> and legal Holidays, i	75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea S—1242
No. 87. — Stev. 87.
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 14. 1937—SREDA, 14. APRILA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV,
ROOSEVELT PRIPRAVLJA NAČRTE ZA NOVO N R A
Hepburn smatra Lewisa za diktatorja
DELODAJALCA, KI BO KRŠIL DOLOČBE WAGNERJEVE POSTAVE, BO ZADELA OBČUTNA KAŽEN
Vlada lahko dobi kontrolo nad večino narodnih industrij. — Green je z odločitvijo zadovoljen, dočim Lewis še vedno zahteva reformo najvišjega sodišča. — Ford je zavzeli nepostavno stališče, ker pravi, da se noče pogojati z unijami.
WASHINGTON, D. C., !~3. aprila. — Večina kongresnikov je prepričana, da bo Rooseveltova administracija kmalu predlagala nekakšno nadomestilo za NRA.
S tem, da je sodišče priznalo za ustavno Wagner-jevo postavo, čije namen je uravnati odnošaje med delavci in delodajalci, je zvezni vladi odprta pot za kontrolo nad večino narodnih industrij.
Predsednik Roosevelt namerava imenovati poseljen odbor, ki bo izdelal načrte glede delovnega časa v industrijah. V nekaterih industrijah naj bi delali delavci po trideset ur, v drugih pa po štirideset ur na teden.
Demokratski senator Wagner iz New Yorka, ki je sestavil NRA zakonodajo, je rekel: — Razsodba najvišjega sodišča je splošnega pomena. Kar velja /.a eno industrijo, velja za vse.
WASHINGTON, D. C., 1 3. aprila. — Člani Narodnega odbora za delavske odnošaje (National Labor Relation Board) pravijo, da bo z odločitvijo najvišjega sodišča zavladalo novo razdobje prijateljskih odnošajev med delom in kapitalom.
Delavski voditelji so mnenja, da pomeni odloči-:ev najvišjega sodišča smrtni udarec za kompanii-ske unije.
Predsednik Ameriške Delavske Federacije, Wm. Green, je z odločitvijo popolnoma zadovoljen, precej drugačnih misli je pa John L. Lewis, predsednik odbora za industrijalno organizacijo.
—	Na vsak način je treba udejstviti predsednikov načrt in povečati število najvišjih sodnikov, — je rekel. — En sam glas je odločil v naš prid. Kaj če bi sodnik Roberts drugače glasoval, lcaj če bi se pridružil konservativcem?V tem slučaju bi splavalo po vodi vse, od česar smo si toliko obetali. Najvišje sodišče je tako spremenljivo kakor vreme. Narod ne more biti več dolgo žrtev te negotovosti. V tem oziru je treba nekaj ukreniti. Čimprej se ukrene, tembo-Ije bo. Predsdnikov predlog je najboljši odgovor na to.
Člani delavskega urada so uverjeni, da je zavzel Henry Ford nepostavno stališče, ko je nedavno rekel, da se noče pogajati z delavskimi unijami.
J. Warren Madden, predsednik odbora, je izjavil: — Kar je Ford pred nekaj dnevi povedal, ni več v soglasju s postavo. Vkloniti se bo moral, pa če bo hoteli ali ne.
WASHINGTON, D. C., 1 3. aprila. — Wagner-ieva postava določa v glavnem:
—	Edino večina delavcev v tej ali oni industriji ali tovarni lahko izvoli zastopnika, ki naj se pogaja z delodajalcem.
—	Delodajalci ne smejo finančno pomagati delavskim organizacijam ali skušati dobiti nad njimi kontrolo. (To pomeni konec kompanijskih unij.)
—	Noben delodajalec ne sme najemati samo ne-unijskih delavcev v namenu, da bi uniji škodoval.
—	Delodajalec ne sme odsloviti delavca, če se je slednji skliceval na to ali ono točko Wagnerjeve postave.
—	Delodajalec je prisiljen pogajati se z zastopnikom tega ali onega posameznega delavca.
—	Delodajalec, ki prekrši Wagnerjevo postavo, je podvržen globi $5000, enoletnemu zapora, ali obojemu,
_
TAJNIK ICKES ZA REFORMO NAJVIŠ, SODIŠČA
Trdi, da hočejo nasprot* niki zadušiti 1 j u d s ki glas. — Razmerje moči med nasprotniki in zagovorniki justične re forme.
('JI 1('A!JO. III., 12. aprila.— "Nikdar ne dovolite, «la bi devet mož najvišjega m m lisi"* a za v 'glo vaš glas v novembru.* je rekel notranji tajnik Harold L. lekes na velikem zborovala ju v čikaškem >tadiju.
44 f stava,'*j«' rekel lekes, 44m »•'ti to, kar rečejo m njej sodm-ki. .Je — kot je l»ila vvilnn — kar pravi nadštevilni mož me;l sodniki."
X (»žirom na to. da so sodniki Sutherland. Van Devantei. Hiitlcr in McRevn-olds bili glede minimalnih plač v državi Washington j,rj glasovanju v manjšini, je rekel lekes: 4*Sod l iki, katerih povprečna staro.-1 znaša 74 let in pol. so naznanili narodu, da so na sedeči stavki in da narodu ne morejo pomagati, da bi rešil svoje m o -■ 'erne probleme. — Štirje izmed devetih glasov so proti narodu !'*
•
Vsled tega je rekel lekes, da 'ežela takim sodnikom ne plačuje rada po $lM),IMM> na leto.
Vladni nasprotniki so proti liooseveltovtm justičnim refor-i-iam poklicali dezerterje, na ;:adnjaške demokrate in profesorske liberalce to so ljudje, ki ;ie marajo takih reform, za katere bi kdo drugi imel zaslugo.
4*V najvišjem sodišču hočemo imeti ljudi," je končal lekes," ki nam bodo pomagali, la bo demokracija delovala, da >e izognemo fašizmu in komu-uiziuu."
NOVA IRSKA USTAVA SK0R0 JZGOTOVLJENA
Ljudsko glasovanje o u-stavi bo poleti. — Svobodna država bo dobila predsednika.
DPBLIN, Trska, Vi. aprila — Irska svobodna država bo mogoče poleti glasovala o novi ustavi in bo s tem šla korak da l.ie v smeri samovlade in po poldne neodvisnosti od Angli-'e.
Listina je že skoro izgotov-Ijcua in bo v kratkem predlo žena parlamentu.
Ljudsko glasovanje je mogoče pričakovati, ko bo zgodaj poleti predsednik Hamoii de V.dera izdal jx>ziv za pi hI poro »i-kemu narodu.
Po novi ustavi bo narod iz volil svojega predhodnika: da 'je določa nova ustava mini-tr -kega predsednika s kabinetom •vojno zbornico parlamenta — zastopnike v poslansko zbornico bo volil narod, v gorenjo zbornico pa bodo imenovani fiani na podlagi poklicev — in popolno priznanje pravic manj
Irska svobodna država sedaj 1'ima pravega predsednika- — -IV Valera je uradno predsed liik izvrševalnega odbora. Generalnega go verne rja, ki je bil kot zastopnik angleškega kralja poglavar države, ni več. kajti dail je ta urad odpravil in mesto tega bo postavljen Predsednikov urad. Na zunaj pa bodo odnošaji z angleškim i sarstvom ostali neizpreiue-njeni.
BORBA PRED MADRIDOM SE NADALJUJE
Republikanci drže pridobljene pošto j a n k e proti ojačenemu sovražniku. — Kralj Alfonz je plačal $10,000,000.
MADRID, Španska, KI. apr.
—	Boji okoli Madrida >e uada ljujejo na vseh krajih od l*se re na južnem delu mesta, pa d Avarace in ('(»rune na skraj nem severu. Najhujši boji p-» so v teku v Vseiieiliškem mestu « nstran reke Manzaiiarcs s< -verno od Franceses mostu.
Kot je bil mo-t. ki vodi iz \ seueiliškega iiiestji čez reko Mangana res z dinamitom raz .treljon, je ostalo v poslopju klinike okoli »100 fašistov, k;
odn—ani od svoje armade. v eudar pa njih stanje ni kri lično, kajti so dobro založeni z orožjem, municijo in živežem.
Republikanski poveljnik ge heral .loe Miaja je iz strelnega ji "ka po zvočniku zopet pozi val faši-lične vojake, da se p«, dajo in jim je obljubil, da ji?:, je zajamčeno življenje.
Ko je 1 f>.( M M) repnbli kance v naskočilo hrib A vrnila v ('asa de ('ampa, jih j obležalo na bo
jlšču sono.
Fašisti še vedno ne morejo pričeti s protinapadi, navzlic temu, da neprestano dobivajo ojačenja.
N".; južni fronti pri Cordobi -o še vedno v teku vroči boji i»i iepublikaiici so od Fucnteovc-june odaljeni samo Še eno mi Ijo.
HENDAYT-;, Francija, V, aprila. — Gen. Mola, ki prodi ra proti Bilbao, je zopet pozval liranitelje mosta, da se predajo. Vi bo drugače mesto porušil.
PARIZ, Francija, 13. aprila.
—	Teta bivšega španskega kralja Alfonza, infanta Eulalie, ki je stara 73 let, je rekla, da mora general Franco, kadar zmaga. Alfonza postaviti za španskega kralja v plačilo za njegovo j>omoč, ki jo je dal fašistom.
"Kraljeva rod o vi na je dala ves denar generalu Francu," je rekla Enlalija. "Alfonz je dal skoro $10,000,(HM)."
ŽENA POMAGA STAVKATI PROTI MOŽU
NEWARK, N. J., 13. aprila.
—	V tovarni za gumbe Peter O. Ohristensena je zastavkalo 350 delavcev za večje plače. — Ciiristensenova žena Johanna, ki svojega moža toži za ločitev zakona, pa stavkarjem pomaga s tem. da vsem vsak dan kupi kosilo v bližnji restavraciji.
Delavci zahtevajo po 45 centov na uro, mesto dosedanjih 23 centov, ter 6 dni dela na teden po 8 ur na dan*
PREMIER JE ZAGROZIL ČLANOM NJEGOVEGA ODBORA Z ZAPOROM
TORONTO, Kanada, 1 3. aprila. — Ministrski predsednik Mitchell Hepburn je ofcxJoIzil Johna L. Lewisa, da hoče postati gospodarski in politični diktator v Združenih državah in Kanadi.
PAPEŽ SE
ZOPET VOZI _PO VRTOVIH
Po več kot štirih mesecih je zopet mogel iz Vatikana. — Na potu je postal in molil pri kapelici.
VELIKI NEMIRIV BRUSLJU
BRUSELJ, Belgija, 11. apr. -- Na predvečer volitev so bili v soboto veliki izgredi v Bruslju. Volitve bodo odločile med dvema kandidatoma, liberalnim ministrskim predsednikom Paulom van Zeelandom in ta -šistienim voditeljem Leonom Degrelle.
.Med pristali obeh kandidatov je po ulieah prišlo do pretepa. Največji izgredi .pa so bili na velikem trgu Place de la Bourse.
Tisoč polieistov na konjih je razgrnilo demonstrante, ko so van Zeelandovi pristaši napadli avtomobilsko karavano z napisi, ki so napadali katoliškega mini'strskejra predsednika. Vnel se je boj s pestmi in mnogo jih je bilo ranjenih. V mnogih letih so to bili prvi večji izgredi pred volitvami.
-
NAJMLAJŠI ZAKONSKI PAP LOČEN
UNION CITY. Ten n., 11. a prila. — Lepa, 12 let stara Do rotliy Warren se je pred dvema letoma zaljubila v svojega sošolca, K> let starega Willeja Faulk, ki dobro igra gosli.
Pol>egnila st»a čez mejo v Hickman, Ky., in sta bila poročena.
Po poroki sta se vrnila k nevestinim starišem in sta pri njih živela dve leti. Nekaj časa je šlo vse zelo gladko, -sedaj pa se je Dorothy, ko je stan; 14 let, odločila, da se loči od svojega moža.
Pred nekaj dnevi je prišla Dorothy s svojim očetom pred sodnika ter ga prosila, <la razveljavi njen zakon s Faulkom. Sodniku je pripovedovala, <la je bil njen Willie nekaj časa dober, da |ia je kmalu pričel zopet |»o deželi ljudem igrati sli in je zapustil dom.
Sodnik W. W. Herron je zakon ločil.
A D VERTISE in • GLAS NARODA"
VATIKAN', i::, aprila. — j Papež Pij NI. si* j«» zopet vrnil j v .-voja normalna vsakdanja o 1 pravila, ko se je popoldne z av-i toiuobiloin vozil po vatikanskih '\rtovih. Pred no ji* v decembru zbolel, se je vozil vsak dan v dežju iri ob lepem vremenu.
Vozil pa se je komaj pol ur-1 iii ni -topil iz avtomobila. V o žiije je bil zelo -vesel in se je /.elo okrepčan vrnil v Vatikan.
Odkar je zadnjič obiskal vrtove, je opazil mnogo izpr«»-niemb. Najprej je opazil dva visoka železna stolpa, ki nosita vatikansko napravo brezžičnega brzojava.
Nato pa je v svojo veliko ža lost opazil, da so izginile živ«-meje ob nekaterih eestali. Tekom njegove bolezni se jih je prijela neka neznana bolezen in jiii je bilo treba uničiti.
Predli« se je papež vrnil v Vatikan, se je vstavil pred kapelico. v nekem kotu vrta ter j" nekaj minut molil.
Tekom njegove bolezni je bilo storjeno vse, kar bi moglo o-lajšati napor pri njegovem gi bfinju. Iz svojih sob >c je pri-♦l.čje pripeljal z dvigalom in j«-r.ato takoj mogel .-topiti v av-tcmobil.
NEMŠKI URADNIKI SE MORAJO ŽENITI
STETTIN, Nemčija, 1.5. apr. — Pomeranski predsednik F. Sehwede je naznanil, da je moralna in domovinska dolžnost vsakega Nemca, da stori vse, kar je v njegovi moči. da poveča prebivalstvo. Obenem je iz dal odredbo, jh» kateri se mora poročiti vsak državni uradnik, ko doseže svoje 2"i. leto.
Sehwede je v svojem govoru no velikem nazijskem zborovanju rekel, da je med poslušalci mnogo samcev, pa tudi mnojro oženjih, ki pa so brez otrok ter jim je očital, da ne store svoje domovin«ke dolžnosti.
"Vzdržati in povečati prebivalstvo je dolžnost vsakega državljana iz moralnih in pa tri o-tičnih ozirov," je rekel Franz
Sehwede, _ ____ _
Hepburn je rekel, da bo Lewis ali pa katerikoli član iz njegove "druhaliako bo j»ri--cl v Kanado in 1k> napravil h-• no "javno dejanje*', prišel ::a dolgo easa v ječo in mu jam Šeina ne lw> dovoljena. To izjavo je Hepburn dal časnikarskim poročevalcem iz Združe n i h držav.
Ta zagrožena kazen velja lit <ii za Hugh Thomp-ona, ki kot organizator CIO vodi -tavko pri (reneral Motors v Oshawi.
Delavci so zastavkali v četrtek dopoldne, eno minuto zalem. ko so prišli na deb\ in o zahtevali, da (ieneral Motor.-, of Canada prizna United An tomobile \V(»rkers 1'uion, ki se je pridružila k CIO, kot edino organizacijo za kolektivna po ga jan ja.
Družba je takoj izjavila, da je pripravljena pogajati se z odborom stavkarjev. da pa iv-mara imeti nikakega opravka .-Thompsonom, ali njegovim od borom.
4'In upam, da bo General Motors družba ostala na tem stališču." je rekel Hepburn.
" Lewi sovi d m hal i ni mogo<e zaupati,'' je nadaljeval Hep burn." Sedaj grozi s tem, da b-» v Združenih državah razglašena generalna stavka v tovarnah General Motors, da bi bi h s tem zahteve v Kanadi izpolnjene. To kaže, kako -e drži pogodb."
Kot "javno dejanje", kateremu bi sledila zaporna kazen, je Hepburn označil naslednje:
1. .^čuvanje na sedečo stavko.
Nagovarjanje stavkarjev k kakoršnemkoli nasilju.
G. I)elav<'e 7>i*i Genera! Motor.- ovirati, da bi hodili na delo. ako se družba odloči, da odpre tovarne v Oshawi.
SAM SEBI ZAŠIJE RANO
TROY, N. Y„ i:{. aprila. — Ako se če\ijar Joe Piano vreze s svojimi ostrimi noži, si rano j zašije sam z navadno šivanko in nitjo.
To dela že od leta 1!*)7 in ra na se mu se nikrlar prisadila. Pravi, rla vsa-ko rano najprej < blije z razkužilno tekočino in • la šivanko veibio prej skuha.
BELGIJSKI KRAU POŠKODOVAN
BRUSELJ, Belgija, \2. apr. — Bcdgijski kralj Leo|Kild, ki >e je prejšnji teden pri smuča-'iju v Švici prevej nevarno poškodoval, ši» \T-diio ni o k rev il. Navzlic temu je pa sprejel že m i flVtoBci _ _
_
____

New York, Wednesday, April 14, 1937
THE LARGEST SLOVENF DAILY IN VJ33.
"Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and PnbUahed bf
9L0YZN1C PUBLISHING COMPANY
rink Saksc, * tmUtent__L. Boaedlk, Tm*.
Place of fcusla— at tte corporatloo tad addresses of abort officers: M Waal 1Mb §Ml Boroacb af Maafcaltaa. New lark CHy, N. X.
O L A 8 NARODA (Voice af tka People)
Issned Every Day Except Soadays and Holidays
■ cefto leto Tdja ml Awertiro la
Kftiltdo »eaeeaeeaaraeaateeeer 00.00
t pol leta....................98.00
m Četrt leta ..................91.90
Za New York ea celo leto ...... 97.00
Za pol leta.................... 98.50
Za Inozemstvo aa celo ieto...... 17-00
Za pol leta....................93.50
Suborrlpdoo Yearly 96.00
Iz Slovenije,
DR. LJUDEVIT PIVKO UMRL
29. marca je umrl v Mariboru * eden naših najfasa&lnžencjčih in j najuglednejših nacionalnih ter javnih delavcev, prof. dr. Lju-devit Pivko.
Dr. Pivkcvo jav:i<» delovanje je tako mnogo.-tr.insko, da ga ni mogoče niti našteti, kaj šele I pravilno presoditi v kratkem' ("iiisopiHnem članku. Dr. Pivko je bi<l mož dejanj. iJll je oi^ra-nizator mariborskega sokol.-tva •pisec neštetih nar ixliiO-iArainl)-nih i km la »roških in zcrxiovinskih tlel, idealen vzgojitelj mladine, delavec za okrepitev slovanske vzajemnosti, bil je pa tudi ver let poslanec. Na j ver j i uirled je pa užival kot organizator znamenite carzansk«; akcija.
Rodil so je leta 1830 v Novi vasi pri Ptuju. Maturiral je leta 1IHX), nakar se je posvetil študiju filozofije. sla\istike in germanistike v Pr«'i»i in na Dunaju. Pozneje je izpopolnil svoje študije še v r1 ran k f um tu in Berlinu. Promoviml je leta 1905 na Duna ju, likar je kot prostovoljec ol:-»užil vojaški rok v Krakovu. S'u/bo je na-
i1
stopil v Mariboru kot suplenti na gimnaziji. Od 1« ta i91R, ko J je žarel službovati v Mariboru,l je njegovo ime nerazdružljivo zvezano z nacionalnim razvojem Maribora in -M .vensko Štajersko. Dr. P'vUo j«> ostal za-j v««den nacionalist tudi med vojJ no in veroval je v vstajanje ma-j lili narodov, vedel je pa tudi, da se jo treba za »vobodo bojevati. Zato je na tirolskem Lo-jišeu leta 1917 zasnoval znamenito earzan.^ko akcijo. Prišel j je z veejim delom 3. bosansko! hercegovskega polka in z mnogimi češkimi in slovanskimi; častniki na italijansko ' stran.i V Italiji je organiziral edinicoi prostovoljcev, ki so se z uspehom bojevali na raznih frontami proti Avstriji.
Po vojni j<* dr. Pivfcovo vsestransko javno delovanje v Ma-riboiiu ro<lilo nešteto lepih sadov. Za svoje neumorno in za. služuo delovanje je prejel dr. Pivko več visokih odlikovanj tudi di-ugib držav. Dr. Pivko se je moral lani podvreči ope-raciii, ki jo je dobro prestal, toda zaradi prevelike vestnosti je naKto-pil službo, ko še ni bil j dovolj zdrav. Nastopi le so > komplikacije, ki jim je podlegel.
| DR. P. DEFRANCESHI UMRL
V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, katere idejni ustanovitelj in dolgoletni primarij je bil, je po dolgotrajni bolezni umrl dr. Peter Defrancesclii. Z njim je le-la v grob ena najmarkantnej-ših postav v vrstah slovenskih zdravnikov, mož, ki je pred desetletji iprral vidno vlogo v javnem življenju na Dolenjskem, kasneje v Gorici in na Dunaju, v zadniih dveh rlesetletiih nn
Dopisi brea podpisa In ooetmostl ee ne pri občuj«Jo. Denar naj ee blagovoli fatUJatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da «a tndi prejšnje M? aH Me naznani, da Mtreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Olu Naroda'* Koaja vsaki dan lxvsemii nedelj Ig praznike*
"GLAS NARODA"*. 219 W. 1Mb 8tn»t. New T«k. N. T.
Telephone: CHelsea 3—1242
X
WAGNERJEVA POSTAVA
Senator Robert F. Wairner je sestavil predlogo, ki naj bi uredila odnosa je med delodajalci in delavci.
Predlogo je kongres odobril, in postala je postava.
Zgodilo >e je pa, da mi >e nekateri pritožili proti določbam Wagnerjeve postave. Svojo pritožbo >o tirali od sodišča do sodišča ter jo slednjič spravili pred najvišje sodišče.
Najvišje sodišč«* je v ponedeljek nekaj takih pritožb zavrnilo.
S tem je dalo Wagner je\ i postavi potrelmt poudarek: proglasilo jo je. da j»* v soglasju z ameriško ustavo.
Vseli devet najvišjih >odnikov je'bilo pa le v enem slučaju istega mnenja. V štirih slučajih je bilo pet sodnikov 4'za'\ štirje pa 44proti".
Beseda enega samega sodnika je bila torej odločilna.
Delavci >o dobili svoja "magna elm rta", kot je svoje-, časno imenoval predsednik Ameriške Delavske Federacije, \Y. Green, Wagner jevo postavo.
Dehxlajalei vedo, da je delavcem postavno priznana pravica organiziranja. S tem je otvorjena nova pot za odno-*aje med delavci in delodajalci.
To je seve<la le v teoriji, med teorijo in prakso je j a včasi velik razloček.
V	Ameriki je precej didekovidnih delavcev in delodajalcev, ki vedo. da imajo skupne interese in se lahko brez stavke pobotajo med seboj.
V	teli krogih ameriškega gospodarstva lx> vladal mir tudi brez Wagnerjeve postave.
Istotako jih je pa tudi na obeli straneh precej, ki si zle pa ne dajo česa dopovedati, in so pri prvi priliki pripravljeni jK>služiti se skrajnih sredstev.
Bodočnost bo pokazala, če.je postava tako močna, da bo omogočila prijateljstvo med jagnjetom in volkom. (Kdo je jagnje in kdo je volk, naj vaskdo sam presodi.)
Z drugimi besedami povedano: bodočnost bo pokazala, če pomenijo zadnje razsodbe najvišjega sodišča novo razdobje gospodarskega miru in dobre volje.
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1937
Cena 25c
9 poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N.
tudi v Ljubljani. Dr. Defrancesclii je bil iz ugledne iniovi-te rodbine v Ajdovščini. Gimnazijo je študiral v Gorici in Trstu, maturiral je v Novem mestu. Medicinske študije je dovršil na vseučilišču v Gradcu. Upravičeno se lahko trdi, da je bil pokojnik oče zavoda usmiljenih bratov v Kandiji, ki | je pravi blagoslov za vso Do-1 lenjsko.
IVAN ANŽIC UMRL
Anžičeva rodovina iz Štepa-njc vabi je znana daleč po Sloveniji. Trije bratje so ugledni mesarji in posestniki. Najstarejši izmed njih, ki je bil ]*>-sebno znan z imenom "Johnu" ]>a so je 3. aprila na Igu mirno preselil v večnost. Dosegel je starost 68 let.
AVGUST WOLKEN-SPERG UMRL
Grajska kapelica baronov Wolkeitspergov pri Škot ji Loki .ki hrani največjo škofjeloško , umetnino, celostensko fresko |(]H>lagiuija v grob, delo slikarja j Julija CJuaLija, je odeta v črnino. Izdihnil je baron Avgust Wolkensperg, zadnji moški potomec svoje stare rodovine. Leta IGO«), so bili Oblakovi, tedanji fužinarji pri Železnikih, zaradi svoje dobrodelnosti povzdigujem v baronski stan. Ranjki, ki j«* dočakal 78 let, ji' umel združiti smisel vestnega gospodarstva na obsežni imovini s potrebami in koristmi ljudi, med katerimi je živel kot najboljši prijatelj in svetovalec. Večino življenja je preži i vel pokojni baron v Škof j i Lo i ki, zlasti po svetovni vojni.
razdrli splav ter tako odstranili veliko nevarnost. Lastnik splava Ivan Čepek iz Maren berga ima zaradi nesreče okrog 20.000 Din škode.
IZREDEN LOVSKI PLEN
Tudi letošnjo pomlad povzročajo divje svinje mnogo škode kočevskim kmetovalcem. 2. aprila |ki so imeli lovci v revirju Karla Mikliča, hotelirja iz Ljubljane, izredno srečo. Podrli so v okolici Mozlja težka staro svinjo, |K>tem pa ujeli lo mladičev. Svinja bo prii>elja-na v Ljubljano, mladiče pa be Mile lit* iK>klonil živalskemu vr« tu v Zagrebu in Beogradu.
Pred dokončno ločitvijo gospe Simpsonove.
Čeprav se uradni krogi na Angh^škrm trudijo, da bi čini •bolj molčali o ge. Simpsonovi, se je moralo najvišje ločitveno sodišče v Londonu pred kratkim, kakor smo poročali, baviti z njo, in sicer je moralo o njeni tožbi za ločitev njenega zakona z Sinipsonom sklepati javno.
Seveda je prišlo k razpravi na stotine obiskovalcev, cesta [preti sodiščem je bila črna od ljudi in vse je pričakovalo velike senzacije. In malo je manjkalo, da do te senzacije ni res prišlo, kajti sodišče je moralo dokončno odločiti o tem. dali ni temeljita ločitev zakona ge. Simpsonove, ki so jo izrekli v oktobru lanskega leta, na napačnih premisah. Pojavila se je namreč priča, ki je trdila, da je bila ločitev m«*] obema zakoncema skrbno dogovorjena in da je bil tudi zakonolom g. Simpsona fingiran.
(V bi se ta trditev izkazala za pravilno, bi se ločitev bržkone razveljavila in svet bi stal pr«*d novo senzacijo. Toda državni pravdnik je izjavil pred čakajočim občinstvom, da tista priča ni mogla podati potrebnih dokazov za svojo trditev in tako bo zakon ge. Simpsonove po angleških postavali 27. aprila t. 1. dokončno razveljavljen. Teoretično bi sc
mogla Sinip-mova ta dan tudi * .
znova |M>ro<-]ti.
I,-
Peter Zgaga
xi biijo baš tako
Slovenci imamo dosti lepil-lastnosti, ki v marsikaterem o-ziru prevagajo obilico slabih, ena najslabših lastnosti je pa pri-tranost, na kateri naš narod več ali manj boleha.
Ker smo razdeljeni v dve ali več strank, (dediščina, ki smo jo prinesli z starega kraja, in se je ne bomo tako zlepa znebili), nam je skoro prirojeno, .'•a pretiravamo svoje dobrine in obkladamo z blatom vrline naših nasprotnikov.
T« se najbolje izraža v javnosti. na shodih, zborovanjih, v člankih in dopisih.
Posebno dopise o raznih pri redit vali je treba citati z veliko rezerviranostjo, da si človek ustvari že vsaj približno sliko o tistem, kar -e je zares godilo.
Sedaj, ko gredo pikniki v deželo. bo velika agitacija za prireditve te vrste.
Odborniki bodo hvalili, pri-poročali, vabili, in slednjič bo napočil zaželjeni dan.
Dan po pikniku se bo pa tajnik ali predsednik lotil pisanja —kako je bilo.
In bo napisal kritiko, ki m !••» pravilna. Pretirana bo, ker 1»»« preveč hvale v nji.
Kdor hoče slovensko prireditev pohvaliti, je tako pohvali, kot bom spodaj objavil.
Kdor jo hoče očrniti in ogr-*!iti. jo pa tako očrni in ogr-«ii. kot bom jutri povedal.
Današnje in jutrišnje poročilo naj bosta vsem dospisni kom vzgled, kako >e ne sme po ročati.
Kajti poročati je treba le re snico, dočim ni resnice v dana šiijeni dopisu in je v jutrišnjem lie bo.
Takole je bila torej priredi tev pretirano pohvaljena:
.Saša ]jiircrJitrr — of/romru v s ju h !
Že na vse zgodaj so začele valoviti ljudske množice na ve selični prostor, ki je bil okin čan z ameriškimi in slovenskimi zastavami.
Vse je bilo vedrega obraza in navzlic oblačnemu vremenu nam je bilo solnee precej naklonjeno ter parkrat žarko posijalo, kot da bi se hotelo veseliti z nami vred.
Naš zaslužni predsednik j<-okoli enajste ure v izbranih besedah pozdravil vse navzoče, »katerih je bilo res toliko, da je začelo zmanjkovati prostora.
Nato je pa godba zaigrala a-rneriško in slovensko himno, če-iruir so sledili govori drugih društvenikov.
Lahko rečemo, da je vsak re šil svojo vfogo v splošno zadovoljstvo, nakar sc je razvila prosta zabava in ples.
Postrežba je bila i zborna Za to gre vsa čast in vse priznanje našim jzbonrim kuharicam, ki so se že cel te«len neumorno trudile, da so napeklc, nakuha-le in nacvrle toliko takšnih dobrot, kakršnih nismo bili že zdavnaj deležni.
Pijače je bilo v izobilju, istotako tudi sladoleda, po katerem je posebno naša mladina kaj pridno segala.
Višek vsega je bilo pa troje jar.eev, ki jih je naš društveni tajnik mojstereko si>ekel.
Medtem je pa godba igrala valčke in polke, vmes pa tudi kakšno ameriško, da je mladina prišla na svoj račun.
Proti večeru se je nebo nekoliko potemnilo, in jedva smo se umaknili v dvorano, ko so začele padati težke kaplje.
V dvorani se je potem nadaljevalo veselje do ranega jutra, ko smo se vedrih obrazov razšli v upanju, da bomo kaj Ikmalu deležni slicnega duševnega in telesnega užitka.
PRESKRBA MOSKVE Z VODO.
Sovjetski list "Sanitaranaja tehnika" jx>ro<'a» da je znašal ob koncu 1. 1934 konzuni vode v Moskvi 530,000 kub. m dnevno, glavni vir je pa še večino reka Moskva. Po njeni strugi teče na dan okrog 750,000 ku-Ibičnih metrov vode. Da bi mo-
gli zajemati vodo v večji mno žini, so napravili ob rdki Istri, pritoku Moskve velik rezervoar, v katerem je okrog 2,460,-000 kub. m vode. Tako so si IKHnagali, da imajo dovolj vo de za vso Moskvo.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALIJO
V JUGOSLAVIJO
trn t 2-M___Din. 1H
S B.M____Din. 2H
9 IJf_____Din. SM
$11.»___Din. Mt
$23.0«____Din. 1##$
$45 .ti-------Din. MM
Za $ 6.50 ___________ Ur 100
$ 12.25__________Lir 200
$ 30.00 _______Ur 500
$ 57.00 ________Lir 1000
$112.50_________Ur 2000
$167.50 _____Ur 3000
WEE BB OBNB 8BDAJ H1TB0 MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODTSŠENB SPREMEMBI OOE1 ALI DOLI
tm tapInto* Ttijih Mikw k«« ipnj naveden«, bodisi ▼ dinarjih aH Urah davoIjnjcaM to MJie pecoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLABJIH
Sa tapttfD* t «— aorate pwlatt------9 B.W
$10^~ - ---$10Ji
I "	" _
$20_ " "__$2L—
$40.—" " -__$41 Ji
$S0v— - "___$SLM
rial—O dobi ▼ starem krajo Implefll« t dolarjih.
POJMA NAKAZILA BVBdUJEMO PO CABLB L&11U SA PRISTOJBINO ILr^
SPLAVARSKA NE-
BCOVENIC PUBLISHING COMPANY NGlafi Naroda^ ^
Te dni se je pripetila na Dravi pod boreLsskim mostom liuda nesreča. Velik splav je -zadel v most in se preobrnil, nato pa se je zataknil med o-stalo leseno ogrodje mostu in se postavil navpik ob njem. Splavarji so se v zadnjem trenutku re.Šili in poskakali na most. Nastala pa je huda nevarnost, da 'bi se most ki je lesen in star, vdal pritisku splava, na katerem je bilo za 4 vagone lesa. O nesreči je bil takoj obveščen ptojski sreski Ci^stni odbor. Ljudje so delali vso noč in do poldneva, da so
SLONOVA MOČ.
Vsi vemo, da je slon zelo močan, ne vemo pa, kolika je njegova moč v primeri s človeško. Nedavno so poskusili v Siamu primerjati slona jhj moči s človekom. Na eno stran so postavili dva slona, na drugo pa 30 krepkih mož, toda pivi p<*skus je izpadel za može slabo. Slona sta potegnila in vseh *»0 mož je moralo za njima, iVprav so se na vso moč upirali. Potem so postavili proti dvema sloni wna 70 mož. To je bil že )>olj izravnana borba, čeprav sta počasi za seboj vsoli 70 mož po-tegnila. Končno so postavili proti vsakemu slonu 44 mož, toda zopet sta zmagala slona.
Ravnotežje med obema strankama je bilo doseženo šele, ko je stalo proti visakemu slonu 50 do 60 ljudi. Tako lahko torej rečemo, da je slon 50 do fiO-krat močnejši od človeka. Preizkusili pa še niso moči slono-vesra rilca, s katerim slon prav lahko dvigne do dve toni težak 1i1<mJ.
ZLOČIN ZALJUBLJENEGA STARCA.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V
Italijo lista ne poši-
i • *
74-lotni trgovec Luig: Mac-cari iz italijanskega mesteca Casalatica, ki je Obvdovel šele pn*d nekoliko meseci, se je smrtno zaljubil v 20-letno lepotico Katarino Scottijevo. Mlada žena pa ni marala za starca, ten1 bolj ker je že imela zaročenca, s katerim bi se morala te dni poročiti. Ko je pred nekoliko dnevi s svojo sestro stopala k župniku, da bi naročila oklice, jo je Maecari pričakal v bližini pokopališča. Nenadno je planil z ostrim bodalom nanju in ju je tako težko ra nil, da sta se zgrudili mrtvi. Mož je )>otem še nekaj časa ves pobesnel zabadal orožje v tmj>-h) lepe Katarine. Potem je pobegnil. Ko so ura oiožniki le prijeli, se je izkazalo, da je bil zblaznel.
V BLAG SPOMIN
O PRVI OBLKTNICI MOJE NIKDAR rOZABIJENE ŽENE IN MATERE DVEH MALIH OTROK
FANIKE KARIN
<lni j«> že minulo, (Nikar odšla si TI o<I nas. (Ni onega dne, zlata žena nam ji» jako dolgi čas.
K UM*ni stHlilc. otroki, da se bomo ]N»menlli, vi «> ljuM mami svoji juz o ljubi ženi inoji.
Kak' nam roko je jtodala ko je v itolnieo oddhajala; Kak' je ona dobra bila. ko lepo vas je vzgojila.
Spavaj v miru, žena moja, bila si mi vedno zvesta, de<-a Tvoja se solzi, d«»lira mati bila si.
Koliko solz sem pretočil, ko sem Te grobarju izročil. Tu i>očivaj: žena moja. naj 1k> mirna duša Tvoja.
Morala si umreti v mladem 'SI. leti. Pač prišel je tisti čas, ko si morala od nas.
Za teboj žalujemo:
Whiting. Ind., 14. aprila 1937.
JOSEPH KARIN. nož; JOSEPH Jr., sin. star 4 leta; MARY, Mi, stara 6 let.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati t start kraj ali dobttl koga od tam, Je potrebno, da Je ponlen v vseh stvareh. V sled nate dolgoletne skrinjo Vam samoremo dati najboljia pojasnila In tedi vso potrebno preskrbeti, da je potovanje ndobno In hitre.	se f-
opno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vi žeje in splob vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem iasa, in kar je glavbo, sa najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker preda« se dobi iz Washington povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za breeplašna navodila in zagotavlj imo Yam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENJC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 Wert 18th Street
New York, N. Y.
•01,3» V An 751)3" *
THE LARGEST 9U&VEXE VA1LT Tt? tTJ93t.
O i I KRATKA DNEVNA ZGODBA |||3|
BOROSS ELEMEB:
BERAČI
Milijon dolarjev za en poljub.
V grozni vrsti so stali — pred glavnim vbodom mestnega pokopališča — poliuoljenci. nestvori. Eni so kazali svoje prazne očesne votline, drugi svoje štule, tretji zjpet grozno rane itd. I/va korake ,lr«ig od drugega so sedeli bolj podobni mrličem kakor živim.
Strašno se je razloga I njihov krik: 44Pomagajte nan: ubogim pohablj''iicem, [ omagajte!"
Vrata usmiljenja so se odpirala, kajti skoro nihče ni mogel mimo njih, ne da bi vr:'el kak dar v iztegnjene roke. Pa zaprosi dmig še z groznejtšim glasom: "Gospod pomagajte ubožcu, pomagajte, vsaj eno kronico . t
S pokopališča je prihajalo vrtino več žalovalcev; danda-m*s je namreč toliko mrličev, toliko m^sreč; mnogo kronic in tu in tam še vrč je padlo v klobuke.
Zvečer, ko je čuvaj pokopališča zaprl vrata, j.' najpohah-Ijcnejši berač zaklical nazaj: "< Miračon!"
Po vrsti je šel ta ukaz. Pa so prihajali berači, oblečeni v smrdljive cunje, druyr za drugim k 44jio^rlavarjii ter vstili dnevni 44izkupiček** v leseno skrinjico. Nato je |M><rl;ivnr vsi. preštel ter razdelil denar. Vsakemu svoj del. Ko je vsak dobil svoj delci jo hitro spravil denar v žakeljrek, ki ji« vi-p«nI umazano -rajoo, ter (Hlliitel 7»roti mestu. Večkrat pa je nastal propii'. kadar s» katerega zasači 1 i pri goljufiji ali kadar poglavar ni pravično razdelil priberačenega denarja.
Vselej je bilo že pozno zvečer, ko je čuvaj pokopališkega «kladišča prevzemal od be-račev vozičke, stoličke, od nekaterih celo cunje, v katere so med dnevom zaviti, nato so se pa odpeljali s tovornim avtomobilom — proti dobremu pla-čiku »evi da — proti m<*»tu. Doma jih je čakala topla večerja — poglavar je imel namr<»č lastno hišo — in marsikateri, ki ni preveč zapravljal, je imel denar naložen v banki, drugi pa pod slamnjačo.
Nekega jutra, ko so se že razpostavili pred )M>kopa1iškim vhodom, so zapazili pomilovanja vre<lnegn moža. Xa njegovem suhljatem telesu je visela obleka, toda poznalo se ji je, da je bila še nova. Tn tudi to
se je videlo, da mu je bila že dolgo prelil apna.
Mož je still na koncu vrste in jo neprestano, skromno in boječe iztegoval svoje roke: "Pomagajte, že štiri dni nisem ničesar zaužil."
Poleg njega stoječi enonpgi berač ga je pogledal, sumil svojega soseda, ta zopet svoic-ira in to znamenje je potovale — po vrsti — do poglavarja, ki je že postal pozoren, čakal j«- samoišo, da si žalujoča množica olajša svoje mošnjičike.
4\Kdo vas je postavil semkaj? Kako se predrznote stati tukaj? Vi, da, vi! Kdo ste" je kričal poglavar.
Nesrečnež ni tako opazil, da govore o njem, okorno je gledal okrog, toda polog stoječi •nonogi berač ga je sunil v hrbet < svojo bergljo, drugi s svojim stolčikom in tako so ga po-ivali ter suvali — po vnsii — lo poglavarja. Ta je znova zakričal: 44 Kdo vas je semkaj |>osia-i: vil."'
Hevež j«' z.jplakal. 441»eda. Upravitelj sem bil v tekstilni tovarni. Reducirali -o m<'; radi bolezni, ki sem si jo nakopal v vojni. Medtem je tudi t ova ni a propadla. Vse in vsak propada, samo revšCi na nam še ostane.**
Pogledal ,i<* okroir, če-li kdo odobrava, saj j«' govoril tudi o njijiovi nesreči. < Vnooblečena dama je prišla pok«»pali-ča. Poglavar jo zakričal z drugimi vn*d:
44Pomairajte pohabljencem." Padlo je nekaj drobiža v njihove klobuke, žalujoča da»M pa je odšla.
Poglavar j »okli če <rb -t ran i stoj« čega moža:
"Tukaj ne morete stati. Poj-lite pre<l bolnišnico, ali niagi--»tnrt, tukaj nas je že preveč. Pojdite, po.^lite!**
Sunil ga je, enonožni berač ira je porinil s svojo štnlo, tudi drugi niso zaostajali in tako so ga spodili.
Toda mož je prišel tudi naslednje dni, prosil je. rotil. f>lmkal, omenjal ;> svoje lačne otroke, izkazal svoj izsušen jezik, invalidsko legitimacijo, a-bitnri jentsko diplomo, rabil ponižne besede, t.n]j4 nič ni pomagalo.
Xekega dno pa mu reče po-glavar:
"Spišite prošnjo!**
U'bogi mož je spisal prošnjo na pakovni papir s svinčnikom. 4 4 Velespošrtovano bera^ko združenje! Prosim ..." itd. Odslovili so ga rekoč:
"Spišite prošnjo na ministrski papir, kakor se spodobi.*' Prinesel je prošnj i spisano na ministrskem papirju. Odgovorili so mu, da naj pride po odgovor čez dva tedna.
Toda nesrečnež ni več prišel. Radi večne hoje na pokopališče in nazaj je — umrl. Na onem pokopališču <so ga pokopali in berači so sedeli pred vhodom. Pogreb tretjega razreda in samo nekaj rož je dobi!, k večnemun počitku pa ga je spremljalo nekaj revnih sorodnikov.
Sorodniki so počasi odhajali s pokopališča in berači so kričali v zboru:
44 Pomagajte ubogim pohabljencem.*'
UGRABITVE DEKLET V BOLGARIJI.
Stara navada ugrabi jati dekleta se jo tudi v Bolgariji že močno izži vela, vendar se je pa na kmetih še ohranila. Fant ugiaoi dekleta, če njemu stanši nočejo privoliti v zakon, ali če ira dekle samo odklanja. Fant, lei hoče dekleta za vsako ceno dobiti, -e domeni s tovariši in navadno ugrabi svojo izvoljen-ko v nedeljo ali na praznik, ko nehajo dekleta plesati kolo in se vračajo domov. <Y je fant iz druge vasi, napade s tovariši dekleta, jo naloži na voz in odd i rja z njo domov, da l»i ga ne dohiteli sorodniki ugrabljenega dekleta
< "im je dekle v hiši svojega ugrabitelja, se navadno zadeva mirno poravna. Dekle se uda v svojo usodo. Sicer jo pa itak črtka težko delo in najbrž ji ugaja fantova odločnost. (V pa dekličina rodbina ni zadovoljna z ugrabitvijo, jo ubere za ugrabiteljem dekličin brat in večkrat plača ugrabitelj svojo drznost z glavo. V novejšem času se tudi dogaja, da v mestu služeče kmečko deklo noče več na kmete. Tedaj najame njen fant avto in odide s tovariši v Borisov park, kjer plešejo sofijske služkinje ob nedeljah in praznikih kolo. Marsikatera gospod™ nja v nedeljo zvečer zaman čaka svojo služkinjo
Še. danes pi iipovedn jejo ljudje v poljskem mestecu. Droho-bvezi, kako lepo je sijalo soln-ce onega dne pred 50 leti, ko se je hotela najlopše dekle v mestu Gustava Scihwarz poročiti z Nikolajem Diworčim iz Varšave. Diworči je trdil, da je zelo premožen in da ima polne žope denarja, o svoji nevesti je pa "pravil, tla je lepša od vseh pravljičnih princes. Tega se še dobro spominjajo prijateljice lepe Gustave, ki so zdaj večinoma že sključene starke. 0-krog krasno oblečene neveste so bili Zbrani svojci in svatje, zvonovi so oznanjali radosten dogodek, ra dm* od noži so hiteli v cerkev, samo ženina ni bilo od nikoder. Nikolaj Diworči jo je bil skrivaj popihal iz Drolio-bveza. Nevesta je dobil« hud živčen napad in dolge mesece je preležala v silni mrzlici. Ko je končno okrevala, je postala melanholična. Svojo poročno nfbleko je spravila v omaro in pričakovala je Nikolaja, o katerem je bila prepričana, da se bo nekega dno vrnil k nji.
Gustava Schwarzeva je postala čudaška in ko so ji umrli starši, jo živela osamljena v o-četovi hiši. Z ljudmi ni občevala in sama je »1 »delovala svoje njivice, od katerih je skromno živela. Toda radovedneži, ki so se večkrat zvečer skrivaj približali osamljeni hišici, so pravili, da so videli Gustavo v beli obleki pred zrcalom. Tot je bila njena poročna obleka, vj kateri je hotela stopiti s svojim ženinom pn*d oltar, pa jo je tako nepričakovano zadel najhujši udarec.
Slednjič so se ljudje nehali zanimati za večno nevesto in šele oni dan je bilo vse mestece j zopet na nogah. Gustava je do. bila iz Chicaga notarsko pismo. Citati je že pozabila, poklicati je morala učitelja in ta ji je pojasnil, da ji sporoča notarska pisarna v Chioagu. da je -jh m 1 e-d oval a milijon dolarjev i>o u-mrlem trgovcu Nikolaju Di-worieijn. Mož je priložil svoji oporoki pismo, gla-soče se:
".Nikoli nisem pozabil, da sem imel na Poljwkem nevesto I Gustavo Scliwarz. Lagal sem. ko sem ji zatrjeval, da sem premožen in zato sem pobegnil,
predno je prišla moja laž na dan. Osleparil sem Gustavo, ki sem jo samo enlkrat v življenju poljubil. Za ta poljub jo hočem odŠkodovati zdaj, kajti v
življenju za to nisem imel nikoli časa. Storjeno krivico bi rad popravil z denarjem in zato določan, naj se izplača iz mojega premoženja Gustavi Sehwarzovi en milijon dolarjev za edini poljub, ki sem ji ga ukradel.**
Večni nevesti so morali večkrat prečitati pismo, predno je
razumela njegovo vsebino. Potem si je pa otrla solze iz očesa. Vse življenje je zaman čakala, rla se vrne ženin, zaman je upala in sanjala o sreči, ki jo je zdaj tako nepričakovano doletela, toda ne več kot prava sreča, saj je že prewtara, da bi mogla imeti kaj prida koristi od svojega bogastva.
LISTNICA PREISKOVALNEGA SODNIKA.
VELIKO DELAVSKO ZBOROVANJE V DETROITU
Pogled na Cadillac trg v Detroitn, kjer se je zbralo nad stoti soč delavcev, ki so izražali simpatije svojim stavkajoči m tovarišem.
Bukarešta irska policija je prijela nekega zloglasnega žepa rja bas v trenutku, ko je hotel v poštni nabiralnik vreči listnico z dokumenti svoje žrtve, sevenla brez denarja, ki je bil nekoč v njej. Mož je hotel na ta način vrniti žrtvi dokumente, ki so bil zanj brez pomena.
V veliko preseneečnje policije pa se je izkazalo, da ni žrtev nihče drug nego znan bu-kareštanski preiskovalni sodnik. V listnici so nalšli poleg listin še naslednje pisemce:
44Kot pošten žepar Vam vračam listnico z dokumenti. Zelo mi je žal, da ste imeli tako malo denarja v njej. Menil sem, da bom našel »pri gospodu, ki se ga naša stroka tako boji, nekaj več in več bi tudi potreboval. Z vs.m spoštovanjem Vas pozdravlja Vaš stari ki i en t: podpis (seveda nečitljiv.)"
naroČila
za MOHORJEVE KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorjeve knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove, bo dobil knjige iz domovin« naravnost na svoj na tlOT.
Knjigarna
216 West 18th Street
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
IGRE
ANTIGONE, Sofoklej. 60 strani .............. «30
AZAZEL, trdo vez............................—
„rošlrana .80
BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj---- .60
Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih i>ozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino nas uajtwlj si pesnik Oton Župančič.
CYKAN I)E BERGERAC. Heroična komedija ▼
petih dejanjih. Trdo vezano ..............!.?•
črne maske
Spisal Leonid Andrejev. 32 str. Cena ---- .35
Globoka ruska drama je ^>odana v >-ko lepem Blovenskem prevodu.
EDA, draiii.i v 4. dejanjih .....................«0
GOSPA Z MORJA, 5. dejauj ................ .75
KREUTZERJEVA SONATA
Spisal L. N. Tolstoj, 130 strani. Cena.....60
S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gr<>-zovitostjo do strašnega konca.
LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... M
dl'dski oder:
C. zv. Po 12 ietih, 4. dejani.'..............60
MAGDA. Spisal Alozlj Remec, m strani. Cena...43 Žaloigra ulntgcgn dekleta v dvanajsti!, prizorih. "T« je hritkii. gloltoka zk<k1I>:i 4»-nsk«», ki Irpi. pada in odpušča in umira po kri vrli moža."
MARTA. SEMENJ V RICHMOND^, f dej. .. .30
MtMSOČKI PRSTAN. Milanski, K» »Irani.....33
NAMlfclJEM BOLNIK. Mollere. 80 str....... .30
OB VOJSKI. Jgrokaz v št i rili slikali .......... .30
.oporoka lukovškega grajšcaka
47 strani. Cena ..........................
Ta veseloigra «n««nej;a češkega pisatelja vrli-llckega je namenjena predvsem manjšim o-drom.
petrCkove poslednje sanje
Spisal Pavel Colja. HI strani. Cena.......40
Božična igra v .šfirili slikali, primerna za večje odre.
POTOPIJEM ZVON
Spisal Gerhart Hauptmann. lU. sit „^na...50 Dramatska bajka v itetih dejanjih.
PEPELUH. narodna pravijira. C. dejanj .Z str. REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............73
R. L*. R. I »rama v dejanjih a predigro,
(Čapek). Vezano ........................45
ROKA V ROKO ............................ 3%
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezam. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez..... .90
OTHELO, Shakespeare. Mehka vezana .. ...---.76
SEN KRESNE NOCl, Shakespeare. Mehko
vezana. Cena---------------------------------------------*7t
SKOPUH, Mollere, 5. dejanj, 112 str..................J»0
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI*')
Spisal F. Lipovee. 40 fetranl. Cena ...... -3®
To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čel j knjige z besedami: — Ni strst. «»n..eč zdravilo, kar ti daiei«*-
TESTAMENT
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... .35 Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprlzori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroSkov.
TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska igra s petjem ▼ 3. dejanjih .... .60 ZAPRAVLJIVEC, Mollere, 3. dejanja. 107 «tr. J54
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... S9
Z' KRIŽ IN SVOBODO. Igrokas ▼ 3. dejanjln .35
2 IKA LJUDSKIH IGER«
Vsnopič. Mila pad zemljo. Sv. ««Je .60 snopič. VestaIka, Smrt Marije I>evke, — Marjin otrak ........................ f
14.	snopič. Sv. Bdljas. Jnnaika deklica,—
Materia Magoslav .................. JS9
15.	snopič. Turki pred Dona jem, Fabjala in Neto ................................ M
2J. snopič. Sv. Just, Ljnhezea Marijinega o-
troka ............................... J3$
PESMI in POEZIJE
AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ Jt
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1Jta
hroSirana lv—
KRAGUUČKI (Utva) ...................... *
BOB ZA MLADI ZOB. trda ves.............. .40
MOJE OBZORJE. (Gangl) ...................L»
NARCIS (Groflen), broS. .................... M
NARODNA PESMARICA. Cena .............. Jt
POLETNO KLASJE. Cena .................... M
PRIMORSKE PESMI, (Gruden), ves.................JS
SLUTNE (Albreeht), broS. ....................................M
POHORSKE POTI (Glaaer). brofirano................M
STO UGANK (Oton Zupančič) ..............................M
VIJOLICA. Pesmi za mlado* ................................M
ZVONČKI. Zbirka peso i j a aloveasko mladino.
Trdo veaano ..........................................J9
ZLATOROG, pravljice, trda r* ........................M
Jaaka flaawe. 10»!
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Amerika slovenska lira. (Holrnar) Orlovske himne. (Vodoplvec) ... Pomladanski odmevi, 11. zv.......
......1.20
.......45
SLOVENSKI AKORDI
■_TJ mešanih in moških zliomv. uglas»il Kari Adamič ............................ Cena 13*
PLANIN KE
Pesmi za sopran, alt, tenor u* ^giashil J. Laliuruar .......................-Cena 1.30
MOŠKI ZBOR
Gorski odmevi. (Laharnar) '1. zrezek.........45
Trije moški zliorj. (l'avčič»
Izdala tilasbt-na Matica .................. .40
OVOGLAS NO Naši himui .................................. Jt
MLADINI
Osciu mladinskih iiesini oh lini letnici rojstva Fr. Lcvslika s klavirjem ali harmonijcni. I'g!asil Kiuil Adamič ................Cena 1.—
MEŠAM ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Malica .. .15
RAZNE PESMI S SPREMI SEVANJEM:
Oomoviui. (Fuester) I»lnla CIukIk-du natii u .. .40 Gorske rveflire. (Ijiliarnar»
Četvero in fietero raznih glasov...........45
V pepelnični noči. (Sattneri
Kantanta za soli. zhor in orkester. Izdala Glasbena Uatica .........................75
!>%-e pesmi. (I*r-lov«-<- •. m'niki zln.r in bariton solo ................................................it
MALE PESMARICE St. 1. Srbske narodne himne .................15
Št. la. Sto čutiš, Srbine tužni .................15
Št. 11. Zvečer ...............................15
Št. Vi. Podoknira ...........................15
Slavrek. zbirka šolskih pesmi. 131e<lved t ...... JZ5
Ura. Sr»-«liijošolHksi, 1. in —. zvezek po........ .50
Troglasni mladinski zbor primeren za troglascr
ženski ali uiožki zl»or. lo i*esmic i 1'rcgel)..L_
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj-«» —
:i. zvezek. Psalm 118; Ti veselo |>oj; Na dan;
iJivna n«ič .................................
« zvezek, opomin k veselja; Sveta n«ič.
Stražniki; Hvalite (;os|H*]a: Oličutki; <ie-........................................
CERKVENE PESMI
Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1._
Tan turn Ergo (Premrli ......................
Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ J$
Pange Lingua Tantam Ergo Geni tori (Foerster) J$
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster 1.........40
Sv. Nikolaj .................................. .60
10 EVHA RISTfČNIII PESMI
Za mešani zbor .................... cena L—
MISSA in Honorem St. Josephi. Kjrie
Cena 1.—
HVAI.ITE GOSPODA
Pesmi v čast svetnikom. mcSan zbor____Cena
PRILOŽNOSTNE PESM!
Zii izvan i-erkvene in društvene slavnostl, sestavil A. iirum. Mešani in moški zbori...Cena L_
NOTE ZA CITRE
Koželjskl. Poduk v igranje na eitrah. 4 Jiezki 3M Bari pridejo, koračnica ...................... J§
NOTE ZA TAMBURICE
-51 cvenske narodne peaaii za toaihni s^hi zbor In
petje (Bajuki ...............................
Bmm šel na planince. Podpurl slov. narodnih
pesmi (Bajuk) .............................
Na Gorenjskem Je fletno ......................
RAZGLEDNICE
Newyorflte. Različne, ducat .................. .40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40
Narodna noža, ducat ........................ .40
POSAMEZNI KOMADI po .......... S
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-«	mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE
PROSTO Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, K. Y.
i
"BLH9 77B003
TAKO RAMA
New York, Wednesday, April 14, 1£37
■s
TEE LZKBW9T VWWNK VA1LY TN VM3.
ROMAN IZ 2IVUENJA
ZA *'6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
OE

7 do JUGOSLAVIJE
BREMEN ■ EUROPA
Brzi vlak oil Bremen in Europa v Bremmerhaven zajamči udobno potovanje do LJIBIJANE
Ali potujte s priljul>!jeniuii ekspresuimi parniki:
C O LUMBuS HANSA ^ DEUTSGHLAND HAMBURG ^ NEW YORK
Izborne zelezniske zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburg.!.
Pomagali \-am bomo preskrbeti vizeje za obi»k ali preselite* vaših evropskih sorodnikov.
Za pojasnila vprašajte lokalu, ga aj;«-nt;i ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA
Vsebuje
SLOVNICO
IN KRATEK
SLOVAR
Reforma srednje šole v Nemčiji.
POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI
Knjiga je delo prof. MULAČEKA, ki je živel dolgo let v Ameriki.
295 strani. Cena $|.25 Trdo vez. — $1.50 "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET
.Nemško ministrstvo za narodno vzgojo je izdalo obsežno otlrebo, ki daje nemškim srednjim šolani pojjolnonia novo smer. V bodoče bo moška mladina v Xemeiji poseeala lahko tri tipe splošnih srednjih •šol, tako zvano višjo šolo, — (>bi«r«'hule — dalje "Aufbau->e}inl«'" in gimnazijo.
Višja šola bo obsegala š«»st razredov in ImmIo morali inn'ti vsaj eno v vsakem kraju z višjimi Šolskimi tipi. Ustrezala bi nokako našim realnim irimnazijam. V pr\-em razredu IhwIo žareli tu s poukom angleščine, v tretjem z latinščino in Šelo v ]>red/.adnjeni razredu ImxIo ]»oueevali še en tuj jezik. S eetrtim razredom se bo ta šola eepila v dve veji. v jezikovni in v znanstveno-matematie-m. Vrenei bodo sami določali, v katero *-tran se tu obrnejo.
Aufliausebule, nekakšna višja meščanska šobi bo obsegala isto tako Š^f razredov in bo nadaljevala delo šest raz red ne osnovno šole. Ta vrsta šol bo vzorec za tako zvane "šole \il«»]fa TTWlerja*\ Gimnazijo o-'"!"v,n ie nova odreilbn izreeno zi stransko obliko višje šole. V nje i bodo začenjali v prvem razredu s poukom latinščine, v tretiem z irrščino in v sedmem (kajti imela bo sedem razre-
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so še prerej v nejasnosti g!ede potovanja. Večina onih, ki se hočejo pridružili trma ali finemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. I/lete se pripra\i samo za tja in sirrr zato, da imajo rojak i priliko potovati skupno tja in imajo s tem ver zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve liti. pa še teč, re je potrebno. Torej ima vsak izletnik reli dve leti rasa /a ostali v domotini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim parnikom. ampak si sam izbere parnik, s katerim se bore vrniti. Ce je pa slučajno razlika v reni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop'ara. ee izbere parnik. na katerem stane vožnja ver. Zahteva w samo. da izl>err parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s katerim je pototal tja.
Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedržatljani pa dobe potni list samo za eno leto. torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeli tudi povratno dovoljenje, ki we i/da tudi sani;» /a eno leto. Pa tudi ti potniki imajo priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, ie imajo za to zadostne vzroke.
Vsi oni. ki so namenjeni letos potoiati v Mari kraj. naj Ki takoj zajame;jo prostore, da ne ho prepozno. Za mesee junij tal julij so že skoro t si prostori oddani
Na parni k i h. ki so debe'o tiskani, se vrše izlrti v domovino pod vodst voni izkušenega spremljevalen.
KRETA\JF, PARMKOV - SHIP NEWS
In srečanje, na katero ni nikdar mislila, je Helgi skalilo pravljične dni — gospod Bonitz ji je prekrižal pot. Ko ga je opazila, je že bilo prej>ozno, da bi se mu ognila, ker jo je tudi (»pazil in je prišel, kakor naglo so mu dovoljevale njegovo kratke noge, k njej. Že od daleč se ji odkrije in zakliče glasno, da se mimoidoči ljudje spogledujejo:
4 4 Baronesa, kako presenečenje!"
Ilelga tega srečanja ne more prezreti, ne da bi »budila pozornosti. Kdo ve, kako neprijeten pribor bi ji še pripravil. Toda roke, ki jo ji drži. nasproti, ne opazi, ker je bila ravno zaposlena s svojo ročno torbico.
Vsiljivo ji gleda v njen lepi obraz, na katerem je bilo jasno videti srečo zadnjih dni.
"Dobro se vam godi, baronesa — ali pa ste mogoče medtem postali milostljiva gospa?"
"Nifcem poročena,'' pravi kratko ter hoče od njega.
'4iSaj vas vendar smem spremiti, baronesa! Zelo bi me zanimalo, ako bi od vas izvedel, kako se vam godi. Toliko hudega ste morali doživeti!"
"Da, Še težji si mi ti!" hi mu najrajše odgovorna.
Njegovi vsiljivi pogledi, ki vise na njej, jo žalijo.
"Oprostite, gospod stavbenik, ker imam zelo malo časa."
lTeiga je hladna in ponosna in ne da bi čakala na njegov odgovor, nekoliko prikloni glavo in naglo odide.
Kako neprijetno je bilo to srečanje, zhvsti še z ozirom na ljubljenega moža. Ko mu pozneje o tem pove, nekaj časa premišlja.
"Še dam-s odpotujeva."
"Da. čimprej mogoče! Samo da tega človeka nikdar več ne vidim."
Dr. Kafke boža njeno tresočo roko.
"Xikar ne povešati glave zaradi tega človeka."
"če j m me bo zasledoval--"
"To priložnost mu bova vzela."
Toda dr. Falke ni računal z maščevalnostjo in strastjo tega človeka. Tudi če Ilelga odpotuje še isti dan in izgine Boniteu izpred oči — j>oravedovanja mu ne more nikdo preprečiti. Kii^ti Bonitz ni imel ničesar drugega hitrejše na-j]a praviti, kot pregledati seznam tujcev, da izve, kje Ilelga stanuje. Slednjič najde njeno ime: "Baronesa Helga Lange-:mu." In takoj nato še ime "Dr. Klenient Fatke, odvetnik."
Takoj spozna zvezo.
"'Glej, glej, čednost na, lepa, nedolžna Helga in neoma-deževani gospod odvetnik."
Dobro, da to ve! In kako mogočno je tedaj govoril hinavec!
Kihard Bonitz ni pozabil razočaranja in ponižanja, da si m mogel pridobiti strastno za žel je ne Helge in da mu je leta /ju-ledovanj plen n<«-l iz rok. Ko jo je sedaj zopet videl v njeni zapravi lepot i, se j«. v nje»n zoj»ot zbudijo veliko poželjenje.
Kaj je delala v tem najra^košnojšem, najdražjem zimskem zdravilišču, ker je bila revna kot cerkvena miš? Ali si je na kak način poiu^aU iz bedet Odvetnik je bil vendar
NVt fcnfe način je tukaj mogel izvajati kak pritisk. Njegovi maščevalni občutki ga še niso zapustili.
Ura bije osem.
Nestrpno teče Ilelga k oknu, odpre zaveso ter gleda na ulico. Svež zimski mraz ji vdari nasproti. Po zraku se igrajo snežinke ter kot veše plešejo okoli svetilk.
I)aiM-s pa j*' dr. Falkeja dol<ro ni in vendar je bil ob večerih, ki sta jih preživela skui*aj, veri no tako točen. Lepo je y »ogrnila mizo; k raso jo njegove cvetliee. Yo<la za čaj je bila pristavljena; kot nežno skrbna žena, ki čaka na svojega ljubljenega moža, je vse pripravila — pa vendar ni bila njegova žena! Ta sreča ji ni bila dodeljena. Skrivaj jo je morala vlivati. Pogosto z očitanji. Ko bi to njeni ponosni sta riši vedeli! Pa tudi njen ponos se bori. T<*la zavest, kaj pomeni možu, da jf ne more pogrešiti in da mu je v njeno ža-J<«tno življenje prinesla svit sreče, ji pomaga premagati vise, kar ji je po rojstvu in vzgoji prešlo v mpso in kri.
Dr. Falke ji je najel majhno stanovanje s klavirjem. Slučajno je dobila poldnevno službo: nadzorovala je domače naloge in igranje klavirja treh otrok nekega ovdovelega zdravnika. Hotela je imeti službo, ni hotela živeti brez vsakega cilja. Redno vsako sredo in soboto je prihajal dr. Falke ob nedeljah pa se je ž njo navadno vozil v gore, kjer sta na dolgih jtotih preživela prijetne ure.
Dr. Falke se je pomladil ž njo; komaj je kdo videl njegovih |>etd.'set l«-t. 7, vel i»ko hvaležnostjo je vzel to pozno srečo iz rok usode. Potrpežljivo je prenašal nesrečo v svoji hiši. Nikdar pa mu ni zmanjkalo obzirnosti do njegove žene. To-<la opustil je ž njo vsako občevanje. Izrabijevanje niegove dobrote in potrpljenja je bilo preveliko. Ravno tako bi delal ;n bi se ji odpovedal, četudi baronesa Langenau ne bi prekrivala njegove poti. Nizkotno mišljenje in zlobo svoje žene je moral predolgo prenašati; sedaj je bil konec!
Helga sliši na ulici ropot avtomobila; znamenje poznane-jra roga — prihaja!! Steče nra naproti. "Tako pooeno." Nežno ji poboža, lase. . "Draga moja, nisem mogel prej priti; imel sem obisk ki bo tudi tebe zanimali. Toda o tem pozneje."
Svojo roko položi okoli njenega vratu, jo pritisne k sebi ter stopi ž njo v malo sobo, ki je bila zanj svet
V nekaj minutah je bil čaj nalit. Helga reže kruh, položi nanj zreake in mu postreže kot ljubeča žena. Nato mn napolni skodelico z lepo dišečo zlato-rjavo pijačo, v katero dene tudi precej lenionovega soka.
Dr. FaFke jo prime za roko in jo poljubi. "Moja mala, ljuba vila!" Neizmerna nežnost giblje njegov jrla-s. "Kifco je bilo dane« v pisarni!"
"Dan bo*at na dojrodkih. moje dekle, tako na sodišču kot v pt>«mi. Opoldne sem kosil s svojim starim prijateljem IVeitbretom, saj veš, ki je vzel v shiabo kot šoferja tvojega
pr.jateljal"	mali. n^k^.tix i
Effi'-'l'fjtfl ji.J! r	>
15. aprila:
h« •reiigarla * Cherbourg Vulcama * trst
aprila :
7. aprila : Bremen v L'rrmi'O
-»>. :iprtla:
Koma v lii-noa
:i. aprila: Maiiliattan v I tu vre v/lie«'11 Mary v Cherbourg
U. aprila : II«* de France v Havre Conte tli Savoia v Oenoa
rr. aprila : Kuropa v »ireroen aprila: ; N>>rmaii<lie v Havr** Aquilania t Cberlmurg
1. uiaja : Sarurtiia r Trs!
4.	maja:
1'ari.s v I m vre Krren^a ria v < *licrl«>ur|{ Rreiaien v l$rrnj«*n Wasliingtuti v Havi«
5.	inaja :
Alary v Cbcrliourr
S. inn ju : Rex v rjua
dov) z angleščino. I^-incošči-na, ki je bila doslej na nemških gimnazijah na drugem mestu. bo tu popolnoma odpadla, kakor jo je novi režim iz nemških šol sploh skoraj popolnoma izrinil.
Dekleta bodo obiskovala samo dva tipa srednjih šol, višjo šolo in Aufbaaischule. Učili načrt bo tu nekaj drugačen ne-jjto na moških srednjih šolah. Kot tuja jezika prideta v poš-tev samo angleščina in frau-v-*o-čina, d oči m latinščina in grščina popolnoma odpadeta. Iz tc»ga je razvidno, da novi režim dekletom n«- namerava več nuditi možnosti za irimnazialni študij in irimnazije za dekleta sploli odpadejo. Ze doslej seje hitlerjev^ki režim tmdil na vse načini', da bi omejil ženski študij. S«- pred kratkim je izdal odlok, po katerem bodo abitu-rientkam od Velike noči pri-bodnjoira bda dalje izdajali zrelostna spričevala sploh šele te«laj. če bodo mogle dokazati, da so delovale |m> dokončani srednji šoli leto dni v kakšni gosi »od in iski šoli ali pa v kakšni tuji družini 5 številnimi o-troki kot — služkinje. V Nem-čili na i bi torej ženske, kar tič<> niihove izobrazbe, nazadovale za kakšnih i»etdesrt let.
Odredba vsebuje seveda pol-
. I
no vmesnih določb, ki naj bi uravnale prehod k novim šol-! skiut oblikam. Nje glavni smo-j t«'i* pa je, kakor vse ka/.«\ po-lfg splošne reorganizacije ta, da l»i sc prištedil en letnik sr<'«l_| nje šole. in to je spet v zvezi i s tem, da so mladi moški v' Nemčiji po dovršeni srednji solil dolžni opravljati dve in polletno vojaško in delovno službo.I
PLAVOLASKA ALI ČRNO i LASKA9	i
— . J
Z»' «»d nekdaj s«> zgodovinarji, ne strinjajo v tem. kake lase J je imela "Madame Dnbarry." Očividee njene usmrtitve je trdil. da je imela črne lase. ka-[ kor j«» trdil tudi učeni Lenotre.I Nasprotno trdil dr. Cabanez, da je bila plavolaska. Slučajna dražba umetnin v Parizu
. . 1
mu je dala oni dan prav. kajti j za G.oOO frankov j«- l»il na dražbi prodan potni li-t iz leta 17!'-glaseč se na ime Madame d«-Vauberginirove Dnbarry. m«'-ščank«', stare 4n l«»t. visoke ]H't čevljev, plavili las jn ol»i"vi.
Sloveča ljubica francoskega kralja Ludovika Ljubljenega je bila tori'j plavola.^ka kakor kraljica lepotic Kleopatra. K sreči so jo vedno slikali v l»eli lasulji, sicer bi jo bili mnogi slikarji naslikali kot temnolas-ko kakor se je mnogim umetnikom in široki javnosti vedno napačno predstavila tudi Kleopatra.
i,
VA2NO ZA NAROČNIKE
Pole* naslova Je .h..vidno do "'daj liuut^ plujano uar«»čulrio. Prva Att-tiiKH jMuueni mese<-. drit^a rtu n in trelja pe leto. Pa nam prihrani. e ne|M»trcl«M*j:a delu In stroškov. Vas prosimo, da skušale Dar<»Cnl-n.. prar«M*Hsne |M>ravuatl. Pošljite uaroftiiDO naravnost nam all jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu i/.iued zastopikov. ko ji It Imena s., tiskana 7. debelimi i"rk;iiui. ker so upravičeni obiskali tudi druge uaselhiue. kjer Je kaj naših rojakov naseljenih.
VEČINA TKII ZASTOPNIKOV IMA V ZA UN ■ I TH>I KOLEDAIMK IN rKATIKK; OK NE JIH PA ZA VAS NAKOČE. — ZATO OBIŠČETE __ZASTOPNIKA, (K KAJ POTREBI'JETE
CAL1FOKMA :
Sau Fra uciaco. Jarob LM§hln
iroLOKAPO:
Pueldo, Peter t'ull<, A. Saftlč Walsenhurg, M. J. Bavuk
INDIANA:
Iodianaitolis, Fr. Zopanili
'LMNUIS:
Chicago, J. Bev^U1. J. Lukanlcb Cicero. J. Fabian (Chkago. Cl< to Id IUlDolt)
Juliet, M»ry Bambk-b t-a Salte, J. Spellch
Ma&outRh. Frank Augaatln
North Chicago, Joe Zelene
MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplrec
UICHIOAN: lH-iroit. Plaukar
MINNESOTA:
Chfaliolm. Frank Qouie Ely. Jos. j. peshel Kveleth. I»nts Oouie tiillwrt, fjnaUm Vetnel Hihhtnu. JoL.1 PoTife Vlrgina. Frank Brvatlcb
VONTANA:
Roundup. M. If. Paotaa
Washoe. L. Champa
VEBRASKA:
Omaha, P. Brodertrk NEW TORS: Oowanda, Karl Stntaha Uttle ruia. Prw* IMa
OHIO:
Barherton. Frank Ti Cleveland, Anton Bobek, Cbaa. Karl lineer, Jacob RpMiik John Slannik Olrard, Anton Narode Lorain, I.ouls Balant, John Kr«xp«» Toungfttown, Anton KlkelJ BRECON: Oregon City, Ore„ J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Bcswiiiit, John JrtailuJ
Broughton, Anton I pa ver Conemaugh, J. Brezove«
Coverdale iu okolica, Mrs. Ivana Rnpnik
Export, Louis Supan«« Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math KaaUo Greenshurg, Frank Novak Johnstovrn. John Pnlanta Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Ballocb Midway. John Ž ust Pittsburgh in okoli«-a. J. Pogafar Iu Philip Progar
Steel ton. A. Hren
Turtle Creek. Fr. SeMfrar West Newton, Joseph Joraa WISCONSIN:
Milwaukee, West Allla, Fr. S»«fc~ Sheboygan. Joseph Kahei WYOMING: Rork Springs, Leaks Taaehar -
DiamondTille. Joe RoUch
Vsak tastepalk Izda paMU sa sea
tef katere Je prejel. 7H fh8 teph
UnUfA "GUI NABOOA'
lok v roki s j»rijazn!mi j »ogled i, toda v dnevih oziroma nočeh >plošne ]»re^eniosti. ko se hladni Anici,./j postavljajo celo na J?lave, torej ob priliki veslaških tekem med oxfonlskim in ca mbri d iresk i m vrseuči 1 i ščei 11, oh važnih nogometnih prire«lit-vali in na Sil vest 1*0 vo, mora velika reta stražnikov čuvati kip pred mladimi ljudmi. Mladim ljudem se zdi namreč junaštvo, če postavijo Erosu trd klobuk na glavo ali če ntu odvzamejo l«»k. Xa sled nji napad te vrste je pričakovati o priliki kraljevega kronanja.
Toda policija ni več voljna, da bi svoje može izpostavila norčijam in včasih tudi napadom razigrane množice. Naročila je zato štiri metre visoko in močno leseno ograjo, s katero ho vodnjak obdan v dnevih kronanja. To ograjo bodo i»o končanih slavri">slih odpelia-li, da jo postavijo znova ob na-slednji priliki.
OGRAJENI BOG LJUBEZNI.
Londončanom najljubši kip je srebrno buketa joči se kip boga ljubezni, ki se dviga sredi prometnega vrvenja ob Picca-dillvjskem cirkusu nad nekim vodnjakom.
Običajno se T.ondončani za-dovoljnjejo 55 tem, da <e ozirajo na malega boga, ki drži svoj;
1'^. maja :
A«iuitania / Cherbourg
H 111:1 ia :
I h* de Flaliee v Havre Europa v Bremen
IU. maja:
Cvute dl Savola » (ii-oot i li<. maja:
NormatifJie r Havre Manhattan v Havre J), maja:
Berengaria v Cherbourg -1. mpja :
Bremen v Bremen
maja: Koma v <>enoa
maja : Lafayette v lic vre '.'♦>. m;i ja:
Qu;«en Alary v Cherbourg
maja : Paris v na vre ' "JO. tnaja :
Rex v (.enoa
j
i I. Junija :
Europa v Bremen junija :
NOKMANPIK v HAVRE
Aipiltaiila v CherlKHirg Washington v Havre 5. junija :
Vuh-ania v Trst junija :
. Ijnti'ii Mary v Chert»ourg [ 10. junija :
Bretneu v Bremen j junija :
Champlain v Havre Conte di Savola v (Jpiiob !6. junija :
Mauhattiiu v Havre A<|iiitatii:i v CherlMiiirg Norinaudie v Havre
junija: Kuropa v Bremen
I iy. junija:
I le de France v Havre BEKEXCAKIA % CIIKRBOl R
j Satnruia v Trst I junija :
! <^noen Mary v Cherbourg -U. junija: 1 Itex v (ieiioa 111». junija:
Bremen v Bremen Lafayette v Havre >K junija : NORMANHIE v HAVRE AQl ITANIA v CHERBOI VU Wa-hiiigton v Havre
J. julija : Conte di Savoia v Centra Beretigaria v Cherbourg <3>amplaln v Havre »- julija :
Kuropa v Bremen . julija :
Queen Marj' v Cherbourg >. He de France v Havre 0. julija: Vnlcania v Trst
14. julija:
Norma ml ie v na vre Afjiifrania v Cherbourg Manhattan v Havre T. Rex v (ienoa
Bremen v Bremen -1. julija:
B«»ren^aria v Cherbourg r,. julija: EVROPA T BREMEN
M. Julija: Saturnia v Trsrt Champlain r Havre S. julija: W ashington v Havre Queen Mary v Cherbourg
julija: lie de France v Havre «1. Julija: Conte di Savoia v Genoa
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

ROMALE Ž1VALL TJ m rani. Cena ..........	.30
COHl'EVSKI KATEKIZEM BI st rani. Cena	.2H LL.MORKSKF; in GROTESKE. ISO strani. Cena
Trda vez. Cena	1.—
12 KKATKO^ASMH ZGODBIC. 7'J str. Cena	Ji
PO STRANI KI.OB I'K. 15» strani Cena ....	JM
POL LITRA VIPAVCA, spisaI Feigel. V.16 str.	.60 PREIITRŽANI. PRESERN IN HRIT.I SVETNIKI V GRAMOFONI*. 11S straui. Cena ..
SANJSKA KNJIGA .......................................59
SANJSKA KNJIGA ........................."	j0
SI4JVKNSKI ŠAUIVEC. i-O strani. Cena............40
SPAKE IN SATIRE. ISO stranL Cena .	'30
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena ..............7«
TOK KAJ IN ONKRAJ SOTLE. I iT strani Cena	J39 TRENITEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi -aloigro Vse naše"). 1«:» strani. Cena .............
ARABSKA SANJSKA KNJIGA''..1JH» VESELE POVESTI. 7!> strani. Cena ....
ŽENINI NASE KOPRNELE. 111 strani. Cena	,43

TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PKI:
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
7	NKW 10KK, N. J.
21f
Za vsa pojasnila glede potnih listov. cen in drugih podrobnosti se obrnile na
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 181 ta StM New York
Posebno naj bile oni. ki namen-vaj« potovati Meseca junija ali julija, kajti zrn to dva meseca m
na vseh pamikih skore ie vse kabine oddane.