UPRAVA VEČERNIKA" V LJUBLJANI SPREJEMA DO 18. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI VEČERNIK* KI BODO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE ZA OBJAVO ISTEGA DNE V MURI IANSKEM .VEČERNIKU" SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE. ri^MRTNICE IN DRUGE NUINOSTI SPREJEMA DO 14. URE • SPISE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT V LJUBL IANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO ..VEČERNIKA" V LJUBLJANI ALI V MARIBORU • UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
LETO 1.	Uredništvo in uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 7. decembra 1939	NAROČNINA: Ljubljanski ,,Večernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16*— din	ŠTEV. 5
Sevjeti Misa jtteddi Mmmdmmve ide
Sovjetska poročila pravijo, da so rdeče čete predrle SVIannerheimovo obrambno črto, finska in nevtralna pa to zanikajo — Ostra borba proti komunistični propagandi
Finski odpor veze sovjetom roke
LONDON, 7. dec. Reuter. Po ruskih poročilih so čete rdeče vojske predrle Mannerheimovo črto v južni Koreliji. Finci tu poročila energično demantirajo ter pravijo, da posadka Mannerheimove črte še ni videla rdečega vojaka pred svojimi utrdbami. Nevtralni opazovalci pa pravijo, da so sovjetske čete prispele do Mannerheimove črte. Do sedaj so sovjeti izgubili že nad 80 tankov. Sneg
in gozdovi skoro popolnoma onemogo-čujejo napredovanje sovjetskih motoriziranih divizij.
HELSINKI, 7. dec. Reuter. Finske vojaške oblasti kategorično demantirajo vsebino današnjega jutranjega poročila sovjetske komande, da so sovjetske čete predrle Mannerheimovo črto v območju karelijskih jezer.
Finski letalci napadli sovjetsko oporišče na Estonskem
KODANJ, 7. dec. AA. Po vesteh, ki I sovjetsko letalsko oporišče na Baltiškem so prispele sem v teku dopoldneva so morju v Estonski. Sovjetski hangarji so tinske letalske sile izvršile napad na | začeli goreti.
Nevtralci naf bi se uprli blokadi
AMSTERDAM, 7. dec. Hol. agencija. Nemška vlada je poslala holandski noto, v kateri se pritožuje, da pustijo holandske ladje Angležem in Francozom kontrolo nad prevozom. Vsi nevtralci, je rečeno v noti, bi se morali z orožjem v roki upreti angleškim poizkusom preiskave ladij. Holandska vlada si ne zna pojasniti, zakaj je vprav Holandska
izrecno navedena. Nadalje pa si je holandska vlada tudi na jasnem, kaj bi to pomenilo, če bi se holandske ladje s topovi uprle angleškim preiskovalnim ladjam. V takem primeru bi vsi nevtralci in ž njimi tudi Holandska, avtoma tično stopili na stran Nemčije ter se morali boriti proti Angliji in Franciji.
Sovjeti sploh vse zanikujejo
MOSKVA, 7. dec. Tas. V tujem tisku je bilo objavljeno, da je vojiska leningrajskega okrožja zgubila 32 tankov in 16 letal. Štab leningrajskega okrožja sporoča, da je ta vest popolnoma izmišljena. Res je le, da so Finci sestrelili dve sovjetski letali, dve pa sta zaradi slabega vremena zgubili orientacijo in sta morali bržkone pristati na finskem ozemlju. Mi smo sestrelili skupno 11 finskih letal. Od 30. novembra do da-
nes ne manjka od tankov, ki operirajo na Finskem, niti enega in finske čete niso zajele niti enega ruskega tanka. — Agencija Havas je dalje sporočila, da je bilo o priliki finskega letalskega napada na Murmansk na ondotnem letališču uničenih 60 ruskih letal. Tudi ta vest je popolnoma izmišljena. Na Murmansk ni bil izvršen noben finski ali drugi zračni napad.
LONDON, 7. dec. Havas. Angleški listi pozdravljajo ekspoze Winstona Churchilla o pomorskem položaju po treh mesecih vojne kot zgovorni dokaz, da lahko zavezniki brez skrbi pričakujejo nadaljnje dogodke. Listi pozivajo narod, naj se ravna po besedah prvega lorda admiralitete. Ukvarjajo se tudi s pritožbo finske vlade, ki je bila poslana Zvezd narodov. Pri tem naglašajo, da je Finska lahko zadovoljna in ponosna na svoje dosedanje uspehe in da bo huda
zima nastopila prej, kakor pa bodo mogle sovjetske čete uspešno napredovati. Finci so sploh gospodarji položaja povsod, kjer lahko uporabljajo oddelke svojih smučarjev. V nekaterih listih je tudi podčrtano, da je Nemčija vse do začetka ruskega napada zalagala Finsko z orožjem. Po sedanjem položaju se bodo Finci lahko upirali več tednov, celo več mesecev, Rusija pa na nobeni strani ne bo mogla podvzeti kake akcije, dokler ne bo končana zadeva s Finsko.
Evropski protikomunistični blok
RIM, 7. dec. V tukajšnjih diplomatskih krogih različno komentirajo odhod nemškega veleposlanika Mackense-na iz Rima v Berlin. Vesti, da bi bil njegov odhod v zvezi z morebitnim posredovanjem Italije v Berlinu glede rusko - finskega spora, smatrajo za pretirane. Maekensen bo bržkone sporočil svoji vladi le stališče, ki ga zavzema Italija do spora na severu in ki se precej razlikuje od nemškega stališča. — V Rimu se bo danes sestal veliki fašistični svet, ki bo, vsaj tako se pričakuje, zavzel službeno stališče Italije glede na poslednje dogodke v Evrotpi. Prevladuje prepričanje, da bo Italija ponovno poudarila svoje protiboljševiško stališče, ker o tem stalno piše italijanski; tisk. V diplomatskih krogih mislijo, da se Italija ne bo preveč angažirala pri spopadu med sovjetsko Rusijo in Finsko. V Rimu so /, velikim zadovoljstvom sprejeli
vesti o spremenjenem stališču Amerike nasproti politiki Italije in njenim potrebam. — Italijanski listi beležijo poročila francoskega in angleškega tiska, ki hvali protisovjetsko stališče Italije, dodajajo pa razne komentarje. Tako piše »Stampa«, da v Parizu in Londonu še zdaj ne vidijo, da Italija s svojo protiboljševiško politiko ne brani' zaveznikov, nego svoje lastne ideje in načrte. Pri komentiranju dogodkov na Finskem se italijanski listi zavzemajo za ustanovitev evropskega protikomunističnega bloka in pri tem naglašajo, da je naj-potrebneje, da najprej preneha nekoristna vojna na zapadu, da bi se tako lahko združile vse sile za obrambo evropske civilizacije. Prav posebno pa italijanski tisk napoveduje energičen odpor proti vsakemu ruskemu poskusu na Balkanu.
Trocki proti sovjetski agitaciji v USA
WASHINGT0N, 7. dec. Stefani. Anketni parlamentarni odbor za odkrivanje protidržavnega delovanja je dobil pismo od Leona Trockega, ki obširno opisuje tajno komunistično agitacijo v
USA. Trocki je tudi navedel, da iso ruski komunisti sestavili odbor, ki vodi komunistično propagando v Južni Ameriki.
Hude posledice blokade
BERN, 7. dec. Havas. Poročevalec »Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Berlina, da je v nemški vojni industriji zavladala velika zaskrbljenost zaradi gospodarske blokade zaveznikov, ki povsem onemogoča, da bi si Nemčija priskrbela surovine, ki jih nujno potrebuje za predelavo, zlasti pa železo in jeklo. Vlada je zaradi tega izdala nekatere ukrepe, ki bodo vsaj začasno odpomogli zlu. Vsi hišni posestniki morajo oddati hišne ograje, ki so iz katerihkoli kovin, prav tako kovinasta vrata, kakor tudi vse predmete; ki se dajo porabiti za vojno industrijo. Veliko pomanjkanje je tudi v tesktilni industriji in sukanca n. pr. ni mogoče dobiti niti na nabav-nice. Nemški kemiki in izumitelji se noč in. dan trudijo, da bi našli za gotove predmete nadomestilo.
KONTROLIRANA POSEST ŽELEZA V ITALIJI
RIM, 7. dec. Stefani. V uradnem listu je objavljena odredba, po kateri mora vsak oblasti javiti količino železa in jekla, ki jo poseduje.
JAPONCIitO POMORSKI BLOKADI
TKI O, 7. dec. Stefani. Listi pišejo o upravičenosti japonskega protesta glede poostritve pomorske blokade ter pristavljajo, da bo- v primeru prekinitve pogajanj Japonska prisiljena k izvedbi protiukrepov.
ZAJET NEMŠKI PARNIK
LONDON, 7. dec. Reuter. Angleške bojne ladje so v južnem Atlantiku zajele 8000- tonski nemški parnik »Usukuma«.
Na ssapatdni fronti
PARIZ, 7. dec. Flavas. V objavi vrhovnega poveljstva francoske vojske je navedeno, da je bila minilo noč precej živahna delavnost patrulj na obeh straneh. Tudi artiljerija sc je na obeh straneh udejstvovala.
BRELIN, 7. dec. DNB. Vrhovna komanda sporoča: Na zapadni fronti je ponekod slabo topniško delovanje. Na-
še letalstvo je izvršilo izvidniške polete nad Anglijo in Škotsko, kakor tudi nad Šetlendskim otočjem. Pri zračni borbi zapadno od nizozemskega otoka Teksel sta se spopadli nemško in angleško letalo. Obe letali sta padli v morje. Sinoči je pet britanskih letal izvršilo več posameznih letov nad Schleswigom in Holsteinom.
Izdelovanje bencina v Jugoslaviji
BEOGRAD, 7. dec. AA. V ministrstvu za šume in rude je bila seja odbora za propagando domačih pogonskih goriv. Na seji so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so nastala zaradi pomanjkanja pogonskih goriv in je odbor tudi temeljito proučil nastali položaj. Sprejetih je bilo več predlogov glede ukrepov, ki naj to pomanjkanje odpravijo. Odbor je na koncu sklenil, da se mora
v Jugoslaviji čimprej začeti s proizvajanjem pogonskih goriv ilz lesa in premoga, da se na ta način nadoknadi pomanjkanje bencina. (Mišljena je pridelava sintetičnega bencina, op. ur.) V zvezi s tem je odbor izdelal načrt, s katerim bo seznanil merodajne osebnosti' v proizvajanju domačega pogonskega goriva, da bi se omogočilo brezhibno delovanje prometa z motornimi vozili.
Issfava ministra ar. Jlndresa o sanaciji »Feniksa«
BEOGRAD, 7. dec. Danes opoldne je sprejel minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres časnikarje ter jim je dal daljšo izjavo ob priliki vrnitve zadnjih dolarskih menic »Jugoslovanskega Feniksa«, ki jih je svojčas založil v inozemstvu kot premijsko rezervo za svoje zavarovance. Minister je sporočil javnosti s kakimi težavami se je bilo boriti, da bi se dosegla čim ugodnejša sanacija. Sedaj so vrnjene iz inozemstva
vse dolarske menice in takoj sc bo skušalo najti najboljši konkretni način za sanacijo portfelja »Jugoslovanskega Feniksa«. S tem se bo tudi končno uredilo vprašanje zaščite interesov naših zainteresiranih zavarovancev. »To bo pomenilo mnogo, ne samo za njih, marveč tudi sploh za zavarovalništvo v naši državo« je končal minister Andres svojo izjavo.
Stran 2.
»V e č e r n i k«
V L j u b 1 j a n i, 7. decembra 1939.
Vprašanje medvojne aprovizacije
Pobijanje draginje samo s kaznovanjem zaradi visokih cen je brez sistema vezanega medvojnega gospodarstva ob svobodni trgovini nezadostno sredstvo za pravilno aprovizacijo ljudstva
Tudi skrbno pripravljen in z bogatimi statističnimi referati podprta anketa zastopnikov delojemalcev in delodajalcev, ki se je vršila predvčerajšnjem na banovini, se ni bavila z jedrom perečega vprašanja o medvojni aprovilzaciji in se je z svojimi sklepi zadovoljila le s tem, da je treba z ozirom na povišanje cen robi povišati tudi mezde in plače ter da je treba osnovati veliko odborov za pobijanje in uničenje draginje. Ker je bila anketa na banovini sklicana menda na podlagi uredbe o minimalnih mezdah, je sicer razumljivo, da se ona ni bavila globje s problemom medvojne aprovizacije, na drugi strani pa je prav to nov dokaz, da v naši državi še nimamo niti zakonite osnove, na kateri bi se re^ ševal ta problem kot jedro, okoli katerega nastaja draginja ter druge posledice medvojnega stanja.
Navzlic vsemu še tako plemenitemu in skrbnemu prizadevanju omenjena anketa ne more imeti zaželjenega uspeha in to tudi ne v primeru, da bi se njeni sklepi že jutri uresničili, kar v ostalem ni pričakovati. Še preden bo prišlo do realizacije sklepov, se bo morala bržčas sestati še druga, tretja, četrta in še peta anketa, ki bo še bolj v drastični luči slikala novo povečanje draginje in ki bo morala zahtevati ponovno povišanje mezd in plač. Stopnjevanje draginje utegne rasti s tako naglico, da lahko postane življenje za vse one, ki žiive od mezd in plač, a tudi za one, ki že danes žive od malega ali od ničesar, naravnost katastrofalno.
Verjetno bi anketa dosegla svoj popoln uspeh, če bi živeli vsaj v približno normalnih gospodarskih razmerah. Današnji draginjski val pa je v najožji zvezi z vojnimi dogodki ter nujna posledica najtežje gospodarske vojne vojskujočih se držav. Razen tega moramo računati še z občo vojno psihozo, ki je tako pri producentu, pri posredovalcu in pri konzumentu čisto nekaj drugega kot psihoza normalnega življenja. Že samo ta dva faktorja sta zadostna, da je nemogoče reševati probleme, ki so izrazito medvojnega značaja, z metodami in na način, ki bi se jih dalo rešiti v količkaj normalnem stanju gospodarstva in življenja. K tema dvema faktorjema se pridružuje še kot tretje dejstvo, da je naša država še povsem nepripravljena za uspešno pobijanje medvojne draginje.
Poudarjali smo že, da vidita dosedaj javnost in oblast za pobijanje in za-tretje draginj skega vala kot edino sredstvo policijsko in sodno preganjanje poviševanj cen robi. Nadzorstvo nad cenami ter navijanje cen se še v normalnih časih ni dalo z bogve kako velikim uspehom izvajati. Izkušnje v svetovni vojni pa so pokazale, da jle to sredstvo v takih izrednih časih le paliativnega značaja, ki morda v poedinih primerih tudi še nekaj zaleže, vsaj kot svarilen zgled, da je to sredstvo za generalno uporabo — da bi si z njim dosegel zadovoljiv uspeh medvojne aprovizacije — popolnoma nezadostno.
Objektivno nadzotfstvo in zasledovanje tržnih cen je že samo na sebi silno težko in dolgotrajno. Pravilen in pravičen postopek proti povišanju cen je mogoč le, ako je dana pravilna baza za presojanje. Ta navadno- ni dan v svobodni trgovini, pač pa tam, kjer je uveden popoln sistem vezanega medvojnega gospodarstvo, v katerem je mogoče zasledovati in nadzorovati cene vseh predmetov in to od produkcije dalje do detajlne prodaje. Tak sistem ima danes v prodrobnosti izveden samo Nemčija, ki ga je pa začela sistematično uvajati že pred več leti in kjer menda ni predmeta, o katerem ne bi bile določene nedvoumne podlage za fiksiranje cen v prodaji na debelo in na drobno.
Kjer ni takega popolnega sistema o vezanem vojnem gospodarstvu je preganjanje visokih cen v protidraginjski' akciji v najboljšem primeru le obliž za J vse prizadete. Občinstvo ima sicer nad preganjanjem veliko zadoščenje in radost, ne zaveda se pa in ne more izpre-gledati, da donaša taka kampanja Ob popolnoma svobodni trgovini — poleg trenutnega zadoščenja njemu dejansko še škodo, ker spravlja trgovino in j obrt še v bolj abnormalno stanje. Naj taka preganjanja ne reagirajo namreč samo maloštevilni direktno prizadeti, marveč reagira nanje vsa trgovina in
Ljubljana, 7. decembra.
Po členu 2. in 3. uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev oziroma o odrejanju števila, sedežev in področij novih samostojnih Pokojninskih zavodov bo Pokojninski zavod v Ljubljani zgubil precejšnje število zavarovancev. V tem pogledu je izredne važnosti vprašanje prenosa pokojninskega zavarovanja iz Dalmacije od zavoda v Ljubljani na novo osnovani zavod v Zagrebu. Po prvotnem sporazumu bi moral zagrebški Pokojninski zavod prevzeti dalmatinske zavarovance že z novim letom, kar pa ni tako enostavno, ker je prej treba razčistiti mnoga vprašanja, ki so za ljubljanski zavod življenjskega pomena.
Da mora priti do odcepitve Dalmacije, so si vsi na jasnem, ker bo imel Pokojninski zavod v Ljubljani v bodoče le slovenske zavarovance. Kako si merodajni činitelji zamišljajo likvidacijo dalmatinskega dela, ki je doslej pripadal pod ljubljanski zavod?
Hrvati zastopajo stališče, da bi zavod v Zagrebu s 1. januarjem 1940. prevzel le izplačevanje tekočih rent in da bi od tega dne dalje pobiral zavarovalne prispevke, dočim bi moral zavod v Ljubljani izplačevati delne rente vsem onim dalmatinskim zavarovancem, kr so bili pri ljubljanskem zavodu zavarovani pred koncem 1. 1939.
Slovenci seveda nasprotujejo taki reditvi, ker 'bj moral ljubljanski zavod prevzeti vse obveznosti, ki niso krite. Te obveze pa niso malenkostne. Sem spadajo obveznosti iz avstrijske dobe, ki jih je zavod prevzel, a ni dobil za
O »Zlati nedelji"
Iz krogov trgovskih nameščencev smo prejeli:
Združenje trgovcev je sklenilo, naj bodo trgovine odprte v nedeljo, 17. t. m., ki naj velja kot »zlata nedelja«. S tem sklepom so soglašali trgovci in nameščenci. Kar naenkrat pa se je dvignil neki trgovec s papirjem in začel pošiljati okoli trgovcev vlogo za Združenje trgovcev v podpis, v kateri predlaga, da naj se določi raje nedelja, 24. t. m., kot zlata nedelja ter naj bi bile tega dne vse trgovine odprte.
Nameščenci smo prepričani, da nam ne bi prav nič škodovalo, ako bi imeli enkrat tri dni skupaj prosto, da bi mogli mnogi izmed nas brez vsake naglice odpotovati domov in pravočasno priti na praznovanje. Druga leta, ko sta bila samo dva praznika skupaj, smo prišli šele na sveti dan domov, na drugi praznik smo se morali pa že vrniti. Tudi za trgovce je iz zdravstvenih razlogov bolje, da imajo malo več prosto za praznike. V soboto, 23. t. m. bo dosti dela v trgovini. Vsak ljubljančan si bo preskrbel potrebna živila za vse praznične dni gotovo že v soboto ali že poprej. Ves teden bodo ljudje kupovali božična drevesa in vse, kar pride pod drevo. Tudi dobrote za potice morejo biti nakupljene že prej. Jaslice se delajo tudi ves teden. Kar se pa tiče deželanov, vemo iz prakse, da ne pride zlepa kdo ravno 24. decembra kupovat v Ljubljano tem manj, ako je tega dne nedelja. Vsak kmetski človek mora biti 24. decembra že popoldan doma, da se pripravi na veselje svetega večera.
obrt, a tudi ostalo gospodarstvo. Prva posledica pobijanja draginje na način, kakor si ga zamišlja pri nas javnost, je ta da pride — ker imamo še svobodno trgovino — še manj blaga na trg in če je manj blaga cene samo še poskočijo. V svobodni trgovini gre blago vedno tja in k onim, kjer so ugodnejše cene. Navadno pridejo- do blaga, četudi po vseh mogočih potih samo oni, ki so plačila zmožni in ki imajo možnost do njega priti po svojih zvezah. Pomanjkanje trpeči so najbolj udarjeni.
Kakor ni mogoče odpraviti pijanstva še s tako težkimi kaznimi, prav tako ni mogoče, dokler obstoja svobodna trgovina, samo s preganjanjem in kaznovanjem zatreti draginjo tako-, da hi bila zajamčen pravilna medvojna preskrba ljudi z življenjskimi in drugimi potrebščinami.	J-	P*
(Nadaljevanje sUdi.)
to nobene premijske rezerve. Nobenega kritja ni dalje za izvedeno valorizacijo avstrijskih in jugoslovanskih zavarovancev do 1. 1923., kar tudi predstavlja veliko obremenitev, ki bi jo moral ljubljanski zavod prevzeti popolnoma sam. Potem je prav občutna tudi zguba, ki je nastala zaradi naložbene politike v Dalmaciji na zahtevo dalmatinskih zastopnikov in ki se nanaša na hotelsko industrijo im na veleposestva.
Rešitev, ki jo zagovarjajo Hrvati, je torej preveč enostranska. Če zahtevajo, da mora preiti na zagrebški zavod vse premoženje iz dalmatinskega zavarovanja, je logično, da mora potem ta zavod prevzeti tudi vse obveznosti zavarovanja. Vsaka drugačna rešitev je v popolnem nasprotju z načeli zavarovalne tehnike in za slovenske zavarovance nesprejemljiva. Sistem pokojninskega zavarovanja temelji na računu, da je pri izplačevanju starih rent kritje zajamčeno le z zavarovalnimi prispevki novih zavarovancev, oziroma mladih generacij, ki bodo torej daljšo dobo plačevale nižjo povprečno- premijo. Zaradi tega je nemogoče, da bi bodoče zavarovance z dalmatinskega področja in. tudi presežek njihovih zavarovalnih prispevkov dobil Pokojninski zavod v Zagrebu, breme vseh dosedanjih zavarovancev pa bi moral nositi zavod v Ljubljani, ne da bi mogel računati z bodočimi prispevki.
Med zavodoma v Ljubljani in Zagrebu doslej še ni prišlo do sporazuma. Zato bo merodajno stališče vlade, oziroma ministra za socialno politiko, ki bo izdal posebno uredbo, po kateri se bo izvršila ta likvidacija.
Prepričani smo pa, da bo 17. december kot »zlata nedelja« mnogo bolj uspešen za vse vrste trgovin in se prav radi žrtvujemo v ta namen. Če so pa nekatere^ živilske trgovine, kakor delikatese in slaščičarne, lokalno potrebne v nedeljo popoldan, naj se te domenijo med seboj.
Iz kriminala
V teku poslednjih 14 dni sta bili javljeni dve tatvini v cerkvah, ki spudata pod župnijo Preserje. V cerkvi na Žalostni gori so pobrali steklene obeske z lestenca, prav tako pa tudi v cerkvi Sv. Ane na jezeru, kjer je dolgoprstnež razen tega odnesel še tri starinske kipe svetnikov. Policija je zdaj aretirala nekega B. P. Ugotovili so, da je ukradel tri kipe in steklene obeske in da mu j*-’ pri tatvini nekdo pomagal, ki pa še ni izsleden. Aretirani P. je star znanec policije, k' ima na vesti še mnogo hujše reči in se nikakor noče poboljšati.
*
Pred dnevi sta se zglasila pri gostilničarju na Vidovdanski cesti 1 dva Bosanca, neki Ahmed Karasilihovič in neki A. Izvabila sta od njega preprogo, vredno 1500 din, češ, da mu jo bosta prodala. Gostilničar je zaman čakal na njun povratek in je zadevo javil policiji, ki je kmalu izsledila, da sta pošte-njakoviča preprogo zastavila za 1000 din in denar zapila. Karasilihoviča so aretirali in izročili sodišču, njegovega pajdaša pa šc zasledujejo.
1. Uspeh Glasbene Matice ljubljanske v Beogradu. Današnja »Politika« je laskavo ocenila oba koncerta naše Glasbene Matice v Beogradu. Kritik dr. M. M. je v uvodu svojega poročila naglasil, da je bilo zadovoljstvo slišati simfonično kantato »Zedinjenje« od odličnega slovenskega skladatelja L. M. Škerjanca, ki kot skladatelj tudi v vsej jugoslovanski glasbeni kulturi zavzema vidno me-sto. Poslušalci so doživeli iskren pesniški izraz g. Gradnika, nosilca zdrave moder -ne poezije v Sloveniji, ter živ izraz njegove misli v ustvarjajočem duhu -skladatelja. V'se to so doživeli v prednaša-nju avtoritativnega in velikega ansambla solistov, zbora in orkestra pod resnim umetniškim vodstvom g. Poliča.
1. Odlikovanje z redom jugoslovanske krone 3. stopnje je odlikovan Anton Šivic, šef gozdarskega odseka banske uprave v Ljubljani, z redom jugoslovanske krone 4. stopnje pa višji gozdarski svetnik Janko Urbas pri banski upravi v Ljubljani.
1. Premeščeni so za višjega davčnega kontrolorja k davčni upravi v Ljubljani Rudolf Zrimšek, doslej v Ormožu, za višjega kontrolorja davčne uprave v Ptuju Rudolf Podkrajšek, doslej v Šmarju pri Jelšah, za davčnega inšpektorja davčne uprave v Šmarju pri Jelšah Ludvik Avšič, doslej v Ptuju, za davčnega inšpektorja davčne uprave v Ormožu Janko Rožaj, doslej v Brežicah.
1, Kaj potrebuje Ljubljana za prehrano v sili. Ljubljana potrebuje za svojih 85.000 prebivalcev vsak mesec za prehrano 255 vagonov pšenice, 13 vagonov olja in masti, 13 vagonov sladkorja, 6 vagonov soli, 5 vagonov kavinih suro-gato in 46 vagonov fižola in ječmena.
1. Javno žensko zborovanje, na katerem bodo žene utemeljevale svoje zahteve in težnje po soodločanju v zakonodajnih in samoupravnih zastopstvih z volilno pravico, bo v nedeljo, 10. t. m., ob 10. v dvorani Delavske zbornice.
1. Legija koroških borcev vabi vse člane k udeležbi blagoslovitve vojaške grobnice v nedeljo, 10. t. m. Koroški borci se zbero v nedeljo ob 1.0,30 pred društvenim lokalom na Cankarjevem nabrežju št. 7 in se od tam podajo na pokopališče pri Sv. Križu.
1. Dobrodelna prireditev gospodinjskih pomočnic bo jutri ob 17. v Delavski zbornici v korist zavetišču za brezposelne in oslabele. Prireditev bo imela pester spored pevskih in glasbenih točk.
I. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v četrtek od 8. zvečer do sobote do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova št. 18, telefon št. 36-24. Od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj pa mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ulica št. 7./I., telefon št. 36-41
1. Razprodaja starin. V Gradišču št. 1, v iAUjeiri nadstropju bo od 7. do 10. t. m. od 10. do 12. in od 15. do 18. prostovoljna razprodaja starinskega pohištva, orožja, posode itd. rodbine VVurzbach, ki opušča svoje gospodinjstvo v Ljubljani. Vsi, za prostovoljno razprodajo določeni predmeti so s cenami tiskani v seznamu, ki obsega nad 800 številk. V ponedeljek, U. t. m., od 9. do 12. in od 15. do 18. bo javna dražba, izklicna cena polovična od one v seznamu.
Ljubljansko gledališče
Drama. Četrtek, 7. decembra: »Hudičev učenec«. Red četrtek. — Petek, 8. decembra: ob 15.: »Emil in detektiv«, mladinska predstava, izven, znižane cenc; ob 20.: »George Dandin«, izven, znižane cene. — Sobota, 9. decembra: »Tri komedije«, premiera in premierski abonma.
Opera, četrtek, 7. decembra: »Boris Godunov«. Red A. Gostuje Josip Križaj. —■ Petek, 8. decembra: ob 15.: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene; ob 20.: »Sab-ska kraljica«. Gostuje Josip Gostič. Izven. Znižane cene.
B I O S K O P I
Matica: Juarez.
Union: Pesem vetru.
Sloga: Andry Lardy na Divjem zapadu.
DEŽURNE LEKARNE Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Zemunska vremnska napoved za 8. december: Po Jugoslaviji se bo nekoliko ohladilo. Delno blačno v nižinah, v južnih krajih in na planinah večje pooblačenje, kjer bo morda tudi deževalo. V dolinah in kotlinah megla. Sonce vzhaja ob 7.02 in zahaja ob 15.57.
O razmejitvi Pokojninskega zavoda
Težave zaradi odcepitve zavarovancev iz Dalmacije
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCI! ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po ceniku. — Rokopisov ne vračamo.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Telefon št. 41-77. — Poštni čekovni račun st. 11.409.