Poitnlna plačaHa - Sped. abbon. post. - H. gr. 2 GBNA LIR 30 )reic ce» in)'1 bor« > P" iadc' liafc5 cel« obi1^ izr» šH GOSPODARSTVO R G O nglETO XII ŠT. 295 pr;' ŠP«! vv • jGOSPO DARSTV 0‘ 11 »i ■ ■ ■ se vznemiriaio naša srca 5 6 ! Verjetno so ljudje samo med pravo vojno tako hrepeneli po miru, kakor si želi človeštvo pravega miru danes. Tako malo je danes v nas resničnega niiru in notranjega zadovoljstva, ki izvirata iz občutka varnosti. In vendar so državniki tudi v letu 1958 tako pogosto konferirali o mednarodnih sporazumih za zagotovitev varnosti, in sicer za razorožitev, o prepovedi uporabe atomskega orožja, za varnost pred novimi napadi in podobno. Resnično razpoloženje na takšnih konferencah je te dni dobro označil neki karikaturist, ki je diplomate s sedanjih konferenc v Ženevi postavil na led in sneg in pripisal: Pripravimo se na zimovanje ... Delo na teh konferencah se je začelo že v zgodnji jeseni, a »napredovalo« je tako naglo, da se morajo diplomati pripraviti na pne^*-mitev. Pravega napredka na takšnih konferencah ne bo, dokler bodo udeleženci konferirali kot hladni diplomati iz poklica in opravljali svoje delo tako nekako kakor tisti umetniki, ki pišejo ali slikajo zaradi umetnosti same (Part pour Part), ne pa kot ljudje s srcem in iz navdušenja za stvar. Čutiti bi morali kakor čuti človek z ulice in prisluhniti resničnemu razpoloženju ljudskih množic. Mi smo že svojčas izrazili misel, da je. prav v tem resničnem razpoloženju množic jamstvo za ohranitev miru; toda le pod pogojem, ako bodo odločujoči državniki to razpoloženje tudi upoštevali. Okolnost, da ti svoje rešilne Predloge, ki naj zagotovijo mir, naznanjajo človeštvu med silovitim bobnanjem in da čutijo potrebo, da se s tiskom, radiom in televizijo branijo pred javnim mnenjem, ko takšne predloge odbijajo, potrjuje našo domnevo, da politiki in diplomati čedalje bolj upoštevajo razpoloženje državljanov. Upanje v ohranitev miru upravičuje tudi splošno priznano dejstvo, da ne bi bodoča vojna z atomskim orožjem poznala več zmagovalcev in premagancev, temveč bi bili premagani in uničeni več ali manj vsi enako. Ozrimo se zdaj še na naše domače razmere in se vprašajmo, zakaj ne zavlada v naših srcih niti ob božičnih praznikih pravi notranji mir. Naš pogled se lomi ob čudnem protislovju, ob nasprotju namreč med naravnim tokom, v katerega sili življenje v naših krajih nevzdržno kot deroča reka, in umetnimi jezovi, ki jih postavlja politika, kakor da bi ga hotela zavreti. Življenje na tem področju ustvarja za vse nas, ki tu živimo že zaradi zemljepisne lege in skupne preteklosti nujne pogoje; sili nas k sodelovanju in zbliževanju. Mali obmejni promet, združen s pogostim prehajanjem meje, o kateri je neki jugoslovanski politik zapisal, da je ena izmed najbolj odprtih v Evropi, in obmejna trgovina sta v teh razmerah za nas življenjska nujnost. Ta gospodarska medsebojna odvisnost ter spoznavanje ljudi in dejanskih razmer sploh ustvarjata tu ob meji novo ozračje, ki ga po letu 1918 še nismo poznali, in blagodejno vplivata na odnose tudi med obema na-rodnostima na tej strani meje. Iz tega resničnega vsakdanjega življenja raste tudi med italijanskim narodom spoznanje, da imamo vsi po naravnih zakonih pravico, da živimo prav na tem mestu polno življenje res enakopravnih državljanov. Zalo se naša srca toliko bolj vznemirjajo ob vprašanju, zakaj oblasti zaostajajo za tem resničnim življenjem in sožitjem med obema narodoma in ga ne uzakonijo ter mu tako dajo pravno obliko. Naše vznemirjenje tem bolj raste, čim bolj se časovno oddaljujemo od konca svetovnega klanja, iz katerega se je rodilo spoznanje, da je treba odnose med narodi urediti po novih načelih popolne enakopravnosti, Pa tudi od časa, ko so bila ta načela svečano potrjena z obveznostmi v mednarodnih pogodbah. NA »TIN A N C E ♦ IN DUSTR?! ČETRTEK, 25. DECEMBRA 1958 še daleč od miru Svet je Niso še dovolj oboroženi Prejšnji teden so se v Parizu sestali najvišji politični in vojaški predstavniki Severne atlantske zveze (NATO), da bi proučili politični in svetovni vojaški položaj. Ko človek prebira poročila velikih listov o tem sestanku, mora priti do zaključka, da je človeštvo se daleč od miru. Kot rdeča nit se vleče skozi ta poročila očitek najviš-jih poveljnikov, da se države, članice NATO, še niso dovolj oborožile in da niso izpolnile svojih vojaških obvez nasproti osrednji zvezi. Razpravljali so tudi o vprašanju, kdo naj odločuje o vojaških vprašanjih: politiki ali generali. Kot najvišji vojaški organ Atlantske zveze posluje v Wa-shingtonu »Standing group«, ki mu predseduje admiral Danny. Admiral V. VVright je v svoji izjavi, ki jo je dal časnikarjem naglasil, da predstavljajo za oborožene sile NATO veliko nevarnost sovjetske podmornice. Sovjetska zveza naj bi imela 450 do 500 podmornic, ki so razmeščene po vodovju vsega sveta; največ jih je v severnih predelih, nadalje so razmeščene v Vzhodnem morju, Črnem morju in na Pacifiku. Nekaj jih je tudi na Atlantskem oceanu ter krožijo tudi ob Južni Ameriki. General Nordstad, vrhovni poveljnik oboroženih sil NATO v Evropi, je obžaloval, da razpolaga danes NATO samo z 21 divizijami, medtem ko bi jih morala imeti 30. Zahodni generali so mnenja, da ima Francija preveč vojakov v Alžiriji in da je s tem oslabila vojaški položaj v Evropi. Proti temu očitku se je branil francoski obrambni minister Guillaumat, češ da bi oslabitev Francije v Alžiriji odprla Sovjetski zvezi vrata v Severno Afriko. »Mistika našega strašila" V času, ko so nekateri veliki politični tedniki v zahodnih državah že izšli v božični opremi, je londonski »Observer« objavil dolgo razpravo pod naslovom »Mistika našega strašila«, v kateri opisuje današnji strateški položaj velike Britanije ter priporoča čim boljšo izpopolnitev atomskega orožja. Pisec ugotavlja, da Velika Britanija danes ni tako močna kakor Amerika in Rusija, toda vsekakor je močnejša kakor katera druga velesila. Velika Britanija mora. računati tudi z možnostjo, da se Amerika v primeru nevarnosti ne odloči za vojno proti Sovjetski zvezi. Anglija je neprimerno bolj izpostavljena napadom s sovjetskim atomskim orožjem, kakor Amerika. Zato se mora sama temu primerno močno oborožiti z atomskim orožjem oziroma z vodikovimi bombami. Danes predstavlja največjo nevarnost zanjo Rusija, jutri lahko Kitajska. Toda kako naj se Velika Britanija brani in kje naj postavi varna oporišča za atomsko orožje in vodikove bombe, ko je njeno ozemlje vendar tako izpostavljeno? člankar meni, da je treba zaradi tega organizirati atomsko obrambo na podmornicah, ki bi bile seveda premične in bi se lahko vsak trenutek umaknile na široko morje. Atomsko orožje bi bilo lahko učinkovito in Sovjetska zveza bi se ga bala samo v primeru, ko bi se zavedala, da ga Angleži lahko vsak trenutek uporabijo proti njej. Nesmiselno bi bilo postavljati oporišča za rakete na ozemlju Velike Britanije; takšna oporišča je treba organizirati na morju. »Observer« sodi med neodvisne angleške tednike ter je sicer mnogo bolj umerjen kakor na primer njegov tekmec konservativni »Sunday Times«. Članku je dodana slika angleškega bombnika »Vulcan«, ki je določen za prevoz angleških vodikovih bomb. Na mejah Izraela Izraelci z velikim zadovoljstvom ugotavljajo, da se je angleška politika v zadnjem času močno odtujila Arabcem in da je zopet bolj naklonjena Izraelu. Ali so se Angleži zares preusmerili in koliko časa bo ta njihova naklonjenost Izraelcem trajala, je težko reči, saj je predobro znano, kako so Angleži v svoji politiki muhasti. Zanimivo pa je, v kakšnih znamenjih vidijo Izraelci ta najnovejši preokret v zunanji politiki Velikg Britanije, ki je med prvo svetovno vojno z znano Balfourjevo izjavo postavila temelje novi izraelski državi. Angleži so zdaj po dolgem obotavljanju prodali Izraelu dve 13 let stari podmornici. »Zdaj se ne moremo več pritoževati proti njim, je dejal izraelski general Dayan. Tudi naše prve tanke, naša, prva letala na reaktivni pogon, največ našega topništva, naše rušilce in zdaj naše podmornice — vse to nam je dala Velika Britanija«. Čeprav so Rusi pošiljali v Egipt in Sirijo tanke, letala in podmornice ter so z druge strani zalagali z orožjem Jordan in Irak, so Angleži iz obzira do Arabcev pošiljali v Izrael del j časa samo manj nevarno ofožje; letala novega tipa sb Izraelcem pošiljali Francozi. Kakšen je danes položaj na mejah Svete dežele? Izraelska vlada je protestirala pri Varnostnem svetu OZN, ker so Sirci obstreljevali s šrapneli izraelsko ozemlje; meja nasproti Jordanu še vedno ni urejena. Negotovost je tam prav tako velika kakor pred dvema letoma, ko je jordanski kralj poklical na pomoč iraške čete; kralja Huseina lahko vsak hip strmoglavijo uporniki, ki so naklonjeni Egiptu. Predsednik izraelske vlade Ben Gu-rion si je pridržal pravico, da nastopijo Izraelci, kakor bo narekoval trenutni položaj (seveda tudi z orožjem), ako bi v Jordanu prišli na vlado ljudje, ki so za sodelovanje z Egiptom... NI PETROLEJA Zakaj je morala angleška politika upoštevati Arabce in zapostavljati Izraelce? Na to vprašanje odgovarja londonski tednik »The Economist«: ker nam Izraelci ne morejo dati ne petroleja ne oporišč in ker ni nevarnosti, da bi zašli pod sovjetski vpliv. NAD 4 MILIJARDE MARK ZA OBOROŽEVANJE Od 1. oktobra 1955 je nemško ministrstvo za narodno obrambo .naročilo pri nemških tovarnah za 4,18 milijarde mark orožja in druge vojaške opreme. V istem času so naročila nemškega ministra za obrambo v tujini znašala 3,19 milijard nemških mark. (Ena marka velja približno 150 lir). Samo v času od 1. oktobra 1957 do 30. septembra 1958 so znašala nemška vojaška naročila 2,57 milijarde mark. Angleži rušijo Skupni evropski trg Dr. Adenauer mu je glavna opora Zadnji poskus,, ki je bil ...napravljen na sestanku predstavnikov Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC), da bi prišlo do končne razjasnitve med šestimi državami Evropske gospodarske skupnosti (Skupnega evropskega trga) in drugimi enajstimi državami, ki so za ustanovitev Svobodnega trgovinskega področja, ni uspel, vendar ni prišlo do popolnega preloma med obema skupinama. Poročajo, da je končni prelom preprečilo tudi posredovanje predsednika italijanske vlade Fanfanija. Angleži vztrajajo pri svojem predlogu, da je treba najti osnovo za sodelovanje med državami Svobodnega trgovinskega področja in Skupnega evropskega trga s kompromisom, se pravi, da bi se carinske določbe pravil Skupnega evropskega trga ne smele izvesti v sedanji obliki. Temu nasprotno se Francozi še vedno upirajo angleškim predlogom, čeprav jim Angleži grozijo z najhujšimi povračili na gospodarskem področju. Spor zadobiva čedalje bolj tudi politično vsebino, ker se med Francozi in Nemci ustvarjajo vedno bolj ugodna tla ne samo za gospodarsko, temveč tudi za politično sodelovanje. Za takšno sodelovanje se zlasti navdušuje zahodnonemški kancler dr. Adenauer. Pretesnemu zbližanju med Francijo in Zahodno Nemčijo nasprotuje pa podkancler in minister za gospodarstvo dr. Erhard. V Londonu so sploh prepričani, da predstavlja francosko-nem-ško sodelovanje hrbtenico Skupnega evropskega trga in da bi se ta sploh ne dal uresničiti, ako bi se zanj ne vnemal zlasti dr. Adenauer. V Londonu gredo celo tako daleč, da računajo, da bo zamisel in uresničenje Skupnega evropskega trga propadla, kakor hitro zgine s pozorišča kancler Adenauer. ZA SVOBODNO PODROČJE MED ANGLEŽI IN SKANDINAVCI Zveza angleških industrijcev je prišla na dan s predlogom, naj se med Anglijo in skandinavskimi državami u-stanovi svobodno trgovinsko področje. Uvedbe takšne carinske skupnosti bi žlasti prizadela nemško 'zunanjo trgovino. Švedska, Norveška in Danska bi bolj odprle trg angleški industriji; tako bi izpodrinili nemško industrijo, ki zdaj prevladuje na teh trgih. Vse kaže, da .ne bodo države Skupnega evropskega trga popustile nasproti angleški zahtevi, da bi bilo vseh 17, držav, ki so danes članice OEEC, deležnih istih carinskih ugodnosti Skupnega evropskega trga, kakor jih bodo deležne države Evropske gospodarske skupnosti. OVIRANJE UVOZA KMETIJSKIH PRIDELKOV V državah, ki izvažajo kmetijske pridelke v države - članice Evropske gospodarske skupnosti (Skupnega evropskega trga) se pojavlja vznemirjenje iz bojazni, da utegnejo države Evropske gospodarske skupnosti ovirati u-voz kmetijskih pridelkov iz držav izven Evropske skupnosti. Na konferenci v Stresi, ki je bila meseca julija, so bile postavljene nekatere smernice, po katerih naj bi se razvijala agrarna politika držav Skupnega evropskega trga. Obstoji tudi francosko - nemški kmetijski odbor. Ta je podčrtal važnost kmetijstva v gospodarstvu vsake države. Kmetijstvo bi moralo pridobiti tiste gospodarske in socialne pravice. ki so bile priznane drugim gospodar skim panogam. - Doseči je treba višjo življenjsko raven za kmeta, in to ne samo s skrčenjem števila ljudi, ki naj se bavijo s kmetijstvom, temveč tudi s povečanjem dohodka iz kmetijstva. Podpirati je treba težnjo za ustvarjanjem večjih kmetijskih površin in združevanjem majhnih posestev. Naglaše-no je tudi bilo, naj bi se potrebe držav članic Evropske gospodarske skupnosti krile z uvozom iz istih držav. Te države, torej članice Evropske gospodarske skupnosti, morajo imeti prednost pred drugimi. Potrebe držav članic Evropske skupnosti je treba pokriti z lastno domačo proizvodnjo in dovoliti uvoz iz držav izven te skupnosti samo, v kolikor domača proizvodnja ne zadostuje. AVSTRIJCI IN DANCI VZNEMIRJENI V začetku prihodnjega leta bodo države članice Skupnega evropskega trga začele izvajati določbe, ki predvidevajo postopno znižanje carin v notranjosti skupnosti. V zvezi s tem poudarjajo na Dunaju/ da bo avstrijski izvoz živine v Zahodno Nemčijo in Italijo nazadoval, kar bo v znatni meri zadelo avstrijsko plačilno bilanco. Iz Avstrije izvažajo namreč mnogo živine. Letos na primer je izvoz vrgel Avstriji 350 milijonov šilingov. V podobne težave bo zašla tudi Danska, vendar so se njeni gospodarstveniki že začeli pogajati zJ državami Evropskega enotnega tržišča, da bi odvrnili nevarnost. Avstrijski gospodarski krogi so mnenja, da bi morala tudi Avstrija skleniti sporazum z državami članicami Skupnega trga, 'da bi ohranila ugodnosti, ki jih je doslej imela od izvoza blaga v države Zah. Evrope. Kitajska komunistična stranka je objavila, da dosedanji predsednik kitajske republike Mao Ce Tung ne bo več kandidiral za to mesto v bodoče. Odstop Mao Ce Tunga, ki je ostal še vedno glavni tajnik stranke, spravljajo v zvezo z resolucijo, ki je bila sprejeta na seji vrhovnega vodstva stranke in ki se nanaša na gospodarsko in socialno politiko vlade. Vse kaže, da je v stranki zmagala zmernejša struja, ki ni odobravala prenaglih korakov na gospodarskem in socialnem področju, v smislu navodil Mao Ce Tunga so bile na deželi organizirane velike komune, nekakšne delovne enote, v katerih so bili včlanjene delovne kmetijske zadruge. Organizacija je bila izvedena prav po vojaško. Posamezna komuna je obsegala okoli 10.000 družin, ki so kolektivno obdelovale zemljo in opravljale kmečka dela ter so se odpovedale zasebni lastnini. S takšno organizacijo so hoteli Kitajci pokazati, da je možno izvesti kolektivizacijo zemlje * in vsega kmetijstva mnogo hitreje ka-kar so to storili Rusi. Kitajska naj bi bila zgled pravega kolektivizma tudi drugim državam. Umerjenejši pristaši komunizma pa so bili proti prenagli kolektivizaciji, ki ni kazala pravega -gospodarskega uspeha ter je hkrati naletela na odpor kmečkega prebivalstva. Z PREDSEDNIK INDONEZIJSKE REPUBLIKE SUKARNO je toplo pozdravil predsednika Tita ob prihodu v Indonezijo. Naglasil je zasluga predsednika Tita kot borca za svobodo in tudi kot ideologa. Imenoval ga je državljana sveta. Predsednik Tito je poudaril, da vežejo Jugoslavijo in Indonezijo trdnie vezi prijateljstva in medsebojnega zaupanja pa tudi enakost pogledov o temeljnih vprašanjih. Obe državi sta za ohranitev miru in za uresničenje enakopravnosti ter se upirata vmešavanju drugih držav v notranje zadeve. Po vsem svetu je treba uveljaviti načelo enakovrednega sodelovanja ter utrditi mir. življenjem v skupnih bivališčih in daleč od družine so se preprosti Kitajci le težko sprijaznili. Kaže, da bodo, v novih razmerah vrnili kitajskim kmetom živino in orodje ter jim pustili tudi zemljo v določenem obsegu. Resolucija kitajske komunistične stranke nastopa tudi proti pretirani industrializaciji. Ta je izzvala nova vprašanja, kakor vprašanje prevoza in dobavljanja surovin. Resolucija je mnenja, da se da industrializacija izvesti morda v 20 letih, ne pa prej. Po vesteh iz Kitajske bi bilo zgrešeno soditi, da je Mao Ce Tung dokončno zgubil vpliv v komunističnih vrstah: saj ostane še dalje glavni tajnik stranke. Gre samo za izbiro metod, po katerih naj še izvede socializacija. CENE ANGLEŠKEGA PREMOGA, namenjenega za izvoz, bodo znižali v prihodnjem letu za 5 do 20 šilingov pri toni. S tem ukrepom se bo cena angleškega premoga približala povprečni ceni premoga na mednarodnem trgu. Anglija se je odločila, za znižanje cene zaradi padca izvoza, ki je bil v prvih desetih mesecih letos za 3 milijone ton nižji kakor lanski. Tudi notranja potrošnja je nazadovala, in sicer za 7,5 milijona ton. Nakopičene zaloge znašajo 7,6 milijona ton. Maocetung je horahal prenaglo JA ♦ O B R T ♦ K E IT I J ST V O TRST, UL. GEPPA 9 - TEU 38-933 Amintore Fanfani POLJSKA NA MORJU Razvoj notranje politike v Italiji je v zadnjem času pokazal, da je sedanji predsednik vlade Amintore Fanfani, ki je hkrati minister za zunanje zadeve in glavni tajnik krščanske demokratske stranke, mož močnih živcev in da se ne namerava umakniti na ljubo desnega krila v stranki, ki ga ruši. Parlament ni sicer odobril vladnega zakonskega osnutka, po katerem naj bi še ostala sueška doklada sedmih lir pri litru bencina, toda Fanfaniju je bila nato kljub temu izglasovana zaupnica. Med tajnim glasovanjem o bencinskem zakonu je okoli 30 krščanskih demokratskih poslancev glasovalo proti njegovi vladi, kar je Fanfanija spravilo v manjšino, toda med glasovanjem za zaupnico, ki je javno, so ti glasovali disciplinirano za Fanfanija. Pri tem je 18 poslancev krščanske demokratske stranke izjavilo, da glasuje zanj samo iz discipline. Opozicijo proti Fanfaniju vodita bivša predsednica Scelba in Pella, ki sedita na desnem krilu v stranki. To krilo ruši Fanfanija, ker se po njegovem mnenju vlada preveč približuje socialistom ter uvaja premočne socialne reforme. Fanfani se kljub navalu desničarjev drži in se bo držal, dokler bo imel večino v poslanski zbornici. Nekoč je sam izjavil, da ne bo ostal na svojem mestu niti sekundo več, kakor bo to želja parlamenta. Vse to kaže, da bo Fanfanijeva vlada prestala tudi najnovejšo krizo, ki je nastala zaradi nameravanega odstopa finančnega ministra L. Preti-ja, in to zaradi parlamentarne preiskave v zvezi z afero bankirja Giuf-freja. Vlada ni sprejela njegovega odstopa. Preti je socialni demokrat in pripada Saragatovim socialistom. Parlamentarna preiskava je prišla do sklepa, da je Preti kot finančni minister preveč javno nastopil v zadevi »Anonima banchieri«. Bankir Giuffre je bil obtožen, da je zbral več milijard lir od lahkovernih ljudi za graditev samostanov in drugih cerkvenih ustanov ter jih neekonomsko investiral. Sedanja vlada je koalicijska vlada med krščanskimi demokrati in socialnimi demokrati. Vlada tudi ni zbrala zadostne večine, da bi prodrla, z zakonom o preureditvi velikih tržnic, ki jih zdaj vodijo občinske uprave. Tržaški krščanski demokrati so izrazili Fanfaniju zaupanje. Sedanji predsednik vlade je na glasu dobrega organizatorja, ki je preobrazil ves aparat stranke. V letu 1958 bodo poljske ladjedelnice izgradile v celoti za 175.000 ton ladjevja, to je zd 17°/o več kakor lansko leto. V razdobju 1956-1960 bodo skupno zgradile 890.000 ton ladjevja. Po petletnem načrtu 1961-65 naj bi zgradile 1,8 milijona ton ladij; naročila za ta čas že znašajo 1,6 milijonea ton. Poljske ladjedelnice se čedalje bolj izpopolnjujejo, v Sčečinu gradijo dva doka, v Gdimi pa večji dok, ki bo lahko sprejemal ladje do 65.000 ton. Glavne poljske ladjedelnice so v Gdansku, in sicer kar 70% vseh ladjedelnic. Okoli 80% naročil prihaja poljskim ladjedelnicam iz tujine, in sicer največ iz Sovjetske zveze, nadalje iz Brazilije, Indonezije in Egipta. Zadnje tri države plačujejo naročene ladje predvsem z izvozom blaga, deloma pa tudi v dolarjih. Od ladjevja, ki so ga Poljaki zgradili letos, pojde v Sovjetsko zvezo 75.000 ton, štiri ladje v Egipt in dve v Brazilijo. Indoneziji bodo Poljaki izročili ladje prihodnje leto. Kitajska je kupila na Poljskem za 60.000 ton ladjevja, naročila je še drugih 100.000 ton, in sicer za razdobje 1961-65. Okoli 600.000 ton ladjevja, ki ga bodo Poljaki zgradili v času 1961-65 bo prevzela poljska trgovinska mornarica. Ta obsega danes 450.000 ton, medtem ko bi se moralo njeno ladjevje do konca leta 1965 povečati na 1,2 milijona ton. GOSPODARSKO SODELOVANJE MED JUGOSLAVIJO IN POLJSKO V Beogradu se je te dni sestal odbor za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Poljsko. To je bilo drugo zasedanje tega odbora, ki je 'bil ustanovljen februarja letošnjega leta z nalogo, da pripravi konkretne predloge za izmenjavo blaga in o poglabljanju gospodarskega sodelovanja med obema državama splošno. To sodelovanje se nanaša tudi na področje industrije, kmetijstva, tehnike in znanosti. Na tem zasedanju je bilo tudi proučevanje sodelovanja (kooperacije) v proizvodnji strojev in ladijske opreme. Razpravljali so tudi o trgovinskem sporazumu za leto 1959,, ki predvideva povečanje izmenjave za 20% v primerjavi z letošnjim letom. Letos je bilo ustanovljena tudi mešana zbornica za pospeševanje blagovne izmenjave in hkrati centra za industrijsko kooperacijo v' Zagrebu in Varšavi. ŽIVAHNA TRGOVINA MED POLJSKO IN VZHODNO NEMČIJO Zahodnonemški Usti poročajo, da se je Poljska v zadnjem času tudi n£( gospodarskem področju močno odtujila od Zahodne Nemčije in da čeda- FANFANI O SPORAZUMU GLEDE RIBOLOVA Ministrski predsednik Fanfani je odgovoril .na neko vprašanje v zvezi z dogovorom o ribolovu na Jadranu. Ministrski predsednik sodi, da je novi dogovor boljši od prejšnjega, ker vsebuje nova, ugodnejša določila o dovoljevanju pribežališča v pristaniščih ter o izvajanju nadzorstva nad ribarjenjem. To bo pripomoglo k preprečevanju neljubih dogodkov, po drug) strani pa je novo lovno področje pri Budvi dosti pomembnejše od tistega ob istrski obali, ker bo omogočalo delo 35 velikim in vsestransko opremljenim ladjam, namesto 35 majhnim. Vlada bo pripravila posebno uredbo o de-narnih, tehničnih in kreditnih olajšavah ribičem na severnem Jadranu, da bodo lahko svoje ladje in opremo ur sposobiii za lov v bolj oddaljenih vodah. V slovenskih planinah je samo tu pa tani zapadel sneg; temperatura je skoraj povsod nad ničlo. Naša slika je iz lanske zime. V tržaški okolici pravijo: Za božič na soncu, o Veliki noči pri peči. V zadnjih štirinajstih dnevih imamo izredno toplo vreme (8-10 stopinj). Ljudje nosijo dežne plašče namesto suknje. Človek bi mislil, da se bližamo pomladi. Zaradi dežja je delo zaostalo v vinogradih. Po svetu grozijo velike poplave, ki so v Braziliji zahtevale veliko človeških žrtev. Ije bolj utrjuje trgovinske odnose z Vzhodno Nemčijo, ki je pod sovjetskim vplivom. Poljaki čedalje teže prodajajo svoj premog v zahodne evropske države, zato usmerjajo izvoz premoga vedno bolj v Vzhodno Nemčijo. Najnovejša trgovinska pogajanja med Poljsko in Vzhodno Nemčijo kažejo, da se bodo trgovinski odnosi med njima v bodoče še bolj razvili; deželi se gospodarsko dopolnjujeta, saj potrebujejo Poljaki čimveč industrijske opreme, medtem ko lahko' izvažajo v Vzhodno Nemčijo surovine, v letih 1959 in 1960 naj bi zmenjena izmenjava med obema državama dosegla okoli 3 milijarde deviznih zlotov (444 milijard lir). To raven izmenjava lahko doseže, ker je leta 1956 že znašala 942 milijona zlotov ter se je naslednje leto povzela na 1.071 deviznih zlotov. zunanja trgovina med Poljsko in Zahodno Nemčijo je leta 1957 dosegla vrednost 421 milijonov deviznih zlotov. Trgovinska izmenjava med Poljsko in obema Nemčijama predstavlja okoli 18% vse poljske zunanje trgovine. nn nase lili H9I1J9 Morda nas je le preveč Če si še vedno med tistimi srečnimi meščani, ki nimajo avtomobila in jim torej ni treba ugibati, ali bo sueška doklada 7-14 lir na bencin 1. januarja odpravljena, se voziš z Opčin v Trst lepo s tramvajem oziroma z vzpenjačo, ki so jo zgradili solidni Švicarji. S tramvajem se kmalu sprijazniš, ko prideš stanovat na Opčine. Ne gre pa to tako hitro v pogledu strategije, katere se moraš po nasvetu preizkušenih potnikov naučiti, ako se hočeš udobno voziti. Zapomniti si moraš: ob kateri uri se vozijo delavci, potem dijaki in profesorji, kdaj Istrani in Istranke in katere dneve Jugoslovani iz obmejnega pasu. Kdor si noče obremeniti možganov s temi strateškimi podatki, še preden sede za uradniško mizo, mora izbrati tramvaj kar na slepo in se sprijazniti z usodo sardel v škatli. Ko se človek tako stiska in preriva v brezdušnem prostoru med torbami, nahrbtniki, vrečami, klopmi in cmer-nimi potniki, začne nehote vdano modrovati: Zakaj nas je pravzaprav toliko? Ali bi se ljudje ne dali na tem božjem svetu bolj enakomerno porazdeliti? Vsak naj bi delal na svojem mestu in si služil kruh. Zakaj vsi silijo v mesta? Ljudje, ki so manj nagnjeni k filozofiranju, pa so zato bolj praktični in se razumejo tudi na komolce, godrnjajo in zabavljajo, zakaj prometna družba ne ojači proge, zakaj ne postavi na njo poleg tramvaja več avtobusov vsaj v kri-Učnih urah in dnevih. Čemu se vozi v mesto toliko »bab«. Takšne krepke besede sprožijo včasih pravi pravcati potniški humor, če seveda niso presurove, in skrajšajo pot. Jaz za svojo osebo se rajši tolažim z modrovanjem: Navsezadnje bo Trst prekuhal in prebavil tudi teh 50.000 ljudi, ki se jih je po vojni priselilo v mesto. Kaj pa če bodo oni prebavili Trst? če je zdaj tako neprijetno to stiskanje, ki ga poleti spremljata znoj in temu primeren vzduh, pozimi pa kihanje in kašljanje s klopi proti klopi, kakšna stiska bo šele tedaj na svetu, ko se jih bo na istem prostoru, kjer živi danes okoli 2 milijarde in pol ljudi, tlačilo 5 milijard. Kdaj bo še to! še vaši otroci bodo to doživeli. Računi izvedencev Organizacije združenih narodov namreč soglasno napovedujejo: Leta 1920 je bilo na svetu 1 milijardo 834 milijonov ljudi, prihodnje leto jih bo že 2 milijardi 831 milijonov in čez dobrih 40 let 4 milijarde 700 milijonov. Kdo bo takrait na Tržaškem ali v samem openskem tramvaju? Kdo ve, morda se bodo v njem vozili tudi Kitajci. Saj pravi statistika, da jih bo okoli leta 1990 na svetu že eno milijardo... Ne razburjajmo se! Nemški učenjak Schioerdfeger trdi, da vlada v naravi čuden zakon ravnovesja: Na zajcih in nekih posebnih zvrsteh miši so dokazali, da prične njihovo število nenadoma upadati, kakor hitro se š ploditvijo preveč razmnožijo. Ko miši na primer začutijo, da jim prične primanjkovati prostora in hrane, se jih poloti čudna kolektivna živčnost ter se prično noro seliti brez pravega smotra in navadno končajo v valovih kakšne reke. Učenjaki sklepajo is tega, da veljajo podobni zakoni o ravnovesju tudi glede množitve človeškega rodu. Zaključek? Vsekakor ne preveč simpatičen. — Ski — Nekaj misli Je nekaj hujšega kakor »poslednja sodba«, in sicer je to človeška sodba, ki jo izrekajo ljudje vsak dan. (A. Camus) Zdravila sledijo modi in treba jih je jemati v času, ko zdravijo. (Georges Duhamel, zdravnik in pisatelj ) Umetnost izdeluje strašne reči, ki s časom postanejo vzvišene: nasprotno pa, morda proizvaja zelo lepe reči, ki v kratkem postanejo strašne. (Jean Cocteau) Vsako življenje predstavlja rizik, toda to še ni razlog za paniko, v običajnem razvoju stvari se konča s smrtjo; samo v Francoski akademiji lahko najdeš nesmrtnike. (Oskar Kokoscka) BERLINSKO VPRAŠANJE NEREŠENO Zahodne sile bodo odgovorile Sovjetski zvezi glede berlinskega vprašanja šele po božičnih praznikih. Vse kaže, da Zahod ne popušča v tej zadevi, čeprav si posamezne države niso popolnoma edine v tem pogledu. Američani in Francozi so proti vsakemu kompromisu, medtem ko kažejo Angleži voljo, da bi se pogajali s Sovjetsko zvezo, v imenu katere je Hruščev postavil zahtevo, da predstavniki zahodnih vojaških sil izpraznijo tudi zahodni Berlin in s tem omogočijo, da bi se mesto nevtraliziralo. AMERIŠKO - SOVJETSKI DVOBOJ S SATELITI. Pretekli petek so Američani pognali v vesolje nov satelit, ki že kroži okoli zemlje. Poleg sovjetskega Sputnika III, krožijo zdaj trije a-meriški sateliti. Američani naglašajo, da je njihov satelit mnogo težji, saj tehta 4 tone (3.950 kg), medtem ko tehta ruski Sputnik III 1329 kg. Pariški list »Le Monde« navaja v poročilu svojega izvedenca, da je nosilnost a-meriškega satelita, čeprav je ta tako težak, manjša kakor nosilnost sovjetskega Sputnika III. Ameriški satelit nosi s seboj elektronični aparat, ki tehta 68 kg. Z vojaškega vidika je značilno vprašanje pogonske sile rakete, s katero poženejo v vesolje satelit. Američani trdijo zdaj, da imajo tudi oni medcelinske rakete, to je takšne, s katerimi bi lahko obstreljevali na o^-gromne razdalje. Ravnatelj angleškega instituta za proučevanje reaktivne pogonske sile Pickering je izjavil, da so s to izstrelitvijo Američani pokazali, da zaostajajo v tem pogledu za Rusi samo še za eno leto, medtem ko so poprej zaostajali za 3 do 5 let. USTOLIČENJE NOVIH KARDINALOV. Novi papež Janez XXIII. je nedavno sklical tajni koncistorij ter u-stoličil 23 novih kardinalov. Kardinalski zbor šteje zdaj 74 članov. Od 16 stoletja, ko je papež Sikst V. določil število kardinalov na 70, je zdaj v zgodovini katoliške Cerkve prvič prekoračeno to število. Na svečanosti ustoličenja je papež govoril o položaju katoliške Cerkve na Kitajskem, kjer je nastal razkol pod pritiskom novih političnih razmer, ker ni škof iz Pufija mons. Li Tao-nan pokazal dovolj odpora. MED VATIKANOM IN POUSKO. Že ob prihodu poljskega kardinala Višinskega v Rim meseca novembra je neki nemški list poročal, da prejšnji papež Pij XII. ni popolnoma odobraval sporazuma med poljskimi škofi in poljsko vlado, ki je bil sklenjen decembra 1956, češ da so poljski škofi preveč popustili. Zato naj bi po mnenju papeža Pija XII. ta sporazum veljal samo za poljske razmere. Višinski naj bi prišel v Rim tudi zato, da bi Vatikan prepričal, da pravno potrdi sklenjeni sporazum. Višinski naj bi ob prihodu v Rim tudi izjavil: Ne vdajajte se nikakršnim iluzijam, da so komunistične vladavine v Vzhodni Evio-pi začasne. Ali so te vladavine komu ljube ali neljube, Cerkev se mora prilagoditi, da bo lahko izpolnjevala svoje naloge«. Londonski »Observer« poroča, da so v varšavskih cerkvenih krogih z veseljem sprejeli sporočilo kardinala Višinskega iz Rima, da je bil za novega papeža izvoljen Janez XXIII. in sicer zato, ker ima novi papež liberalne poglede na socialna in politična vprašanja. Po nastopu novega papeža so bili ustvarjeni ugodnejši pogoji za zbližanje med Cerkvijo in državo na Poljskem. Ni izključena tudi možnost zboljšanja diplomatskih odnosov; pri Vatikanu in poljski vladi naj bi imenovali vsaj »opazovalce«, če že ne pravih diplomatskih predstavnikov. RUSI BODO ZAPUSTILI KITAJSKO. Kitajska vlada je izjavila, da je pripravljena izročiti 10.000 Rusom, ki so pribežali tja za časa ruske revolucije, potne liste. Komisar visokega odbora za begunce pri Organizaciji združenih narodov je izjavil, da bi preselitev Rusov stala 1 milijardo 700 milijonov lir. Angleži so izjavili, da so pripravljeni dati v ta namen na razpolago dve letali. Težava je tudi v tem, katere države naj te begunce sprejmejo. Okoli 4000 jih bosta sprejeli Avstralija in Brazilija. ŠVICARSKI PREDSTAVNIK PRI VATIKANU? Na sestanku odposlancev švicarske konservativne stranke je predsednik Bourgknecht sprožil vprašanje, ali ne bi kazalo imenovati uradnega diplomatskega predstavnika pri Vatikanu. Osebno bi bil on za to. Neue Zuercher Zeitung se ne strinja s tem predlogom ter je mnenja, da ni Švici poslanik pri Vatikanu potreben. Za stike med Švico in Vatikanom zadostuje papeški nuncij v Bernu; zato se niti katoliški krogi po mnenju tega lista ne zavzemajo posebno za imenovanje še švicarskega predstavnika v Vatikanu. Diplomatski odnosi med Švico in Vatikanom so bili prekinjeni leta 1873. Po prvi svetovni vojni so bili leta 1920 zopet obnovljeni, čeprav ni Švica ime-novala v Vatikanu svojega predstavnika. KANADA BO DAROVALA URAN Kanada je obvestila Mednarodno a-gencijo za atomsko energijo, da ji je pripravljena darovati tri tone surovega urana. Deset držav, članic te agencije je bilo povabljenih, da bi po svoji moči prispevale z dobavo urana. Doslej so se odzvale samo tri, in sicer poleg Kanade še Združene ameriške države in Belgija. Družba Davidson Chemical Company, Baltimore, bi prodala uran po 34,50 dolarja za kg, neka belgijska družba pa po 700 belgijskih frankov (34 dolarjev). NA PROGI PARIZ - LILLE 160 KM NA URO Od 11. januarja dalje bodo na progi Pariz-Lille vozili električni vlaki s hitrostjo 160 km na uro. Na progo bodo postavili dve novi električni lokomotivi, ki bosta razdaljo Pariz-Lille pre vozili v dveh urah in 15 minutah Ena izmed teh lokomotiv je težka 80 ton ter ima 4900 konjskih sil ter bo vlak 700 ton vlekla z brzino 160 km na uro, medtem ko bo druga lokomotiva težka 63 ton (3500 konjskih sil); vlak 800 ton bo vlekla z brzino 140 km na uro. Mednarodna trgovina De Gaulle je zmagal tudi na volitvah za predsednika republike z veliko večino. Tako je postal trenutno popoln gospodar in krmar Francije. Ameriški kapital v Sahari PREDPISI O TRANZITNI TRGOVINI Z namenom, da bi vskladilo obstoječe in izločilo zastarele predpise o tranzitni trgovini, kolikor zadevajo carinske operacije, je rimsko Imančno ministrstvo izdalo z okrožnico z dne 18. septembra 1958 novo, enotno besedilo teh določb. Z njim skuša ministrstvo doseči, da bi podrejene oblasti in uradi enotno in točno uporabljali ustrezne določbe. V okrožnici se posebej podrobno obravnavajo: tranzitni posli podjetij, ki se redno bavijo z njimi in imajo tudi ustrezen račun tranzitne trgovine, ki jih opravljajo taka podjetja izven o-menjenih računov; tranzitni posli, ki jih opravljajo podjetja samo priložnostno in ki nimajo računov tranzitne trgovine; posli reekspedicije blaga, ki je bilo prvotno namenjeno za uvoz, po prvonavedenih podjetjih; uvoz blaga, ki je bilo prvotno namenjeno za tranzit, po prvonavedenih podjetjih; reek-spedicija blaga, ki je last inozemskega podjetja; postopek v primerih nujnosti; predpisi za pomorske dobavitelje ter predpisi za tranzit blaga, ki je bilo dvignjeno v prostih conah (prostih lukah ipd.). Nova določila točno opredeljujejo posamezne splošne pojme. Tako naj se ima v duhu deviznih predpisov za tranzitno trgovino nakup inozemskega blaga, ki ga nabavi italijanski podjetnik od prodajalca, ki ima bivališče ali sedež v tujini, in prodaja tega blaga kupcu, ki ima bivališč,e ali sedež v tujini ; ni pa važno, ali blago tudi res trajn/.itira italijansko ozemlje. Za namene carinskih predpisov pa se ima za tranzitno trgovino samo tak tranzit, pri katerem pride blago tudi na italijansko ozemlje. Tak tranzit je lahko .neposreden ali posreden. Neposreden je tranzit, kadar je bilo blago že skraja namenjeno v inozemstvo, čeprav iz spremnih listin ne izhaja izrecno končni namembni kraj; važno je le, da gre za blago, ki ga v pričakovanju dokončne namembe ni treba napotiti na vmesno carinsko lokacijo. Posreden pa je tranzit, kadar gre za špedicijo takega blaga v tujino, katero je bilo v pričakovanju dokončne namembe uvoženo v proste cone ali v skladišča, za katera velja režim prostih con, ali v carinska skladišča katere koli vrste, kakor tudi blaga, ki leži na carinskem področju in je bilo prvotno namenjeno za uvoz v Italijo. Vse devizne operacije, ki so potrebne v zvezi s posameznimi tranzitnimi posli, vštevši izstavitev deviznih obrazcev, kolikor so potrebni, mora opraviti ista pooblaščena banka, ki mora voditi evidenco vseh poslov, ki so bili opravljeni z njenim posredovanjem. Kakor smo že zgoraj namignili, vršijo lahko tranzitne trgovinske posle tako trgovci, ki se praviloma z njimi ukvarjajo in imajo zato pri pooblaščeni banki ustrezni račun, kakor tudi drugi trgovci, ki takega bančnega računa nimajo. Vendar so predpisi o tranzitnih poslih zanje različni. ŽIVAHNEJŠA TRGOVINA MED ITALIJO IN SOVJETSKO ZVEZO V Moskvi je bil podpisan med predstavniki Sovjetske zveze in Italije sporazum glede trgovinske izmenjave v letu 1959. Podpisu je poleg ministra za zunanjo trgovino Patoličeva prisostvoval tudi podpredsednik vlade Mikojan. V prihodnjem letu bo izmenjava med Italijo in Sovjetsko zvezo dosegla vrednost 100 milijard lir, se pravi, da bo znatno višja, kakor jo je predvideval dolgoročni sporazum, podpisan decembra 1957. Po tem sporazumu bi izmenjava leta 1959 dosegla največ 68 milijard lir. Italija bo izvažala zlasti stroje in industrijsko opremo (40°/o; pločevino, cevi in kable (20%); tkanine 17% in agrume 10%. Sovjetska zveza bo izvažala v Italijo zlasti petrolej, nafto, benzol, bombaž, les in celulozo. IZVOZ RIŽA IZ ITALIJE. V času od 15. septembra 1957 do 15. septembra 1958 je Italija izvozila 2.197.608 stotov riža. V Jugoslavijo je izvozila 6.409 stotov, od tega 108 stotov neprečiščenega in 6.301 oluščenega in prečiščenega riža. Sovjetska konkurenca na Angleškem Sovjetska zveza nudi zunanjemu trgu komaj petino tiste rezane jelovine, ki jo zmore švedska proizvodnja, vendar že nekaj časa sem prednjači, vsaj na angleškem trgu. švedska, ki je največja izvoznica lesa v Evropi, se je morala, seveda v zamero svojim izvoznikom, prilagoditi sovjetskim cenam. Švedom se je sicer pri prvih zaključkih za april/maj 1959 posrečilo doseči boljše cene za nekatere sorti-mente, vendar se ne da iz teh predprodaj nič dokončnega zaključiti. Zato so angleški uvozniki napeto čakali na ruske ponudbe. Sedaj je sovjetsko podjetje Eksport-les stavilo upoštevanja vredno ponudbo; prva pošiljka bi obsegala 100 tisoč standardov. Angleški uvozniki so si bili že v naprej na jasnem, da bo sovjetska ponudba tista, ki bo določila začetne cene v novi sezoni 1959. Tudi niso dvomili, da bodo zahtevali Sovjeti za nesortirano blago take cene, kakršne so bile ob koncu zadnje sezone, ali morda nekoliko nižje, kar bi v povprečju pomenilo 84 funtov šterlin-gov za standard mehkega lesa. Čeprav so bili torej pripravljeni na neki popust v cenah, je bilo presenečenje splošno, ko je Eksportles zahteval za standard 7-colske u/s borovine (battens) samo 82 funtov cif London, za smreko-vino ali jelovino (quinta) 63, u/s kvalitete pa 65 funtov cif London. Ponudba vsebuje tudi posebno klavzulo za primer znižanja cen; z njo priznavajo Rusi svojim odjemalcem neko varnost proti padcu cen za ves čas, dokler bi ne bile izpeljane do kraja sedanje pogodbene dobave. Za standard blaga, ki bi se moralo sedaj dobaviti po L septembru 1959, dovoljujejo vrh tega popust v višini 2 funtov. Kazno je — in tako trdijo tudi oni sami —, da Sovjeti ne nameravajo potisniti cene lesu čez mero; gre jim predvsem za to, da bi dosegli na zunanjih tržiščih položaj, ki so ga imeli pred zadnjo vojno. To domnevo po- IZ KITAJSKE POROČAJO, da imajo letos mnogo riža. Tudi v Birmaniji je letina zadovoljila pridelovalce. Letos so tamkaj posejali z rižem večje •površine zemlje kakor lani in vreme je bilo vse leto naklonjeno. V Tajlan-diji sta huda suša in mrčes pokvarila pridelek. V Indoneziji imajo letos mnogo več riža, kakor lansko leto. Kaže, da je riž najbolje obrodil v južni Koreji, kjer računajo na pridelek 3.800.000 ton. Na Japonskem so zadovoljni: vskladiščili bodo 14.100.000 ton riža. Tudi v Združenih ameriških državah je letos obilo riža. VEČ SLADKORJA V ITALIJI. V Italiji so letos posadili 30.000 stotov sladkorne pese domačega in 18.283 stotov tujega izvora. Letošnji posevek je bil znatno večji od lanskega, saj je zavzel 255.000 ha zemlje (lani 223 tisoč). Pridelek je znašal 73 milijonov stotov (lani 59.800.000). Iz tega so proizvedli 10 milijonov stotov sladkorja. Industrije! kupujejo od kmeta sladkorno peso po 73,71 lir za kg proizvedenega sladkorja. UVOZNI IN IZVOZNI PREDPISI V JUGOSLAVIJI V beograjskem Zveznem uradnem listu z dne 10. decembra je bilo objavljenih več predpisov, ki zanimajo domače izvoznike in tuje uvoznike, ali obratno. Surovo nafto, antracit, koks, premog za koksiranje, valjane in vlečene izdelke črne metalurgije, bombaž, volno, surove velike kože, kakaovec, umetna gnojila, surovine za proizvodnjo umetnih gnojil, surovine za proizvodnjo mila ter surovi kavčuk smejo v bodoče uvažati samo gospodarske organizacije, vpisane v zunanjetrgovinski register za njihov uvoz, katere prejmejo za to posebno dovoljenje od predsednika Komiteja za zunanjo trgovino. Odredba se uporablja na uvozne posle, sklenjene od 10. decembra dalje. V tem Uradnem listu so objavljeni naslednji pravilniki: o kakovosti za izvoz namenjene klavne živine; o kakovosti za izvoz namenjenih mesnih izdelkov; o načinu kontroliranja kakovosti za izvoz namenjenih izdelkov; o strokovni izobrazbi oseb, ki opravljajo kontrolo kakovosti za izvoz namenjenega mesa in mesnih izdelkov, oziroma svežega in suhega sadja ter sveže in suhe zelenjave. UVOZ KONJ IZ JUGOSLAVIJE Carinarnici v Trstu in Bariju sta prejeli pooblastilo za uvoz 5000 konj za vprego in za zakol iz Jugoslavije. Novi kontingent je bil dodan številu 15.000 konj, ki jih je letos Italija uvozila iz Jugoslavije na osnovi trgovinskega sporazuma med obema državama. Cez Trst bodo uvozili 3.500 konj, čez Bari pa 1.500. PRODUKTIVNA BORZA V NOVEM SADU Novi Sad pridobiva čedalje bolj na pomenu kot središče za trgovino s kmetijskimi pridelki. Kot središče trgovine s kmetijskimi pridelki si je Novi Sad pridobil glas v tujini že z organiziranjem mednarodnih kmetijskih sejmov. Zdaj je še Izvršni svet LR Srbije odobril ustanovitev produktivne borze v tem mestu. Borza bo ustanovljena na pobudo Pokrajinske trgovinske zbornice. Na borzi bodo javno prodajali in kupovali kmetijske pridelke in proizvode na debelo. Na podlagi teh poslov se bodo oblikovale cene teh proizvodov. Posli se bodo razvijali na podlagi borznih običajev (u-sanc), ki bodo določeni s posebnim pravilnikom. Za ravnatelja produktivne borze je bil imenovan Lazar Prera-dov. Predmet kupčij na produktivni borzi bodo žitarice, semena, živina, meso in mesni izdelki, mast, živinska krma, krompir, zelje, čebula, jabolka, slive, orehi, vino in žganje. PREDSTAVNIŠTVO »TOMOS« V TUJINI. Tovarna motornih koles »Tomos« v Kopru je v Patrasu v Grčiji nedavno odprla svojo prvo predstavništvo v tujini. V Grčiji pa tudi v sosednjih državah Bližnjega Vzdoha se zelo zanimajo za Tomosove izdelke. trjuje dosedanja sovjetska politika v izvozu lesa: čim so namreč doslej opazili, da se je zmanjšala absorbcijska zmožnost trga, so ustavili svoje prodaje. Vse kaže, da so razni ukrepi za gospodarsko poživitev, kakor olajšana preskrba kredita in znižanje eskompta, v Angliji ugodno vplivali na lesno trgovino. Znaten vzpon so že zaznamovali v industriji in trgovini pohištva. Če prištejemo še gradbeno industrijo, ki je glavni odjemalec rezane jelovine in ki je sedaj v razmahu, lahko s precejšnjo verietnostjo domnevamo, da se bo promet z lesom v Angliji v novem letu izboljšal. Angleška trgovina je do pred kratkim upala, da se bo padanje cen lesa ustavilo; nova sovjetska ponudba pa jo je v tem zmedla. Gotovo pa je, da bodo imeli Sovjeti od poživljenega angleškega lesnega trga dobiček; tudi je verjetno, da hočejo Švede z njega še bolj potisniti. IZVOZ AVSTRIJSKEGA LESA. Avstrija je v oktobru izvozila 263.000 kub. metrov rezanega mehkega lesa, to je 15.000 kub. metrov manj kakor v septembru. Izvoz v Italijo je ostal neiz-premenjen pri 143.000 kub. metrih ter je tako dosegel skupno v prvih desetih mesecih leta 1958 1,285.000 kub. m (v istem času lani 1,303.000). Cez Trst je šlo 6.835 kub. metrov, to je znatno manj kakor v septembru (8.161). Padel je tudi izvoz avstrijskega mehkega lesa na Nizozemsko, v Grčijo, Francijo in Švico ter Zah. Nemčijo. Nasprotno je narastel izvoz v Alžirijo in Sirijo. Prav tako narašča izvoz jamskega in gradbenega trdega lesa. AVSTRIJSKI IZVOZ LESA V NOVEMBRU Bundesholzwirtschaftsrat poroča, da je izvoz mehkega rezanega lesa iz Avstrije dosegel v novembru 260.811 kub. m( v oktobru 263.972, novembra lani 257.703). V prvih 11 mesecih letos je izvoz znašal 2,866.030 kub. m, to je za 4,5% manj kakor v istem razdobju 1957, ko je znašal 2,997.368 kub. m. Med V mednarodnih političnih in gospodarskih krogih je zbudila veliko pozornost vest, da je prišlo med francoskimi družbami in eno naj večjih petrolejskih družb na svetu — Standard Oti of New Jersey — do sporazuma glede izkoriščanja petrolejskih vrelcev v Sahari. Francoska vlada je ta sporazum tudi že odobrila. Tako je tudi a-meriški kapital zainteresiran za usodo Sahare in Alžirije, kateri pripada tudi Sahara. Francoska petrolejska družba Com-pagnie francaise des petroles in Societe de participation petrolieres (Petropar) sta se z omenjeno ameriško družbo pogajali kar 18 mesecev glede soudeležbe pri izkoriščanju petrolejskih vrelcev v vzhodnem Grand Ergu v Sahari, in sicer na področju 20.000 kvadratnih kilometrov. Zdaj je bilo dogovorjeno, da se vse tri družbe povežejo, v kolikor je potrebno za izkoriščanje teh vrelcev, in da prispevajo v ta namen potreben denar. Ameriška družba Standard Oil of New Jersey je hotela imeti premoč nad obema francoskima dru- Razvoj italijanske industrije MANJ JEKLA IN ŽELEZA V ITALIJI Otobra letos so italijanske železarne proizvedle 559.000 ton surovega jekla. V primerjavi z lanskim letom je proizvodnja nazadovala, in sicer za 10,85% (lani 627.000 ton). V prvih 10 mesecih letos je proizvodnja dosegla 5.256.000 ton surovega jekla, medtem Lo so v istem času lani proizvedli 5.649.000 ton. Letos je torej padla za 6,96% in ne kaže, da se bo ta slika spremenila, ko bomo razpolagali tudi s podatki za november in december. Proizvodnja valjanega železa je nazadovala za 7,41% ter padla od 459.000 ton v lanskem oktobru na 425.000 ton v letošnjem. V prvih 10 mesecih letos so proizvedli 3,805.00 ton valjanega železa, to je 8,8% manj kakor v istem razdobju leta 1957 ( 4,172.000 ton). Povečala se je proizvodnja surovega železa, ki je dosegla v oktobru 170.000 ton (lani 166.000). V prvih 10 mesecih so proizvedli 1,730.000 ton ali 1% več kakor lani, ko je proizvodnja znašala 1,746.000. Povečala se je tudi oktobrska proizvodnja železnih legur, ki je dosegla 7.650 ton. Ce primerjamo letošnjo proizvodnjo z lansko, opazimo tudi pri ferolegurah nazadovanje, in sicer od 123.800 na 103.100 ton ali padec za 16,72%. MANJ JEKLA V ZAHODNIH DRŽAVAH Proizvodnja jekla v državah Premogovne in jeklarske skupnosti je v novembru zopet nazadovala. V vseh članicah so proizvedli 4.575.000 ton jekla, medtem ko je proizvodnja v oktobru znašala 5.046.000 in v novembru 1957 5.307.000 ton. Nazadovala je zlasti v Zahodni Nemčiji (1.780.000 ton v novembru, 1.887.000 v oktobru in 2.176.000 v novembru 1957). Posarje je proizved- uvozniki avstrijskega lesa je še vedno na prvem mestu Italija, ki je letos u-vozila 1,416.519 kub. m( lani v razdobju januar-november 1,431.102). Tudi izvoz v druge države je letos nazadoval: Švica je letos uvozila 48.463 kub. m (lani 64.493), Francija 97.696 (129.480), Nizozemska 90.424 (192.796), Grčija 28 tisoč 844 ( 63.179); čez Trst je šlo letos 87.790 kub. m (lani 89.998); Madžarska je uvozila 33.709 kub. m (lani 35.223). Izvoz avstrijskega lesa je narastel v Zahodni Nemčiji, ki je letos uvozila 944.965 kub. m (lani 864.284) in v Vzhodni Nemčiji (letos 2.858, lani 1.880). Avstrijci so mnenja, da ne bo letošnji izvoz dosegel 3,15 milijona kub. m, to je kontingenta, ki ga je določilo ministrstvo za kmetijstvo za izvoz v letu 1958. Izvoz gradbenega lesa je letos napredoval ter je dosegel 102.513 kub. m (lani 95.026). Povečal se je tudi izvoz neobdelanega lesa, za katerega je ministrstvo za kmetijstvo izdalo več dovoljenj za izvoz novih kontingentov. IZVOZ BUKOVEGA LESA IZ JUGOSLAVIJE V prvem polletju 1958 je izvoz bukovega lesa iz Jugoslavije .nekoliko nazadoval, in sicer za 6.000 ton v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Težave so nastale zaradi vremenskih ne-priltk, ki so zavirale redno oskrbovanje žag s surovino. Srednja cena se suče letos na nižji ravni kakor lanska. Razliko v ceni računajo .na okrog 2000 dinarjev. V prvih šestih mesecih je Jugoslavija izvozila 100.460 ton bukovega lesa (v vrednosti 1,93 milijarde dinarjev). Lani v istem razdobju je izvoz dosegel 108.152 ton v vrednosti 2,15 milijarde dinarjev. Jugoslavija je letos izvozila v Anglijo 20.377 ton (lani 23.146), v Italijo 44.900 (lani 46.426), v Egipt 12.377 (lani 14.271), itd. TOPOL NA PADOVANSKEM VELESEJMU Uprava padovanskega velesejma namerava v bodoče posvetiti večjo pozornost vprašanju gojitve topola. V ta namen je bil ustanovljen poseben odsek, ki bo izdajal mesečno revijo »H Pioppo e Alberature da Legno«. Glavni urednik bo sejemski predsednik Mario Saggin. žbama, končno pa se je sprijaznila z deležem 50% delniške glavnice nove skupine. Compagnie francaise de pe-trol bo imela 35% delnic, Petropar pa 15%, Petropar sodeluje že s tremi tujimi družbami v Sahari, in sicer s ka-nadsko-ameriško družbo Frandel, z družbo Panamericaine, ki je podružnica mogočne družbe Standard Oil of California, in z italijansko družbo Au-sonia Mineraria. Novo združenje predstavlja že sedmo podobno skupino, ki je bila ustanovljena v Franciji. Standard Oil of New Jersey sodi med najmočnejše kapitalistične družbe na svetu. POMARANČE IZ MAROKA V JUGOSLAVIJO. Iz Maroka bo Jugoslavija na podlagi načrta za zadnje tromesečje leta 1958 uvozila 1250 ton pomaranč, v prvem tromesečju 1959 iz Izraela pa 1400 ton limon. Uvozniki bodo prodajali izraelske in maroške pomaranče po 168 dinarjev, limone iz Turčije po 190 dinarjev in mandarine iz Grčije po 162 din. lo 274.000 ton (313.000 286.000), Francija 1.175.000 (1.338.000, 1,245.000), Italija 505.000 (545.000, 585.000), Belaiia <160.000 (540.000, 532.000), Luksemburg 275.000 (297.000. 289.000) in Nizozemska 124.000 (126.000, 91.000). OPEKARNE UPAJO Letos se je proizvodnja opečjega gradiva v Italiji znatno skrčila v primerjavi z lansko. Povpraševanje na notranjem trgu je že v prvih mesecih začelo upadati, tako da niso mogli indu-štrijci prodati vsega blaga, ki je ostalo na zalogi od prejšnje gradbene sezone. Velikih načrtov o gradnji šolskih in stanovanjskih poslopij še niso začeli izvajati, tako da je povpraševanje po opeki in drugem gradivu še danes majhno. Izvoz opek iz Italije se letos ni povečal. Glavni kupec, Francija, je letos naročila iste količine kakor lani. Letošnja proizvodnja opeke je bila manjša od lanske ter je dosegla okrog 16,5 milijona ton. Prodajne cene na debelo v Italiji so letos za 5 — 25% nižje od lanskih. Zaloge so ponekod prav majhne in se zdi, da bodo v prihodnji gradbeni sezoni popolnoma pošle. To je tudi veliko upanje opekarn, ki bodo mogle obratovati pod boljšimi pogoji kakor letos. Tovarnarji tudi upajo, da bo mogoče povečati izvoz opeke v države članice Evropskega enotnega trga. Kemikalije na italijanskem trgu MILAN. V preteklih dneh je bilo za-, ključenih malo poslov, in zato cene niso utrjene. Promet z maščobami se je precej skrčil, cene so padle. Kokosovo olje Ceylon so ponujali po 129 funtov šterlingov za tono, dočim se cena na italijanskem trgu suka med 260 in 270 lirami za kg. Tudi cena kokosovega olja Straits je nazadovala od 260-270 lir na 255-260 lir. Cene ostalih maščob so naslednje: kostna mast vodna 115-120 lir, kostna mast ekstrakt-cijska 106-109 lir, destilirani živalski oleini 220-240 lir, kokosovi oleini 155 do 165 lir, mešani rastlinski rafinacijski oleini 170-180 lir, laneno olje 255-260 lir (prej 260-265 lir), mandljevo olje FU 2100-2400 lir, sulfurno olje 300-310 lir, palmovo olje Nigerija 150-160, Sumatra 150-160; ricinusovo olje prvoprešano 285-290 lir, drugoprešano 260-270 lir, medi-cinalno ricinusovo olje 310-330 lir, sojino olje surovo 215-220 lir, rafinirano 350-355 lir, ribje olje vet. originalnih sodih 240-250, ameriški loj fancy 139 do 141 lir (prej 140-143), domači loj 134 do 136 (136-138) lir, talloil USA dvojno dest. 115-130 lir. Področje mlečnega kazeina je zelo negotovo in odvisi od gledišča francoskih izvoznikov. V primeri s cenami v prvih dneh decembra so se razne vrste kazeina pocenile za 10-20 lir pri kg; mlečni italijanski kazein stane sedaj 350-360 lir, francoski mlečni 360 do 370 lir in argentinski 380-390 lir. Primanjkuje krompirjev škrob; nedavno so ga uvozili precejšnje količine. Cena se mu ni spremenila. Domači krompirjev škrob stane 125-135 lir kg, nizozemski 140-145 lir; pšenični 125-130 lir; koruzni (čisti, ventiliram) 90-100; rižev flore puriss 170-185 lir za kg. Precej trdno se drže cene rastlinskih izločkov ter snovi za strojenje usnja. Cene topil in mehčal se niso spremenile. Opaziti je bilo nekaj živahneje povpraševanje po toluolu, vendar znaša njegova cena še vedno 72-75 lir za kilogram. RAZSTAVE ORODNIH STROJEV Kakor smo že svoječasno omenili v »Gospodarstvu«, je bila septembra letos v prostorih milanskega velesejma I. razstava italijanskih orodnih strojev. Organizatorji so sklenili, da bo odslej podobna razstava vsako drugo leto v istih prostorih. Imenovali jo bodo »Italijanska bienala orodnih strojev« in jo bodo prirejali vedno v septembru. V letih, ko ne bo te razstave, bodo evropski proizvajalci prirejali »Evropsko razstavo orodnih strojev«. JUGOSLOVANSKA KMETIJSKA BANKA je pričela poslovati. Novi odbor je sklenil ustanoviti podružnice v vseh republiških mestih in v Novem Sadu. Položaj trgovine z lesom Predsednik padovanskega velesejma dr. M. Saggin je te dni napovedal, da se bo »VIII. razstava embalaže« na 37. mednarodnem velesejmu v Padovi predstavila v povsem drugačni obliki kot doslej. V preteklih letih je bila namreč ta razstava splošna ter je zajemala vse panoge. Toda v zadnjih letih se je embalažna industrija tako razvila, da ni mogoče s splošno razstavo dati doj brega pregleda mnogoštevilnih novosti, ki se pojavljajo na tem področju od leta do leta. Zato je vodstvo padovanskega velesejma sklenilo, da uvede v tem pogledu sistem rotacije, se pravi, da bo od leta do leta prirejalo specializirane razstave, ki bodo namenjene samo določenim sektorjem embalaže. Ker bo med eno in drugo razstavo točno opredeljene vsebine določen časovni presledek, bo mogoče mnogo laže pa tudi mnogo bolj učinkovito opozoriti na razne novosti in tehnične izpopolnitve. Poleg tega pa bo razstava embalaže vsako leto vabila predvsem tiste kupce, ki so zainteresirani za določeno področje embalaže. Zato pričakuje uprava velesejma zelo velik obisk kvalificiranih gostov. Vsakoletni kongresi, ki jih prireja Italijanski institut za embalažo (Istituto Italiano Imbal-laggio) pa bodo svojo pozornost namenili le tistim sektorjem embalaže, ki bodo o priliki kongresa zastopani na padovanskem velesejmu. Po načrtu, katerega sta sestavila pa-dovanski velesejem in Italijanski institut za embalažo, bodo v prvih treh letih napovedanega ciklusa naslednje razstave: 1. leto - 1959: »Embalaža blaga široke potrošnje in strojna oprema tega sektorja«. Razstava bo prikazovala razne sisteme embalaže na področju živil in blaga, ki ga uporabljamo v do- Uvoz avtomobilov v Jugoslavijo Zvezni .izvršni svet je sprejel uredbo, ki nanovo ureja uvoz potniških avtomobilov in motociklov. Po novi uredbi ne plačajo carine na uvoz samo izseljenci — povratniki, invalidi določenih kategorij in jugoslovanski državljani, ki so najmanj leto dni v stalni službi v inozemstvu. Prav tako so ukinjene dosedanje olajšave za uvoz avtomobilov, ki jih prejemajo državljani kot darilo. Olajšave za uvoz motociklov kot darilo ostanejo še nadalje v veljavi. Kot podlaga za plačilo carine za uvoz vozil služi inozemska izvozna cena novega potniškega avtomobila in motocikla v državi proizvodnje, povečana s stroški do jugoslovanske meje. Osnova za plačilo carine se preračunava v dinarjih po obračunskem tečaju. Pri uvozu vozil, izdelanih pred letom dni, se osnova zmanjša za odstotek izrabljenosti vozila ali motocikla, sedanje carinske stopnje se povečajo od 40 na 50% za avtomobile z motorji do 1100 kub. cm, na 60% za avtomobile 1100-1500 kub. cm; za avtomobile z večjo prostornino pa ostane ista stopnja 80%. Za plačilo davka na promet veljajo pri uvozu avtomobilov in motociklov posebni predpisi. Dosedanje stopnje davka na promet so zmanjšane pri vozilih -1500 kub. cm na 12% oziroma 20% zaradi ustreznega povečanja carinskih stopenj. Carinska stopnja za motocikle je ostala neizpremenjena (4%). Ker se prodaja domače proizvodnje motociklov razvija brez težav, je prevladalo mnenje, da ni potrebe po povečanju stopenj zaradi močnejše zaščite domače proizvodnje. PROIZVODNJA MOTORNIH VOZIL V AVSTRIJI Kakor poroča Machinery Lloyd, se je proizvodnja motornih vozil v Avstriji v prvi polovici 1958 močno povečala, posebno proizvodnja težkih vozil, traktorjev in tovornjakov. Tako se ceni vrednost traktorjev na 366 mil. šil. proti 289 mil. v prvi polovici 1957, proizvodnja tovornjakov pa na 229 proti lanskim 18 mil. šil. Avtobusov so proizvedli v istem obdobju za 39, lani za 36 mil., motornih koles za 263, lani za 251 mil. šil. Proizvodnja motociklov se je obdržala na lanski ravni, proizvodnja motosku-terjev pa je padla od lanskih 39 na letošnjih 31 mil. šil.; ta padec pripisujejo konkurenci majhnih osebnih avtomobilov Pač pa se je dvignila proizvodnja nadomestnih delov za motocikle od 20 na 48 mil. šilingov. JUGOSLOVANI NA RIBIŠKEM SEJMU V ANCONI Glavni ravnatelj reškega podjetja »Brodocommerce« dr. Faraguna se je v Anconi sestal z glavnim ravnateljem tamkajšnjega mednarodnega ribiškega sejma E. Parapanijem. Prihodnjega sejma, ki bo od 4. do 19. julija se bodo udeležila številna jugoslovanska podjetja. Dr. Faraguna je stopil v stik tudi s številnimi tovarnarji, ki izdelujejo motorje, razne stroje in hladilnike. Govorili so o možnosti izvoza tega blaga v Jugoslavijo. ANGLEŠKO POSOJILO JUGOSLAVIJI Iz Londona poročajo, da je Anglija pripravljena ustreči jugoslovanski želji glede podelitve večjega posojila Jugoslaviji. Angleži so pripravljeni posoditi Jugoslovanom okoli 3 milijone funtov šterlingov (okoli 5 milijard 100 milijonov lir). V Londonu so mnenja, da bodo v Beogradu sprejeli ponudbo, čeprav ne ustreza popolnoma jugoslovanskim željam. SLOVENSKI EKONOMISTI IN VPRAŠANJE POVEČANJA KMETIJSKE PROIZVODNJE Slovenski gospodarstveniki (ekonomisti) so organizirani v posameznih društvih ekonomistov, ta pa so povezana v Zvezi ekonomistov Slovenije. Zveza priredi V. občni zbor v Celju dne 27. in 28. decembra. Na zborovanju bodo na podlagi posameznih poročil razpravljali o razvoju kmetijske proizvodnje v smislu petletnega načrta, ki se zdaj izvaja. Slovenski ekonomisti se zavedajo, kako važno mesto pripada kmetijstvu v gospodarskem razvoju vsake dežele; zato so pri vsakem društvu ekonomistov ustanovili poseben kmetijski odsek. Takšen kmetijski odsek Društva ekonomistov Ljubljana je za zborovanje v Celju pripravil referate o razvoju kmetijstva v smislu petletnega načrta. mačih gospodinjstvih, kakor tudi sti'0' je, s katerimi ustvarjamo tovrstno e1”’ balažo. 2. leto - 1960: »Embalaža v indusU* ji«. Razstava bo namenjena embal321 industrijskih proizvodov za odpremi)1' nje po zemlji, morju in zraku v P