List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek ln velja a poštnino vred in v Mariboru s pošilja- I Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem njem na dom za celo leto $ gld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt trgu po o kr. leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upramištrn v tiskarni bv. Cirila, Bokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo, koroške nliee, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr,, brez posebne naročnine. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Slov. ljudstvo in njegovi nasprotniki. V Ljutomerskem okraji, posebno pa v Ljutomeru samem še pričenja narodni boj v čedalje večji meri. Krivda pa ni na slovenski strani, da je prišlo tako daleč. Vsak trezen človek, kateremu še ni slepa strast sovraštva skalila mirnega pogleda, mora izprevideti, da je slovensko stranko dozdaj zmiraj vodila samo pravica in resnica, morebiti tudi tu in tam prevelika popustljivost. Sam naš nasprotnik moral nam je pripoznati, da nas niste preslepili strast in napetost. Upali smo namreč, da bodo naši nasprotniki pripoznali krivico, katero nam delajo ; in mislili smo, da pride vendar enkrat do sprave in pokoja. Mirno smo odvračevali besne napade naših sovražnikov, katerim je greben prevzetnosti rastel od dneva do dneva. In ko se jim je nek mož, ki je zdaj nekje na Koroškem, ki bi moral stati nad strankami, tako rekoč ponudil za političnega voditelja, takrat pa so samega veselja zgubili vso zavest. Začeli so se posluževati raznih, samo ne hval-nih sredstev. Naše narodno prepričanje so žalili javno, kjer so in kakor so le mogli. Pri neki priliki so odnesli razobešeno slovensko zastavo ter jo skrili. In eden njihovih voditeljev je rekel: „Je pač vse eno, ali visi tota cota tam gori ali ne". Pa tudi zdaj slovenska stranka ni zgubila svoje zmernosti in mirnosti. Konstatirati pa moramo, da je prišel hip, ki bi bil skoro usodopolen za ves Ljutomerski okraj in za celo Mursko polje. To je bilo v tistem trenotku, ko je imelo nemčurstvo tako neznosno predrznost, da nas je na nečuven način javno žalilo na našem patrijotičnem čuy-stvu do premilega vladarja Franca Jožefa in prevzvišene cesarske rodovine habsburške. Pri tej priliki vskipela je naša potrpežljivost do vrhunca. In Bog v6, kaj bi se zgodilo, ko bi voditelji pustili, česar je narod zahteval v veliki svoji razburjenosti. Ali tudi zdaj nismo zgubili zmernosti ih ostali smo na postavni poti, vendar z gnusom in zaničevanjem pa smo se obrnili od tako podlih, nesramnih sovragov. Tega pa jim ne bomo, ne moremo, in ker smo zvesti Avstrijanci, tudi ne smemo nikdar pozabiti. Molče smo gledali tje, od koder nam prihajajo pravične postave. Tudi tam so se morali prepričati, da tako ne sme in ne more več biti. Poslali so nam rešitev. Odahnili smo si, misleč, da pridejo zdaj k nam časi miru in sprave. Jako pa smo se motili, kajti od druge strani smo dobili in še hujšega sovražnika. Znane so nam do pičice vse skrivnosti, kako in kje se je vse to delalo in pripravljalo. Osnovalo se je društvo „Siidmark". V svoji nena-sitljivosti so si nasprotniki izmislili to društvo, da bi nas popolnoma podjarmili. Po nesramnem, prav po židovskem načinu hočejo nas spraviti na beraško palico. Ali tudi tega še ni zadosti. Zdaj si snujete društvo „Šulverein" in agitirate na vse kriplje, da bi polovili zadosti otrok za nemško šolo, katere hočete imeti. Joj očetu in materi, katera proda svoje ljubljeno dete šoli, kjer bode vladalo brezverstvo! Ni zadosti, da grabite po naših kmetijah, da vabite k nam nemčurske rokodelce, nemčurske dekle in hlapce, marveč kakor Herodeževi hlapci zdaj stegate celo svoje grabljive roke po naši nedolžni deci. In s tem ste nam zastavili nož na prsi. Napovedali ste nam brezobziren boj za naš obstanek in to na naši zemlji, na naših tleh. Mi nismo hodili k vam, vi ste prišli k nam. Pripoznati morate, da ste tujci med nami in da vživate sad naše velike gostoljubnosti. Prijazno smo vas sprejeli, ker smo mislili, da se boste obnašali,- kakor se spodobi tujcu. Toda vam ni na tem bilo zadosti. Vi bi radi bili popolni gospodje na zemlji, katero obdeluje že sto in sto let slovenska roka in Slovenec bi moral biti vaš hlapec. S tem je tudi našega potrpljenja konec. Mi vzamemo, ker moramo vzeti, od vas napovedan nam boj. Pričela se bo torej narodnostna borba, kakoršne še ni videl naš okraj, V imenu vsega slovenskega prebivalstva Ljutomerskega okraja prisvajamo si pravico na tem mestu še enkrat javno povdarjati z vso odločnostjo, da je naša slovenska stranka vedno iskala sprave in pokoja, da mi nismo dali ne najmanjšega povoda, da nismo iskali niti začeli te usode-polne borbe in da odločno zavračamo vse njene posledice na tiste, ki so zanesli ta prepir v naš dozdaj prijazni in mirni trg. —m— Šulvereiuska šola «a Slatini. Zakaj se brani te in vsake š u 1 v e r e i n-ske šole slov. ljudstvo? III. Nemške šole širijo med Slovenci odpad od naroda in od sv. vere. Slovenski otroci iz takih šol postanejo ošabni na par nemških besed, katere za silo lomijo; začnejo prezirati svoj materini jezik, ga črteti in postanejo pozneje izdajice svojega ndroda in tem potom žalibog tudi odpadniki od sv. vere, „Tega nas uči več ko tristoletna skušnja, da katoliška vera ravno v tej meri med nami omaguje, kakor se slovenski rod ponemčuje". (Slomšek.) Da je to resnično, pričajo nam naši Slatinski po-silinemci, kateri, kakor jih poznate, imajo na sebi kaj malo krščanskega, razun da so vpisani v krstne bukve. In take ljudi vzgajajo šulvereinske šole, to je poleg nemškutarstva njih glavni namen. Weitlof, oče zloglasnega šulvereina, vedno trobi v rog očitnih zasramo-valcev sv. katoliške cerkve in njenih pobožnosti; tak človek pa se ve, da ne bo skrbel, da bi se v njegovih šolah poučevalo v krščanskem duhu. l'a vsaj Slatinčani tega sami niso hoteli, zato so se baje hrestili, da bodo, kolikor mogoče, zato skrbeli, da se nastavijo v tej šoli le taki učitelji, ki bodo nasprotovali duhovščini, kakor se to godi žalibog tudi na drugih šulvereinskih šolah. Čegava je mladina, tistega je prihodnjost. Zato dobro ve sv. cerkev ter si prizadeva zopet pridobiti si tisti vpljiv v šoli, kateri ji gre vsled poslanstva Kristusov-»ga. In to tirja sv. cerkev po vsej pravici, ka ti ona je prva in prava vzgojiteljica mladine, katero vodi h Kristusu. Ona pozna pravi namen šole: učiti otroke po krščansko modro živeti ter za časno in večno srečo jim skrbeti. Temu pa nasprotuje duh anti-kristusov — sovražnikov sv. cerkve. Naši verski sovražniki hočejo pope 'noma ločiti šolo od cerkve, odvzeti ji vse pravice do šole, in zbirajo mladino krog sebe, ne da bi jo vodili h Kristusu, ampak odvračali od njega. Ali pa ni to satansko delo? In ta namen ima tudi šulver-einska šola, zato svarijo pred njo ne le slovenski, ampak tudi nemški katoličani. Da brez-verske šole niso le votel strah, kažejo nam žalostni nasledki nevernih šol. Ravno sem čital, da je v mestu Berolinu v enem letu dvainšest deset otrok samo si končalo življenje. Tem zlo-činstvom je gotovo kriva v prvi vrsti neverna vzgoja šolske mladine. Stariši tožijo, da otroci razuzdani postajajo v zdajšnjih šolah. Verujemo njim; kajti dandanašuje šole niso take, kakor jih želi in zahteva sv. cerkev. Pa otroke iz naših šol poslati v šulvereinske, reklo bi se postaviti jih iz deža pod kap. Zato, stariši, bodite modri, ne mečite svojih nedolžnih otrok šulvereinskim volkovom v žrelo 1 Čaka vas radi tega težka odgovornost pred ojstrim sodnikom 1 — Pa zadosti. Šulvereinske šole torej niso za nas; naši šulvereinovci bi nam ž njo storili vnebovpijočo krivico v dnarstvenem, narodnem in verskem obziru; pa hvala Bogu, ostali so na cedilu. Vrh tega postavili so šolo na silno neroden kraj, tako nekako, kakor so stavili srednjeveški roparski vitezi svoje gradove. Zato, Slatinčani, le hvalite Boga, da se je šola ovrgla ; utegnil bi si kak otrok vaš nogo zlomiti na tej strmini, ali roko zviniti, ali vsaj povrniti se iz šole na dom z razbitim, krvavim nosom. —r— Gospodarske stvari. O gnjilobi krompirja. V zadnjem listu smo govorili o tem, kako da je mogoče krompirišče, torej krompir, dokler raste, varovati gnjilobe. Za letošnje leto bode pa se dalo le še kaj malega storiti v tem oziru, kajti peronospora se ga je že pošteno lotila na mnogih krajih in sedaj bi škropljenje ne izdalo, vsaj ne toliko, da bi se izplačalo ga škropiti, če se to ni zgodilo v pravem času, t. j. v času, ko so se prikazala prva znamenja za to, da je peronospora blizo. Zato pa se ne mudimo dnes dalje pri škropljenji z galico, ampak vprašamo: 3. Kaj se more zgoditi še zoper gnji-lobo, kedar se bliža čas krompir izkopati? Gotovo je toliko, da streže gnjilobi pri krompirji mokrotno in vlažno vreme. Dokler tedaj ne postane na krompirišči suho in sicer tako, da se prah vzdiguje na njivi, treba je čakati, vsaj tako dolgo, da krompir dozori v zemlji in če se to zgodi, vreme pa je še vedno vlažno, naj se krompir izkoplje, toda tako hitro, kakor je le mogoče. Nikakor pa ne kaže krompirjeve zeli požeti, češ, da potem krompir bolj hitro zori. To se sicer zgodi, če se požanje zel, toda na škodo krompirja, njegovega zdravja. Naj pa bode, kar hoče: če je mogoče, da se izkoplje krompir v suhem vremenu, naj se to zgodi in v tem je dobro, če leži krompir nekaj časa na polji, na solnci, kajti suh krompir, na suhem kraji ovaruje se še najbolj gnji- lobe. Ako pa se izkoplje krompir v vlažnem času, naj se suši na škednji ali sploh na takem kraji, ki je suh in pusti zrak do krompirja. Prav važno je tudi to, da se krompir že na njivi izbira: ves zdrav spravi se na eden kup, bolen pa na drugi. Le-ta se naj izreže in odpravi od njega vse, kar je nagnjilo. Kar je zdravega pri njem, to se porabi ali že za ljudi ali pa za živino. Bolje je, da ga spraviš par mernikov manj v klet, kakor pa nagnjilega po leg zdravega. Nevarnost, da okuži nagnjili krompir zdravega, je blizo in kakor kaže skušnja, gotovo. Izvedenci svetujejo tudi to, naj se odbere koj na njivi najbolji krompir za seme in sicer dvekrat toliko, kolikor ga misli človek v spomladi saditi. Nekaj se ga namreč še vse eno izkazi po zimi in bolje je, da ga imaš več za seme, kakor pa premalo. Kolikor ti ga preostane, tega moreš še zmerom porabiti za druge namene; če ti ga za seme hodi premalo, kje ga hočeš dobiti v času, ko ti ga je saditi? (Konec prih.) Sejmovi. Dne 5. septembra v Šentilji v slov. goricah. Dne 7. septembra v Kamnici, v Lipnici, pri sv. Juriji v slov. gor., pri sv. Je-derti vrh Celja, na Svetih gorah, v Kapelah, v Vojniku, v Lučanah, pri sv. Lovrenci v Pri-šlinu, pri a\. Vidu za Ptujem in v Slivnici pri Mariboru. Dopisi. Od sv. Ane na Krembergu. (Vesele in žalostne zadeve.) Farani naše slavne fare so pred kratkim marsikaj veselega doživili. Že prejšnje leto pričeto ponovljenje cerkve pod modrim in neutrudljivem napeljevanjem pre-častitega g. župnika s sodelovanjem ravno tako požrtvovalnih cerkvenih ključarjev Kranarja, Kukovca in še drugih, prekosilo je nade vseh. Uže o sv. birmi je sprejela prav, kakor nevesta, zunaj in znotraj okinčana cerkev našega premilega knezoškofa. Mladim in starim, oj koliko veselja je donesel ovi čas! Sedaj smo še dobili tudi novi altar, kojega diči nova kam-nena altarna miza v dalnji hvaležni spomin darežnikov preč. gg. župnikov Kukovcev, enega v naši škofiji in drugega v soseski, v družbi brata tukajšnjega kmeta in cerkvenega ključarja. Gotovo jim bo hvaležna fara za ta krasen dar. — Žalostni spominki so se nam tudi pripetili. Dne tukajšnjega živinskega sejma je bilo uzrok uboja kmečkega sina Leharjevega. V predolgo odprti krčmi so se pri vživanji letošnjega močnega vina sprli in v jutro ob treh zbudi trušč in šum tukajšnje prebivalce in najde se zgoraj ubiti. Da bi se vendar krčme ob svojem času zapirale! Kako žalostno je vendar, da se celo dostikrat iz cerkvi bližnje gostilne ob času božje službe sliši krič mladeži. Hvalevredna v tem obziru sta gg. predstojnika Ščavniski in Krem-prski, ki sta neustrašljivo izrekla svojo možato besedo postavno postopati zoper take neporedne krčmarje, saj jeresžezdavno potreba. — Konečno naj še omenim nesreče, katera je zadela dva majhna otroka na cesti. Omenjena dva otročiča prideta na svojem potu med ravnokar razdražene ose, katere sta razburila dva razposajena krčmarska fanta. Prva dva sta bila od os tako hudo popikana, da je petletni deček pod strahovitimi mukami precej drugi dan umrl. Ravno med božjo službo šolarjev na cesarjev dan bila je njegova tružica slonela pri cerkvenih vratih. Po dokončani božji službi se je sprevoda udeležilo mnogo šolarjev in pokop je bil otrokom živ nauk: Ne dražite neumnih stvari, pa tudi staršem: Strahujte svoje otroke! Iz Slatine. (Spomni se smrti!) Zadnji dan meseca avgusta umrli so v naši nadžupniji trije nagle, neprevidene smrti: gostilničar Pir-stinger, neka ženska in Mat. Korez. Le omenjena ženska bila je dejana v sv. poslednje olje, ko se je že borila s smrtjo; Pirstinger in Korez nista dočakala te milosti. Pač resen opomin, da bi bili vedno pripravljeni na smrt! Vzlasti naj si to k srcu vzamejo nekateri Slatinski domačini, ki ravno letos faranom dajejo silno pohujšanje, kar se tiče šeste in sedme zapovedi božje. O Korezu — Bog mu daj večni mir — naj še omenim, da naši nemškutarski liberalci britke solze točijo za njim. Bil je namreč njih zvesti pristaš; njegov evangelij bila je županova beseda, znal je posebno robato udrihati po „črnih", kar je pri naših posilinemcih velike veljave. No na zadnje bi mu pa vendar le bil dober kak „črni", da bi mu podelil sv. zakramente; pa božji modrosti je drugače dopadlo. Sicer pa ta in prvi izmed naših liberalcev, ki so v življenju mahali po sv. veri in duhovnih, na zadnje so „sine lux, sine crux" — brez sv. zakramentov šli pred večnega sodnika. O da bi se našim liberalcem, posebno liberalnim kmetom že skoraj odprle oči! —r— Od Hudinje pri Vojniku. (Pravična odločba.) Za vse dobro vneti „Slovenski Gospodar" priobčil je iz okraja ob Hudinji marsikaj veselega in tudi neprijetnega za Slovence. Posebno ne more hvaliti šole, dokler jo imajo v prsteh nemčurji, zakaj ti zapovedujejo, Slovenci pa plačujejo. Tako je bilo tudi do nedavna v Vojniku. Toda odkar so vrgli ob tla na Hudinji v slavni Škofljivasi nemčurskega petelina ter mu grebena pristrigli, zato korikne v časih še, toda le slepe kokoši še ga poslušajo. To se je nedavno pokazalo. Znane so te reči, zato jih opustim ter omenjam čisto nekaj novega, veselega za Slovence. Odkar je zasedel župansko stolico v Škofljivasi vrli naš gospodar slo- venski, Miha Bikovšek, ne pleše se več v tej občini na piščalko nemčurskib šlevastih šle v. Tu se vse godi po pošteni slovenski navadi, katera priča, da se je Slovencem krivica godila od nemškutarjev. In to še v najimenitnejšem področji t. j. v šolskih rečeh. Da le pri Vojni-ških „purgarjih" nemčur kaj velja, lahko se frepriča, kateri na vojniško učiteljstvo pogleda, zvrsten tukajšnji učitelj slovenski le zato nadučiteljske službe ni dobil tukaj, ker je — pošten Slovenec. To je največja hudoba. In šolski krajni svet so si dosedaj krojili in merili po nemškutarski pedi, zato so pa občini Škofij avas, ki skoro trikrat toliko plača davka, kakor ostali dve všolani občini t. j. Vojnik in Višnjavas, le tri ude pripustili, vse druge pa so sebi prisvojili. Toda Slovenec, desetkrat pametnejši od nemčurja, je sprevidel kmalu krivico. Naš župan Skofljavaški se je pritožil in „c. kr. deželni šolski svet" — tako se glasi rešitev vloge, kakor je prišla županstvu štev. 545 — „javlja z dne 21. julija t. 1. štev. 4622, da je odločil, da se ima v krajni šolski svet Vojniški od všolanih občin takoj poklicati 8 udov, od katerih odpade na občino Škofljavas 5 — dozdaj le trije — na občino Vojnik 2 in na občino Višnjavas 1 ud". Tako se glasi rešitev deželnega šolskega sveta na vlogo, katero je bilo vložilo županstvo Škoflje-vaško. Tudi nekaj drugega je. Vsi drugi ob-činarji škofljevaški so zoper tako šolo, kakor-šnjo hočejo neki Vojničani t. j šulvereinsko, samo trije udje krajnega šolskega sveta so tudi za njo, kateri zaslopajo občino Škofljavas. In od teh možiceljnov še noben v občinskem svetu ni, in tudi ni noben voljen od zdajšnjih udov občinskih, kateri imajo kaj govoriti. Zdaj je najbolje, da si zbero Škofljevaščani vseh pet novih udov. Doslenji trije ne zastopajo občine Škofljavas, zato njim tudi mi ob Hudinji izrekamo svojo nezaupnico o vseh slovenskih reečh. To je vendar res narobe svet! Županstvo Škoflje-vaško in cela občina poteguje se za tako šolo, s katero bi popolnoma bilo vstreženo našemu ljudstvu, le trije „možiceljn--", kateri zastopajo v krajnem šolskem svetu pomenjeno občino, hočejo „šulvereinsko šolo". — V nedeljo, dne 23 avgusta bilo je pri nas, kakor bi iz škafa lilo. Okoli Novecerkve in Frankolovega bilo je tudi precej toče. Letina nam najboljša ne kaže. Pšenica je slabo obrodila. Koruza ali turšica se dobro kaže. V Vojniški cerkvi smo dobili nov tlak s cementnimi ploščami in smo bili ga tudi že potrebni. Iz Ptuja. (Svarilo slovenskim kmetom.) Mi smo govorili že večkrat o tem, zakaj so volitve v okrajni zastop za kmeta tako velikega pomena. Kdor med nami hoče razumeti te besede, njih je razumel in se bode po njih ravnal. Ne bode pa odveč, če spet vpozorimo naše kmete na to, da morajo biti složni, da naj ne poslušajo čenč in kvasil ljudi, kateri bi radi vlekli od okrajnega zastopa dobiček, ali so ča-stiželjni, ali celo našuntani, da bi rušili disciplino in delali razpor. Okrajni zastopnik mora biti sam svoj, to je dolgov ne sme imeti, ker je potem odvisen od milosti upnikov, ker ima ra-zun truda izdatke, katerih mu nihče ne vrne. Okrajni zastopnik mora poznati nalogo okrajnega zastopa, razumeti mora poslove okrajnega zastopa. Poglejte si kmetje one može, katere so volili trgovci in obrtniki v okrajni zastop, in prepričali se bodete, da nikakor ne kaže vsakega voliti, kateri se Vam ponuja sam ali od nam nasprotne strani. Katol. pol. društvo „Pozor" bode vse potrebno ukrenilo glede kandidatov; imena teh dobi vsak volilec naravnost od društv. odbora pravodobno tiskana na dom. Politični ogled. Avstrijske dežele. Sedaj je doba vojaških vaj in Nj. veličanstvo ima dovolje posla z njimi. Od teh pri Celji se je podal na Dolenjo Avstrijo na velike vojaške vaje in pri teh bode tudi nemški cesar vpričo. Druge bodo pa pozneje še tudi na Ogerskem. -- Državni zbor skliče se v prvem tednu meseca oktobra in ostane do srede decembra pri svojem delu. — Na razstavo v Pragi pride svitli cesar dne 26. septembra, potem pa še obišče tu'di nekatera mesta na Češkem, najbolj v nemškem delu te zanimive kraljevine, — V Gr rade i je začel v tem meseci izhajati nov dnevnik ter dela za „nemške nacijonalce" in torej nekoliko nasproti starim nemškim liberalcem in njih glasilu, znani „Tagesposti". Slovencem sta oba lista sovražna. — Š taja rs k i konservativni Nemci se shajajo v teh dnevih na zborih svojih poli tičnih društev in pri vseh teh zborih se kaže, da stoje volilci za svojimi poslanci, bodi si v državnem ali deželnem zboru. — Občinski zastop vCelovci je ves v rokah nemških liberalcev in se jezi sedaj gospoda čez mero, ker mora vzprejeti slov. pisma, ako se ji katero pripošlje. — Koroški državni poslanec G-hon je voljen v Velikovskem volilnem okraji in zastopa torej slovenske volilce. Mož zna, da je slov. ljudstvo katoliško in zato zagovarja nemške liberalce, v katerih vrsti tudi on stoji, češ, da niso nasprotniki katol. cerkvi. Ljubi Bog, odpusti temu možiclju, saj ne ve, kaj govori! — Iz dolenjske železnice na Kranjskem še dolgo ne bode resnica, kajti sedaj še le hočejo proračun delati za njo in za nj je treba najmanj leta dni, predno se setavi. — Med učitelji na Kranjskem še ne manjka nemškutarjev in celo v dež. šolski konferenci si upajo na svitlo, da-si, hvala Bogu, doslej brez uspeha. — Nasledki razpora med Slovenci na Primorji se kažejo čedalje bolj ia kar je žalostno, mož «a možem se izgubiva iz vrste delavnih rarodnja-kov. Tako je une dni razpadlo bralno društvo v Ljubušnjem, ker mu je izmanjkalo udov. — „Lega nazionale" imenuje se v Trstu društvo, ki ondi dela za laške šole enako, kakor pri nas šulverein za nemške. Čudno pa je pri tem, da podpira obe društvi tudi državna oblast. — Več Hrvatov je iz Dalmacije prišlo na razstavo v Zagreb in tu so jih lepo vsprejeli in prav bi bilo, ko bi se tudi Srbi, katerih je precej v Dalmaciji, ne ugibali razstave. — V Zagrebu so odkrili uni dan spomenik Andrija Kačiča, frančiškana in hrvaškega pesnika iz 18. stoletja. — Ogerska vlada si ne upa prepovedati, naj se ne proslavlja Kossuth, da-si je to blizo že veleizdaja. Pri Madjarih je pač veliko mogoče. Vunanje države. Sv. oče Leon XIII. so privolili, da sme kardinal Vanutelli prevzeti ime „protektorja ali varuha Luzitanije". Se ve, da je to ime le čast, brez večjih pravic. — Ker je sedaj čas za potovanje, zato ne sme tudi italijanski kralj ostati doma ter pojde neki najprej v Anglijo, potem pa v Francijo, naj pokaže, da je njegova vlada obema prijazna. — Na Francoskem je vlada „brez vere" to se pravi: njej ni nobena vera pri srci in pred njo velja vsak človek, naj bode katere vere koli, enako; zato pa doživi skorej vsak dan, da pride na sled kaki večji goljufiji svojih uradnikov. Ali tudi hudodelstev je z vsacim dnevom več; za dobro tretjino se jih šteje v zadnjem času več, kakor jih je bilo v času cesarstva. — Da je v Nemčiji veliko nezadovoljne-žev, to se vidi iz tega, da pazi vlada ostro na društva, posebno v onih deželah, ki so prišle leta 1866 ali 1871 pod prusko „haubo". Če je za to toliko naudušenje, kakor se piše od strani naših Nemcev o bratih v „rajhu", čemu pa je potlej treba strahu? — Ruski car biva sedaj na Danskem, torej izven domače države in tu se počuti neki dobro, bolje, kakor na domačih tleh. — V Bolgariji so prišli bojda novi zaroti na sled; delati je hotela z dinamitom, se ve, da zoper kneza in njegovo vlado. — Pri Srbih se je izvršila sprememba pri možih, ki zastopajo to najmlajše kraljestvo pri drugih državah, čemu? Ali niso dosedanji storili svoje dolžnosti? — Pravi se, da odstopi turški sultan nekaj zemlje pri Novem Bazaru Rusiji ter s tem odplača dolg sem od zadnje vojske. Ni verjetno, druge države, izlasti naša bi tega ne dopustila. — Po sredozemskem morji mrgoli roparskih ladij in pravi se, da jih podpira angleška vlada, ker jih ji bode pri prihodnji vojski treba. — Iz Azije se poroča, da je ustaja v turškem delu Yemen h koncu. — Tudi v južni Ameriki, v republiki Chile, je ustaje blizo že konec, toda dosedanji predsednik republike in njegovo vojaštvo je premagano in vodja ustajnikov sestavlja že novo vlado t. j. predsednika in njegove ministre izbere si po svoji volji. Konec ustaje je torej, ali pa je s tem že tudi začetek miru? Mi ne rečemo, da je, kajti sedaj še bodo zmagovalci imeli in to najbrž krvavo sodbo čez može prejšnje vlade. Smešnica 36. Neki berač se je na božjem potu drl na vse grlo rekoč: Usmilite se slepega siromaka, nikoli ne vidim belega dneva in ne rmenega solnca! Vtem pa prižene žendar dečka mimo, dolžeč ga, da je beračil. Ko se „slepec" proti njemu obrne in to sliši, reče: „Res je res, jaz sem ga videl, ko je ravno yceraj poleg mene sedel in beračil". • Razne stvari. (Slavnosti cesarske.) O prihodu Nj. veličanstva v Celji so se vršile slavnosti na tanko po načrtu, kakor smo ga v zadnjem listu naznanili in ni nam treba dostavljati, da so bile lepe, nekatere tudi sijajne. Ker nam ni veliko prostora na razpolaganje, zato ne govorimo o vseh podrobnostih, ampak naj omenimo *samo nekatere posebnosti teh slavnosti. — Mil. knezoškof niso se peljali v Celje, ampak so se Nj. veličanstvu poklonili na kolodvoru v Mariboru v nedeljo jutro po V45. uri. Svitli cesar pa so govorili z njimi ves čas, kar je ostal vlak na kolodvoru. Navzoča sta bila tudi mestni župan A. Nagy in vodja c. kr. okr. glavarstva A. vitez Arailza in še nekaj druge gospode. — Mestni zastop v Celji ni pustil Slovencem v Celji nikjer v slavnostnem načrtu prostora, naj pokažejo tudi oni poleg Nemcev čuvstva svoje ljubezni do svitlega cesarja. Tudi visoka vlada ga ni v tem oziru obrnila na boljo pot. — Slov. čitalnica v Celji ima izvrstne pevce pa niso smeli zapeti v mestu, kakor nemško pevsko društvo, na čast svitlemu cesarju, ampak pred občinsko hišo okoliške občine in to še le na prošnjo Slovencev iz Celja do c. kr. namestnije v Gradci. Pevski zbor je štel 65 pevcev in je zapel milo pesem „Moja Avstrija". Pevovodji, g. nadučitelju Fr. Jurkoviču je svitli cesar rekel: „Vi imate jako dobre, izbrane pevce. Zahvaljujem se Vam, jako me je Vaše petje razveselilo". — Občinski zastop okoliške občine se je poklonil svitlemu cesarju pred svojo občinsko hišo, ki stoji na južni strani od „kapucinskega mosta". Svitli cesar je govoril z županom, g. Glinšekom slovenski. — Pri dvornem obedu dne 1. sept. so bili državni poslanec Miha Vošnjak, deželni poslanec dr. Jos. Sernec, predsednik notarske ka-more L. Baš in Žalski župan J. Hausenbichler. — Ljudstva je bilo v Celji vse te dni obilo in se ve, da največ ¡Slovencev; zato so krepki živio-klici skorej povsod zadušili zamolkli „hoch!" — Nemški turne rji so nekam, kakor na povelje, motili slov. petje in ces. namestnik jih je zastonj miril; še le, ko je svitli cesar sam rekel: mir! utihnilo je njih suroyo tuljenje. (Deželna nižja gimnazija v Ptuji) Napoved učencev za I. razred vrši se na deželni nižji gimnaziji v Ptuji dne 16. septembra od 10—12. ure. Sprejemna skušnja začenja se ob dveh popoldne; v II., III. in IV. razredu se bodo sprejemali in upisovali učenci dne 17. septembra od 2—4. ure. (Koncert) in občni zbor „Slovenskega pevskega društva" bode v nedeljo dne 13. sept. 1891 na Ptuji v „Narodnem domu". Ob 11. uri predpoldne je pevska vaja v gornjih prostorih Narodnega doma, ob 1. popoldne skupni obed v spodnjih prostorih Narodnega doma in ob 3. popoldne veliki zbor. Ob 5. uri popoldne pa se začne koncert in k temu je vstopnina: 50 kr. od osebe, 20 kr. za kmete; pevci in dijaki so vstopnine prosti. (Sejmovi.) Ker je na sejmu v Slov. Bistrici dne 24. avgusta bilo par volov bolnih na parkljih, zato izostanejo vsi živinski sejmovi v Mariboru, in brž tudi na drugih krajih Mariborskega okraja, bodi si ob sobotah ali v drugih dnevih, dokler se ne prekliče prepoved. (Društvo „Kmetovalec") v Gotovljah priredi dne 8. septembra t. 1. točno ob 3 uri popoldne svoj V. občni zbor. Vspored: 1. Nagovor. 2. Govor o živinoreji. 3. Društveno poročilo. 4. Vpisovanje novih udov in vplačevanje letnine. 5. Volitev novega odbora. 6. Podučljivi govori sploh. 7. Splošna vprašanja in odgovori o kmetijstvu. 8. Deklamacija. Zborovanje kratko časi s petjem domači moški in mešani pevski zbor. K obilni vdeležbi tega za olikance zelo zanimivega in za kmete podučljivega zborovanja najvljudneje vabi odbor. (Koruzna veš a) deli veliko škode, kakor po Graškem polji, tako adi po Kožni dolini, kakor se nam od tam piše. Da bi ljudje sedaj prav pridno obžanjali turščevino, oteli bi si letošnji pridelek ter bi si ugonobili mnogo tega škodljivega mrčesa za drugo leto. (Požar.) Dne 25. avgusta popoldne je v Starešincih Cirkovske župnije, zgorelo 6 hiš z gospodarskimi poslopji. Pri L. Crnku, kjer se je vnelo, ni bilo nikogar takrat doma in zato je temu tudi zgorela vsa živina. Škode je 10.500 fl. (Dijaška kuhinja.) Ker v Mariboru slov. dijak od Nemcev ne dobi podpore, slov. rodoljubi pa sami za se ne morejo dati podpore vsem, ki so je potrebni, zato se kaže potreba \ društva in v tem namenu vabi vse p. n. rodoljube iz mesta in z dežele na zbor, ki se vrši dne 10. septembra ob 11. uri dopoldne v slov. čitalnici v Mariboru, zač. odbor. (Imenovanje.) Z drž. gimnazije v Mariboru gre profesor Lud. Mayr na 1. drž. gimnazijo v Gradci in na njegovo mesto pride na gimnazijo v Maribor profesor Ign. Pokorn, doma iz Ljubljane. (Podružnico) družbe sv. Cirila in Metoda osnovale so si pospe in gospice v Št. Juriji pri Celji. Načelnica je gospa Antonija Kavčič, gospica Ana Ripšel, tajnica in gospica Tonika Kavčič, blagajničarka in odbornici gospa Než. Pisanec in gospica Ter. Praunseis. (Na Slatini) biva sedaj Aleksander grof Hartenau s svojo soprogo. Grof Hartenau je, kakor znano, sedanje ime bivšega kneza Aleksandra Bolgarskega. (U č i t e 1 j s t v o.) Na ljudski šoli pri Šmi-klavži blizo Ljutomera je dobil mesto naduči-telja g. Martin Šalamun, doslej učitelj v Sto-percah; mesto učitelja^pa v Razboru g. Valentin Stolcar, podučitelj v Zitalah ter v Rušah ta-mošnji podučitelj g. Matija Lichtenwallner. (T r s n o u š) zasledili so v vinogradih občine Nimno in Brestovec, obe v župniji sv. Križa pri Slatini. (Strupena rosa) pritiska letos izvan-redno hudo na trsovje; kakor se nam poroča izpod Ravensberga, stoji ondi že trsje večjidel suho. (Nezakonska mati.) Dne 17. avgusta je Ana Kožar, dekla pri J. Senčarji v Čagoni, ubila s polenom svojega otroka, potem pa je sama to naznanila c. kr. okr. sodniji v Št. Lenartu v slov. goricah. (Duhovniške spremembe.) Skušnjo za župnije prestal je č. g. Fr. Vidmajer, kaplan v Starem trgu. Kaplana sta postala ČČ. novo-mašnika: France Višnjar v Lučah in Jarnej Vurkelc na Prihovi. Č. g. Ignacij Rom je prevzel oskrbovanje župnije sv. Magdalene v Dram-Ijah. _______ Lcterijne številke: Gradec 29. avgusta 1891 76, 82, 52, 12, 42 Dunaj „ „ 49, 16, 9, 72, 73 Dva dijaka vzame na stanovanje gospa Pušel, Schiller-strasse 14 v Mariboru. 1-3. f iz dobre hiše, nemškega in ^HM^- slovenskega jezika zmožen, sprejme se v prodajalnici z mešanim blagom. Več pove gospod .Tosip Iver man, agent v Stridavi, Medjimurje (Za odgovor se naj priloži marka za 20 kr.) 1-2 Odhajajoč iz Dramelj kličem vsem čč. gg. duhovnikom Smarijske in sosednih dekanij, kakor tudi vsem prijateljem in znancem prisrčni: „Z Bogom!" Josip Jurčič, bivši župnik v Dramljah. BiMZffla.%. Ker se nahaja v nekaterih koledarjih tukajšnji letni in živinski sejem dne 11. septembra zaznamovan, razglaša podpisano županstvo vsem obiskovalcem, da to ni resnično, ampak da je vsako leto zadnji sejem zmiraj v ponedeljek po nedelji „Ime Marije". Županstvo v Loki, dne 27. avgusta 1891. Župan: Kajtna. S*®*" Naznanilo. S šolskim letom 1891/2 oddaje se šest štipendij po 300 fl. na leto za medicince, kateri imajo domovinsko pravico na Štajarskem. Prošnjiki za .tako štipendijo morajo biti pristojni na Štajarskem ter se zavezati z re-verzom, da bodo po dovršeni sposobnosti službovali 8 let na po deželnem odboru mu odka-zanem mestu, s plačo ne pod 400 gld. na deželi. Prošnje s krstnim listom in domovnico, s spričevalom in reverzom, naj se pošiljajo do 1. oktobra t. 1. deželnemu odboru. Gradec, dne 20. avgusta 1891. 0(1 staj. dež. odbora. Nazfltaaftllo« I >r. Frane Jurtela ima od 2. septembra t. 1. naprej svojo odvetniško pisarno v Smarji pri Jelšah (St. Marein bei Erlachstein) nasproti c. kr. davčnemu uradu. A lO tira za katero iz kineške rabarbare, kerhlikov-čevega lubja in svežih pomerančnib Olupkov prireja O. PICCOLI, lekar ,pri angelju' v Ljubljani, je m. hko, toda ob . enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želedec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojč-kih po 12 in več steklenic. Zabojčok z 12 stekl. volja gld. 1'36, z 55 stekl. 5 klg. teže, velja gld. 5-26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razpodajajo lekarne: v Mariboru: Bancalari in Konig; v P tuji: Behrbalk ; v Cel j i: Kupferschmid; v Gradci: Eichler, Nedvved, Trnkoczy in Franze. Vse stroje za gospodarstvo in vinorejo! Pluge, brane, valjarje za njive, sejalnice, kosilnice, sen ene preobračalnike, grablje, ki je konji vlečejo, sen ene stiskalnice, mlatilnice, geplje, lokomobile, trierje, čistilnice, stroj za robkanje, slamoreznice, mline za g, trojano moko, reporeznice, eM^s^ drozgalnice za sadje, stis-kalnice za sadje, drozgalnice za grozdje, stiskalnice za vino, drozgalnice za olive, Peronospora-stroje, stroje za lupljenje sadja, sušilnice za sadje in zelenjavo, sesalke za vino, razne reči za klet, sesaljke za vodnjake, okrogla žaga, decimalne vage, vage za živino, separatorje za mleko, vinte za sode, vrtalo, stiskalnice za sladko pičo, pralne stroje, stroje za čiščenje lana itd. Vse najboljše izdelano in po najnižjih cenah. ! Poroštvo, ugodni pogoji za plačevanje, čas za Mnjo Zaloga strojev za gospodarstvo iu vinorejo Ig*, Heller, Dunaj II. Praterstrasse Nr. 78. ¡3®" Bogato ilustrovani ceniki s 144 strani v nemškem, laškem in slov. jeziku na zahtevanje brezplačno in franko. 14-20 Pošteni zastopi se povsod ustanavljajo. INTaznaiiilo. Udano podpisani se priporoča častiti duhovščini za napravo vseh cerkvenih posod iz brona in srebra, v vseh slogih, z zagotovilom dobrega dela in najnižje cene. Stare reči se prenovijo, ker se vse močno v ognju srebri in zlati po navedeni ceni: Kadilnico s čolnukom na novo v ognji posrebriti 3 gld. 50 kr., altarni svečniki po velikosti od % do 3 gld. od enega, svetilnice altarne od 6 do 15 gld. z zlačenjem vred, kelih s pateno, ves prezlačen od 12—15 gold., monštranca od 20—40 gld. V zalogi imamo tudi strelovode s platino. Henrik Kadnikar, pasar in srebrar sv. Petra cesta 17 v I^ji»l>lja.iii. 2-3 Dunajsko zavarovalno Mvo. — Dunajska zavarovalnica za življenje in HoMte. Gradec, v decembru 1891. Usojamo se naznanjati, da smo svoj glavni zastop za Maribor in okolico izročili gospodu Karolu Utržižek specerijski pi~o