2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 15. julija 2010  Leto XX, št. 28


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 15. julija 2010

Porabje, 15. julija 2010

POSVET O
PORABSKI 
ŠOLSKI
PROBLEMATIKI
TOKRAT V
PORTOROŽU
STR. 2
 
BREZ KRÜJA SE ŽIVETI 
NEDE DALO 
STR. 4

Slovenski den v Andovcaj

»Človek v svojom živlenji dostakrat pa dostakrat pravi besede, ka dem domau, moram titi, ka me čakajo doma. Zaka? Zato, ka se k njim držimo, oni so naša družina, oni skrbijo za nas. Njim leko tapovejmo, če se veselimo ali če kaj teži našo srce. V njij mamo vüpanje. Domačija pa družina sta vsigdar povezani edna z drugo. Nega domačije brezi družine, družina pa, štera nejma dauma, je tö nej družina. 
Vüpam, ka je naša porabska domačija v Andovcaj taša domačija, kama lidgé radi pridejo, gde se Porabski Slovenci pa vsi Slovenci dobro počütijo.« 
S tejmi rečami je 10. juliuša pozdravo vse zbrane na Slovenskom dnevi v Andovcaj predsednik Porabskoga kulturnoga in turističnoga drüštva pa Slovenske manjšinske samouprave Karči Holec.
Kakkoli so Andovci najmenkša ves v Porabji, v tej vesi se vsigdar nika godi. Postavlajo Mali Triglav, sadijo stare djablane, obnavlajo staro pavarsko ižo... Dapa ka je najbole važno, k njim lidgé vsigdar radi pridejo, pa nej samo iz domanje vesi (vej jij je pa samo za eno prgiško), liki iz sausedni vasnic s te pa druge strani nekdenešnje granice tö. Tak je bilau tau na 3. slovenskom dnevi tö, na sterom se je šator napuno z Andovčani, Števanovčani, Veričani, Büdinčani, Čepinčani... Ranč o pomembnosti toga sodelovanja je gučo v svoji pozdravni rečaj generalni konzul v Monoštri mag. Drago Šiftar.
Slovensko mešo je darüvo dolenski gospaud Vili Hribernik. Pa če je on rejsan nej Goričanec, veselje je bilau poslüšati iz njegvij ust goričko-porabsko rejč. 
V Andovcaj se vsakšo leto na te den prejkda »Priznanje za Andovce«, steroga Kulturno in turistično drüštvo vsakšo leto tistomi človeki (ali dvöma) dá, steri je v tistom leti največ napravo za tau, naj se ves razvija, naj ma kulturne, turistične stike, naj go v širšom kraugi tö spoznajo. Letošnja dobitnika sta bila vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač in član Kulturno-umetniškoga drüštva Büdinci Vendel Žido. 
Andreja Kovač je s tejm, ka je pripravila projekt Saused k sausedi, za Andovce spravila pejneze, s sterimi se leko obnovi stara paverska iža pa vcüjzozidajo vsie tisti prostori, steri do pomagali, ka de kulturno pa drugo živlenje v Andovcaj ešče bole pestro pa pisano. 
Vendel Žido iz Büdinec je tisti povezovalni člen, steri si že par lejt največ prizadeva, ka bi Andovčani (pa nasploj Porabci) pa Büdinčani dobro sodelovali, meli vküper programe, se med sebov spoznali, drüžili. Ali ovak povedano, ka bi se povezalo tisto, ka je gnauksvejta vküper slišalo. »Prejk njega se je sodelovanje začnilo edno zimsko nedelo tam na meji, gda sva se čisto slučajno srečala. Leko bi prajli, ka tau je zavolo tauga, ka nega več meje pa leko demo gdakoli. Tau istino, dapa te poglednimo drüge vasi, ka so paulak meje, skur niše stike nejmajo ena z drugov. Tak mislim, vsepovsedik mora biti eden človek pa dje tö, samo vsigdar ne prideš do njega, šteri se vzeme za tau, nej léko delo. Baugi hvala mi smo ga najšli,« je pravo v utemeljitvi predsednik Holec.
Tau se je vidlo na tokratnom kulturnom prog-rami tö, na sterom so glavno vlogo meli ranč člani büdinskoga kulturnoga drüštva. Ljudske pevke so razveselile publiko s pesmimi, stere – leko, ka malo ovak – v Porabji tö poznamo. Gledališčniki so pa zašpilali dva skeča. Že doktorca pa grintaviva betežnika so spravili gledalce do smeja, kak bi je pa nej Ludwig aus Švajc s svojim Ferarinom, steri je po istini povedano samo malo baukši od klumpa. Gorički svejt v malom - nadüti gastarbajter, steri domanji gunč že mejša z nemščino, fusbaler s svojo srbščino, domanji lidgé, steri pomagajo »po svoje« - je samo en tau dugše igre, stero, vüpamo, ka mo v Porabji tö leko vidli. Števanovske ljudske pevke so si za té nastop vöodebrale bole vesele pesmi, ranč tak kak Gorički lajkoši, steri so zaklüčili kulturni program.
Dapa dneva ešče nej bilau konec. Po pogostitvi se je začno ples, če se je šator po kulturnom programi malo sprazno, so ga lidgé zvečer pá napunili. Kauli pau edenajste vöre ji je čako ešče en zanimivi dogodek. Mladinski in informacijski center iz Kamenščaka je pripravo multimedijski performans. Igro svetlobe v razni formaj pa farbaj (za ozadje je slüžila andovska gauška) je sprvajo glas basa (nagybőgő). 
Pred par lejti smo se zatok taužili, ka je dosta programov (vsakša ves je mejla vaški den ali dneve, po ništrnij vesnicaj so ejkstra meli svoje dneve manjšinske samouprave) pa nega lidi, nega gledalcov, zatok pa te organizatorge tö zgibijo volau. Za Andovce je tau nigdar nej valalo, istina, ka ji je malo, dapa če trbej vküpersegnejo, vküperpridejo. Na takši programaj se pri njij več lidi zberé, kak ma lidi cejla ves. 
Marijana Sukič


Dobitnika priznanja Vendel Žido pa Andreja Kovač s predsednikom Porabskoga kulturnoga in turističnoga drüštva Karčinom Holecom (foto: S. Eöry) 

Obisk slovenske veleposlanice v Monoštru

POSVET O PORABSKI ŠOLSKI
PROBLEMATIKI TOKRAT V PORTOROŽU

2. julija je Monošter obiskala veleposlanica R Slovenije v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret. Slovenska veleposlanica, ki sta jo pospremila tudi sodelavca,  svetovalka Angelina Trajkovska in konzul Blaž Masle, se je sestala s predstavniki porabskih slovenskih organizacij. Pogovora, ki ga je organiziral generalni konzulat R Slovenije v Monoštru, so se ob generalnem konzulu mag. Dragu Šiftarju s porabske strani udeležili predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, vodja razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, predsednik Slovenskega kulturnega in turističnega društva Andovci Karči Holec in urednica Porabja Marijana Sukič.
Pogovori so bili namenjeni aktualnim vprašanjem slovenske manjšine, predvsem pripravam na jesenske lokalne in manjšinske volitve oz. spremembi volilnega zakona, na podlagi katerega naj bi na naslednjih volitvah tudi manjšine imele možnost, da bi prišle do lastnih poslancev.  
Pogovor je potekal seveda tudi o premestitvi slovenskega župnika iz Porabja v madžarsko župnijo Vasszécsény in reakcijah ter pričakovanjih manjšine v zvezi s to potezo sombotelskega škofa.
Andreja Kovač je veleposlanico seznanila z Interreg projektom (Sosed k sosedu), ki poteka pod njenim vodstvom, oz. z določenimi zapleti pri projektu in zaprosila za posredovanje pri madžarskih organih, predstavila pa je tudi naslednjega, v katerem bo agencija sodelovala kot partner. 
Veleposlanica je sogovornikom obljubila, da bo veleposlaništvo posredovalo v vseh zadevah, v katerih se tukajšnje organizacije obrnejo nanj, prosila pa jih je za sprotno informiranje.
M.S.

Problematika narodnostnega šolstva v Porabju, predvsem pa iskanje možnosti rešitev temeljnih problemov, je za delovanje slovenske skupnosti vitalnega pomena. Pred tremi leti ustanovljena Krovna šolska komisija Zveze Slovencev in Državne slovenske samouprave, ki jo vodi Erika Glanz, se aktivno loteva šolske problematike in želi s svojim delovanjem pozitivno vplivati na to, da se na političnih nivojih dogovorjeno udejanja v praksi, oziroma opozori, da politični dogovori velikokrat nimajo zveze z realnim življenjem. Člani komisije smo se odločili, da o realizaciji sklepov lanskega, 2. delovnega srečanja v podobni sestavi, kot tudi o aktualni problematiki narodnostnega šolstva v Porabju, ponovno spregovorimo s predstavniki slovenskega in madžarskega šolskega ministrstva, Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavoda RS za šolstvo kot tudi s predstavniki porabskih šol in slovenskih organizacij. Na lanskem monoš-
trskem srečanju smo se dogovorili, da bo letošnje potekalo v Sloveniji, gostitelj bo Ministrstvo RS za šolstvo in šport, srečanje pa se nam je zdelo primerno organizirati v sklopu Seminarja slovenskega jezika in kulture za porabske pedagoške delavce, ki se je letos odvijal v Portorožu. Ker sta predhodni srečanji bili zelo plodni, saj so se konkretno realizirali skoraj vsi njuni sklepi, smo tudi od letošnjega pričakovali podobne rezultate. A zapletlo se je že pri zagotavljanju prisotnosti predstavnikov madžarskega šolskega ministrstva. Zaradi nedorečenih pristojnosti v novonastalih političnih razmerjih oblikovanja državnih inštitucij so udeležbo v zadnjem trenutku odpovedali, odsoten je bil tudi predsednik DSS Martin Ropoš. Tako so iz Porabja prišli le Jože Hirnök, predsednik ZS, Erika Glanz, predsednica KŠK, in Eva Lazar, vodja šolske komisije pri DSS. Slovensko stran, ki je pogovor sklicala, pa so med drugimi zastopali: Alenka Kovšca, državna sekretarka na MŠŠ, Roman Gruden, podsekretar na MŠŠ, Gregor Mohorčič, direktor Zavoda RS za šolstvo, Suzana Martinez, svetovalka na Uradu RS za Slovence v sosednjih državah in po svetu. Posvet se je odvijal 23. junija v Portorožu. 
Pogovor je vodil Roman Gruden. V uvodu je opozoril na pomembnost realizacije sklepov predhodnih strokovnih srečanj v Monoštru, pomembnost srečevanja in komunikacije na ravni strokovnjakov za šolsko področje z madžarske in slovenske strani in obžaloval, da predstavniki madžarskega šolskega ministrstva niso mogli priti v Portorož, saj je porabsko narodnostno šolstvo del madžarskega šolskega sistema, zato bi prav oni v teh pogovorih bili ključni.
Avtorica tega zapisa sem predstavila realizacijo sklepov lanskoletnega strokovnega srečanja. Izmed 8 sprejetih sklepov je glavnina bila realizirana, gotovo pa bi se pri nekaterih nalogah lahko še bolj potrudili, recimo pri reševanju zelo pereče problematike pouka slovenskega jezika v monoštrskih šolah, predvsem na predmetni stopnji OŠ in na gimnaziji. Lanskoletni strokovni nadzor je opozoril na številne pomanjkljivosti pouka samega in vključevanja dijakov vanj, a s strani vodstev šol se ni zgodilo prav nič. Očitno bodo porabski dijaki še naprej morali ugotavljati, da se slovenščine naučijo več v enem samem jezikovnem tednu v Ljubljani kot leto, dve ali še več na monoštrski gimnaziji. 
Promocija učenja slovenščine je tudi letos bila uspešna, saj bomo jeseni spet imeli v Monoštru prvošolce pri narodnostnem pouku slovenščine.
Gotovo pa nas bo še naprej pestila nerazrešena problematika izdajanja učbenikov za potrebe pouka slovenščine in dvojezičnega pouka. 3 učbeniki in 3 delovni zvezki za spoznavanje okolja, prevedeni v slovenščino, bodo zaradi administrativnih postopkov leto dni ležali na založbi – ali je možna kakšna rešitev? Rokopisi učbenikov za 4. razred za slovenščino, ki so že 3 leta nekje na založbi Croatica, bodo verjetno tam še do nadaljnjega, saj zapletom z nerazumnim financiranjem narodnostnih učbenikov na Madžarskem ni videti konca.
Izobraževanja učiteljev potekajo po načrtih, če bi bilo dovolj interesa, bi 80-urni modul lahko izvedli ponovno tudi s sredstvi madžarskega šolskega ministrstva. In če na eni strani govorimo o številnih možnostih izobraževanj za porabske učitelje, na drugi strani pa o nestrokovnem in neučinkovitem pouku slovenščine v prej omenjenih ustanovah, pač moramo dodati, da se učitelji, ki bi izobraževanja najbolj potrebovali, le-teh praviloma ne udeležujejo. Tu pač delujejo mehanizmi, ki nimajo zveze s stroko, etičnostjo ali poštenostjo… Bo kdo kdaj kaj rekel?
Pozitivno pa je to, da je komunikacija med slovensko in madžarsko stranjo – le-to sta v prejšnjih letih kompetentno zastopali Anna Simon, vodja narodnostnega oddelka na madžarskem šolskem ministrstvu, in Janja Horvat, višja svetnica na MŠM – potekala zelo dobro in s konkretnimi rezultati dogovorov. Takšno komunikacijo si želimo tudi v bodoče.
Jože Hirnök je opozoril na nove politične razmere na Madžarskem in na dejstvo, da vladajoča stranka v svojih predvolilnih nastopih niti z besedo ni omenjala skrbi za svoje državljane, pripadnike manjšin. Iz tega lahko sklepamo, da bo tudi položaj Slovencev v Porabju še naprej težek. Avtorica zapisa pa bi dodala, da bo mogoče prav to priložnost, da Slovenci v Porabju tudi v luči predvolilnega časa strnejo vrste in globoko premislijo lasten odnos do narodnostnih vrednot, narodnostni politiki pa skladnost lastnih besed in dejanj… Iskreno in z največjo mero odgovornosti do sebe, svojega položaja in ljudi, ki jih zastopajo.
Alenka Kovšca, državna sekretarka na MŠŠ, je pozdravila prizadevanja porabskih predstavnikov za izboljšanje položaja narodnostnega šolstva in še naprej obljubila vsestransko pomoč slovenskega šolskega ministrstva porabskim šolam. Tudi porabski predstavniki so menili, da bi brez slovenske strokovne in materialne pomoči porabske šole težko shajale, in se zahvalili za vse. 
Srečanje je zaradi odsotnosti madžarske strani izzvenelo v izmenjavo mnenj in postavljanje vprašanj, na katera želimo odgovore v optimalnem času. Gotovo je pomembno, da se pogovarjamo, da poskušamo nakazovati rešitve, da zahtevamo odgovore. Med sklepi srečanja bosta posebej poudarjena dva: 1. slovensko šolsko ministrstvo bo čim prej poskušalo navezati stike z ustreznimi sogovorniki v madžarski šolski oblasti in le-te seznaniti s porabsko šolsko problematiko; 2. iskati bo potrebno optimalne rešitve za učbeniško problematiko – vsaj že pripravljeni učbeniki za spoznavanje okolja naj pridejo do učiteljev in učencev – glede ostalih učbenikov pa bo tudi potreben temeljit premislek in ukrepanje.
Gotovo pa smo si vsi udeleženci pogovora v prvi vrsti želeli, da bi bilo v naših sklepih veliko manj pogojnikov in nedovršnikov. Taki pogovori pa so lahko izhodišče tudi marsikateri meddržavni komisiji, da bo svoja pričakovanja zastavila bolj realno, predvsem pa odločno.
Valerija Perger


Na pogovorih v Monoštru (z leve) konzul Blaž Masle, svetovalka Angelina Trajkovska, veleposlanica Darja Bavdaž Kuret in generalni konzul Drago Šiftar

Z Goričkoga v Piran – 24. 


„Ablak na nebu, ableka v amari”

Idrijsko in Cerkljansko

Od Tolmina dale pelajo dvej poti: ali prauti Novi Gorici, ali v cerkljansko-idrijske bregé. Po krivi poštijaj se mi odlaučimo za drügo paut, za krajino rudarov, čipke pa laufarov.
Leta 1956 so na Cerkljanskom, kauli varaša Cerkno gorobnau-vili staro fašensko šego laufarijo. Maškare laufarge majo na sebi lafli iz lipovega lesa, njina držina má 24 ovaški članov, kak na priliko: fašenek, ta star, ta stara, ta slamnat ptt. V gnešnjom cajti si leko vsikši fašenski torek poglednemo ljudsko špilo, v šterom je maškara fašenek kriva za vse, ka se je v preminau-čom leti lagvoga zgodilo. Birauv ji prešté v domanjom geziki vse njene greje, na konci go pa z botom tak v glavau vdarijo, ka zapüsti tá svejt. Laufarge na konci plešejo njemi za slobaud.
Partizani so v drügoj svetovnoj bojni meli v cerkljanski bregaj špitale Franja. Decembra 1943 je tam padar Volčjak s pomočjauv domanji lidi postavo prvo špitalsko barako. Ime je bolnica dobila po padarkinji dr. Franji Bojc-Bidovec, štera je bila tam prejdnja do konca bojne. Špitale so samo tak leko gorostale, ka je niške nej vödo za nji, meli so fejst sigurne regule. Takši cajt je tö biu, gda so med bregami meli na gnauk 15 barak, med njimi sobo za operacije, künjo, sobo za rentgen pa elektrarno. Na špitale so skrb meli sodacke v bunkeraj kaulivrat, v nji pa so leko na gnauk vračili petstau lüdi, od toga stau žmetno ranjeni. Prauti konci bojne so bolnico Nemci skoro najšli, depa se jim je tau nikdar nej prišikalo. Ka so nacisti nej mogli narediti, je napravila narava. Septembra 2007 so skoro vse barake na nikoj prišle zavolo povaudni.
Dale po mali poštijaj med bregami pridemo v varaš Žiri, šteroga so zdrüžili iz pet vesnic. Pred drügov bojnov so bili najbole poznani zavolo šauštarske meš-trije, v veštaukaj so redili zvekšoga črejvle za odit v plamine. Kisnej so tau tradicijo prejkvzeli, pa redijo tam eške gnes športne pa skijarske črejvle. V varaši s cerkvov svetoga Martina delajo flajsne ženske roké eške itak čipke.
Od čipk je poznani najvekši varaš krajine, Idrija tö. Prve čipke so tam začnili rediti pred tristau lejtami, tiste so eške bole graube bile. Gda je tistoga ipa zavolo mašinov vsikder več lüstva zgübilo slüžbo v rudniki živoga srebra (higanybánya), so si iskali indri peneze. Idrijske čipke so gratale erične prauti konci 19. stoletja, gda je je Franc Lapajne začno odavati po cejloj Evropi pa Meriki. V tisti cajtaj so oprli prvo čipkarsko šaulo tö. Ženske so delale s pomočjauv papérov z mintami, štere so dale na »bulo«, šurko leseno palco. Gnes več samo zavolo turistov redijo čipke, depa menjše šaule zatok eške itak gestejo.
V Idriji je živo srebro najšo eden paver leta 1490. Pod domanji stüdenec je postavo škaf, v šteroga je živo srebro vösteklo. Od tistoga mau je dosta merarov iskalo pa najšlo tau bogastvo, rudarge (bányászok) so začnili kopati. Že v 17. stoletji je trbölo v rudniki splezditi doj 200 mejterov globko. V starejši cajtaj, gda so se rudarge pod zemlauv eške nikak nej skrb meli, so zavolo čemernoga lufta fejst betežni gratali. Pred tristau lejtami je eden rudar nej lado več kak tri leta. 
Od rudnika so v Idriji inda skor vsi domanji živeli. Stare rudarske iže so bile na več štaukov, štere so bile pobejlene pa je v nji živelo več držin. Na začetki so živo srebro primitivno vödobivali: med lejs pa vaugeldje so dali rudo (érc) pa vse vküper pokopali z zemlauv in vužgali. Gda so drva pogorejla, so iz pepela vöpobrali živo srebro. Kisnej so se metode pobaukšale. Dugo cajta je biu idrijski drügi najvekši rudnik živoga srebra na svejti, samo v španjolskom Almedéni so ga več vöskopali. Po Idriji je daubo ime eške rudarski varaš New Idria v Meriki tö.
Od 1970 je vsikder bole lagvo šlau, po svejti so začnili nücati bole zdrave materiale. V gnešnjom cajti pa že kaže, ka do rudnik dokončno zaprli. Najgir lidgé leko tau petstau lejt staro pripovejst spoznajo v muzeji »Antonijev rov«, gde se vsikši leko spisti par stau mejterov pod zemlau. 
Rudarge pa so mogli nika v želaudec tö dati. Najbole erično idrijsko gesti so žlikrofi, štere so vertinje sküjale za vekše svetke. Tau so globonclinge, šteri so napunjeni s krumplinami pa cverki. Kauli nji je testau, štero spomina na stari francuski klabük. Poznani je takzvani »smukavc« tö, šteri je gausta župa s kapüsto pa krumplami.
V Idriji majo špitale za psihične betežnike od leta 1957. Njino poslanstvo je, ka aj bi pomagali lidam, šteri majo düševne prob-leme. Spravlajo se z alkoholičari tö, svojim betežnikom nüdijo postelo, vrastva pa gesti tö. Če stoj zdrav grata, ma pomagajo s svojimi klubi začniti nauvi žitek.
V idrijskoj krajini, v djami Divja baba so pred petnajstimi lejtami najšli edno čonto od medveda, na šteroj so štiri lüknje bile. Čednjaki brodijo, ka je tau edna žvegla, najstarejša muzična šker v Evropi. 
Nej daleč od Idrije, kauli vretine reke Idrijce je občina 4000 hektarov zemlé vöodebrala za krajinski park. V etom živéjo trnok posabne rauže pa stvarine, depa najšli so fosile, več deset gezero lejt stare rastline v kamli tö. Najbole erična voda v parki je Divje jezero. Nad njim se zdigava 100 mejterov viska stena, šurko je pa samo 30 mejterov. Iz njaga tečé najkračiša slovenska reka Jezernica, štera je ranč 60 mejterov nej duga. Če vnaugo deža spadne ali se snejg topi, jezero meče vö sploj dosta vodé, kak lik’ bi vodomet (szökőkút) biu.
Reka Idrijca je nej vsikder telko vodé mejla, zatok so na njoj zozidali takzvane »klavže«. S temi jezi (gátak) so dojzaprli vauske doline, oprvin so bile iz lesa, sledik iz kamla. Tak so leko zdignili vodau, pa na njoj pelali lejs, šteroga so nücali v rudnikaj. Počakali so, ka je dos-ta deža spadnilo, te so po reki spistili drva. Prve zidane klavže so postavili v 18. stoletji, za njinimi »dverami« se je zbralo 200 gezero kubični mejterov vodé. Gda so té oprli, je voda odpelala lejs do varaša Idrija, šteri je ležo 20 kilomejterov kraj.
Gda se tihinski človek eške samo malo cajta vči slovenski, pa sreča nekakoga iz Idrije, njegvo špajsno rejč žmetno razmej. Idrijci spejvajo, pa na začetki rejči dostakrat »a« namesto »o« gučijo, namesto »v« »u«, namesto »g« pa »h«. Zatok je pojbam z drügi krajin na začetki malo špajsno, gda jim Idrijka pravi: »hlaua me balí«. Nas pa aj ne boli glava, pozabimo na vse skrbi pa se malo radüjmo poletnomi sunci, štero sija na našo paut.
-dm-



Eden član laufarske držine

Tačas, ka so bili moški v rudniki, so ženske redile čipke


Nemci so nikdar nej najšli partizanske špitale 

OD
SLOVENIJE…

Nadgrajevali smo znanje slovenskega jezika

Tudi letos smo se namreč udeležili tradicionalnega seminarja slovenskega jezika za učitelje – tokrat v Portorožu – ki ga je organiziral Zavod RS za šolstvo s finančno podporo Ministrstva RS za šolstvo in šport. Jezikovnega usposabljanja pa se niso udeležili samo učitelji, ampak tudi tisti, ki pri svojem delu v službi velikokrat uporabljamo slovenski jezik. Tako nas je bilo vse skupaj 13, kot vedno pa nas je pospremila višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger. 
Letošnji seminar je trajal od 21. do 26. junija. Prvi dan smo okrog pol enih utrujeno prispeli v Portorož, kjer sta nas že čakali naša svetovalka Valerija in predstojnica Zavoda za šolstvo območne enote Koper Alica Prinčič-Röhler. Ti seminarji so namenjeni bogatenju slovenskega jezika in zato ves teden preživimo v matični državi, kjer uporabljajo samo slovenščino. Udeleženci smo v okviru predavanj dopolnjevali in nadgrajevali vsebine prejšnjih seminarjev s posebnimi poudarki na slovenskem jeziku in kulturi. Že prvi dan smo imeli lektorske vaje, v okviru katerih smo se ukvarjali s pravorečjem. Predavala nam je gospodična Damjana Kern s Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 
Naslednji dan dopoldne smo se seznanili z vzgojno-izobraževalnim delom v vrtcu in osnovni šoli Lucija, kjer nam je ravnateljica Katja Arzenšek predstavila ustanovo in dejavnosti v njej, nato pa smo imeli možnost hospitirati pri pouku. To je bilo zelo zanimivo, hkrati pa tudi koristno, saj smo spoznali nove metode pa tudi veliko novih izrazov. Bili pa smo deležni tudi presenečenja, saj so nas prvošolčki razveselili s kratko igro in pesmimi. Ta dopoldan je minil hitro in v zelo dobrem razpoloženju. Popoldne smo se v okviru pedagoške delavnice seznanili s primeri dobrih praks na področju poučevanja slovenščine kot 2. oziroma tujega jezika. To so nam predstavile profesorice Barbara Olenik, Marta Komel in Jelka Morato Vatovec. 
Tudi v sredo smo imeli dve odlični predavanji. Dopoldne nas je naša ljuba Zinka Zorko popeljala v področje dialektologije. Gospa profesor nam vedno na srce polaga, da je naše narečje zlata vredno, zato ga moramo ceniti in spoštovati. Zmeraj občudujemo, s kakšnim vživljanjem in navdušenjem govori o vseh slovenskih dialektih. Z užitkom pa smo poslušali tudi gospo Inge Breznik, ki zmeraj izžareva pozitivno energijo, je živahna in zabavna. Na predavanju nam je govorila o poučevanju slovenskih ljudskih pesmi (pa tudi sodobnih otroških pesmi) in rajalnih ter drugih plesov v šoli. Ni samo govorila, temveč nas je tudi razgibala, saj smo veliko plesali, igrali razne igrice pa tudi zapeli. Ta dan smo dobili tudi obisk iz Porabja, saj so se predstavniki slovenskega narodnostnega šolstva udeležili delovnega srečanja, na katerem so s predstavniki MŠŠ in ZRSŠ spregovorili o aktualnem stanju in problematiki narodnostnega šolstva v Porabju ter iskali možne rešitve.
Večer pa smo skupaj preživeli v Piranu, kjer so nam organizatorji priredili slovesno večerjo, ki so se je udeležili visoki gostje, in sicer državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Kovšca, direktor Zavoda RS za šolstvo Gregor Mohorčič, predstavnik Ministrstva RS za šolstvo in šport Roman Gruden in konzulka na Veleposlaništvu Republike Madžarske v Ljubljani Zsófia Barkaszi. Vsi so nas nagovorili z lepimi besedami in izpostavili, naj med nami ostane jezik živ in da svoje znanje, stik z jezikom prenašamo tudi na mlajšo generacijo. Preživeli smo prav prijeten večer z morskimi jedmi in dobro glasbo.
V četrtek dopoldne smo imeli zadnje predavanje, in sicer nas je gospa Mihaela Knez seznanila s specifiko slovenskega sporočanja pri pouku slovenskega jezika kot 2. jezika. Pripravila nam je veliko odličnih vaj, zato smo uživali tudi na tej zadnji delavnici. Popoldne smo imeli prosti čas, ki smo ga izkoristili za kopanje v morju. 
Petek je bil namenjen celodnevnemu izletu, in sicer udeležili smo se kulturnozgodovinske ekskurzije v Trstu. Po ogledu znamenitosti mesta smo obiskali slovenski vrtec in šolo na Opčinah pri Trstu, popoldne pa smo si ogledali kraško jamo Vilenica. Nato smo še bili na gradu Socerb, od koder je čudovit razgled na Koprski zaliv. Na ekskurzijo nas je pospremila tudi predstojnica Alica, ki je sicer bila z nami tudi cel teden, je koordinirala naš program in nam veliko razlagala. Hvala ji za vso pomoč.
V soboto zjutraj po zajtrku smo se napotili domov. Šest dni je minilo zelo hitro, saj smo imeli pester program in smo zares uživali na predavanjih, izletih, večernih sprehodih na obali in ob pogovorih do poznih nočnih ur. 
V Portorožu smo preživeli šest lepih dni s slovenskim jezikom in kulturo. Pa tokrat tudi s športom, saj smo vsak večer spremljali tekme svetovnega prvenstva v nogometu. Ob tem pa smo se še naučili tudi nekaj športnih izrazov in smo vsake nove besede, pesmi, metode, ki smo se jih naučili v času seminarja, zelo veseli. V naše preljubo Porabje smo se vrnili z izjemno lepimi spomini in že čakamo naslednji seminar slovenskega jezika.
Nikoleta Vajda

Srečala sta se slovenski in hrvaški predsednik
V Buzetu sta se na srečanju slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov prvič po referendumu o arbitražnem sporazumu sestala slovenski predsednik Danilo Türk in njegov hrvaški kolega Ivo Josipović. Strinjala sta se, da vlada med državama pozitivno vzdušje in da je potrebno preostala odprta vprašanja reševati v duhu dobrih medsosedskih odnosov. Med slednjimi je Türk izpostavil turizem, infrastrukturo, energetiko in vlaganje v obnovljive vire ter gradnjo mreže trgovskih centrov. Na pod-ročju energetike je kot pomembne naloge omenil izgradnjo terminala za utekočinjen plin na Krku in plinovod Južni tok ter solastništvo jedrske elektrarne Krško. Sicer pa je nedavna potrditev arbitražnega sporazuma po mnenju Türka ustvarila novo klimo, »v kateri o novih projektih razmišljamo z več domišljije, o starih problemih pa z velikim prepričanjem, da jih bomo zlahka rešili«. Problemi, ki so še pred obema državama, po njegovem mnenju niso zelo veliki, državi pa sta usposobljeni, da jih medsebojno rešita.
Tabor slovenskih izseljencev
Tabor slovenskih izseljencev v Dolenjskih Toplicah je ponovno združil Slovence, ki živijo zunaj Slovenije. 17. tabor Slovencev po svetu je letos potekal pod naslovom »Slovensko izseljenstvo danes - slovenski izseljenci in njihova navezanost na matično domovino«. Vsi, ki prihajajo na ta tabor, na neki način uresničujejo in ohranjajo tisočletni sen prednikov samostojne in demokratične Slovenije, hkrati pa si kot Slovenci prizadevajo biti enakega duha in enakih misli, je v govoru poudaril predsednik društva Slovenija v svetu Boštjan Kocmur. Da tovrstna vsakoletna srečanja služijo srečevanju izseljencev v domovini in utrjujejo povezanost z njo, je bil prepričan tudi minister za zamejce Boštjan Žekš. Po nekaterih ocenah naj bi v tujini živelo skoraj pol milijona Slovencev, od katerih naj bi jih imelo 80.000 tudi slovensko državljanstvo, stalne stike s Slovenijo pa ima okoli 150.000 izseljenih Slovencev in njihovih potomcev.



Na OŠ Lucija so nas prvošolčki presenetili z zanimivim programom

Del naše skupine med poslušanjem predavanja

»Brez krüja se živeti nede dalo«

… DO
MADŽARSKE

Kak je v Porabji vsigdar menje krav bilau, tak je trava pomalek zarasla vasnice. Če bi tisti starci nazaj prišli, šteri so že tapomrli, vejn ranč bi nej spoznali vasnice. Tau je tak, če nega krav, te nega, sto bi kosijo. Mena je samo tau špajsno, če prejk demo na Goričko, tam so ešče travniki pa ogradi skur vse dolapokošeni. Leko ka tam se ešče splača krave držati ali tam ne raste tak trava kak pri nas. Od tauga sem spitavo Stankoja pa Terezijo Kalamar iz Dolejnec.
• Stanko, ka vi delate s senauv, ka ste zdaj dolapokosili pa posišili?
»Mi z marov spolagamo. V Dolejnci skur največ krav mam, šestnajset glav živine. Ranč telko hektarov grünta obdelavam.«
• Te vsakša krava ma en hektar.
»Leko tak tö povejmo. Travnikov je nin šest hektarov, druge so pa vse obdelovane zemlé, vse. Za živino se moraš skrbeti, zato, ka živini trbej djesti. S senauv, s silažo pa s šest hektarov kukarce živino krmim cejlo leto.« 
• Splača se s kmetijstvom spravlati?
»Moraš delati, deca je v šauli, zdaj zadnjo hčerko šaulam. Dva sta pa že za šaulov.«
• V kakšne šole so odli mlajši?
»Sin je župnik, edna hčerka je že končala fakulteto v Maribori pa je slüžbo dobila na škofiji. Tretja pa zdaj končava slovenščino, za profesorco študera, zdaj se pripravla za diplomo.«
• Mlajše šaulati je nej malo pejnaz, pa te ešče z nikoga živeti tö trbej, leko se tau vse s kmetijstva financira?
»Moraš trdo delati, delati od zranka do nauči. Kakšne bike krmiš pa mlejko odaš, tak te nikak ide.« 
• Cejlo kmetijo z ženauv pelata?
»Gda deca pride, te oni tö morajo pomagati, po sobotaj, gda so doma, ovak sva pa dva z ženauv. Mašine zato vse mava, ka trbej, zdaj sem küpo enga močnejšega traktora. Če bi tau vse ročno trbelo delati, te bi tau nej mogla obdelati. Večina se vse z mašini napravi.«
• Dje tašo delo, ka se ešče zdaj ročno dela?
»Burgola pa krompir za doma, pa ogradec se ročno okapa, drugo nej.«
• Kak zdaj tau leto vögleda, kakšni pauv te meli?
»Leto je od začetka mau süjo bilau, te smo dobili malo deža, dapa zdaj tak vögleda, ka kukarca bi že pa nücala dež, pa ranč tak vse rastline. Če nede deža, te mo zalejvati mogli. Mamo skupni vodovod, pa močno vretino, tak ka hvala baugi, vode mamo. Dapa zato z vodauv vsigdar moraš šparati, zato ka nikdar ne vejš, gda ti sfali. Živini pa vsigdar moraš meti vodau priskrbleno, pa za lüstvo isto. Brez vode se ne da živeti.«
• Dosta živine mate pa dosta zemle, gda leko vi te počivate, gda mate fraj?
»Gda je kakšni cerkveni svetek, nedela je eške za nas prost den, pa te gda dež ide. Živino pa moraš oprajti, zato ka oni nejmajo nišoga svetka, pa leko dež tö dé, oni djesti prosijo. Vgojno od pau šeste do pau osme polagamo pa šest mauznic se podoji pa oprema se spuca.« 
• Ka delate z mlejkom?
»V Büdince nosimo mlejo v zbiralnico. V Dolejnci sta bile dvej, dapa vse dvej so zaprli. Z Büdinec, z Dolejnec pa iz Mali Šalovec že nas samo sedem pavrov dje, šteri nosimo mlejko. Dočas ka do eške tü zbirali mlejko, dočas mo eške nosili, da pa že nej, te mi tü prekinemo. Svinje mamo pa s tistimi mlejko spolagamo.« 
• Če nede se več mlejko zbiralo, te de se ešče splačalo krave držati?
»Zdaj se že ne splača krave meti, zato ka pri nas mlejko pocejni prejkvzemejo, osemnajset, devetnajset centov po litri. Nemaš računice, zato ka krava več potroši, kak za mlejko dobimo. Če kravi ne daš, te krava ne doji. Kak pravijo, krava na gaubec doji. Če več dobi pa baukšo dobi, te več pa baukšo mlejko ma.«
• Ka se te najbola splača v kmetijstvi, bike krmiti?
»Tau se že tö ne splača. Biki so bili pred trejmi mejseci tri evroja tresti, zdaj je ta cejna že spadnila na dva šestdeset. Maloga, če ga odaš, dobiš petstau, šeststau za njega, če pa odaš velkoga, te tö samo gezero evronov dobiš. Če računaš, nejmaš računice, zato ka velkoga krmiš dvej leta.« 
• Če se bike krmiti ne splača, te tau povejte meni, ka se splača?
»Zdaj trenutno nika, za pšenico tö samo staupetdeset evronov dajo za mejter. Če küpiš umetno gnojilo, mejter za sedemdeset evronov, pa na hektar tri, štiri mejtra posejaš, te si nin nej. Par lejt so fejst spadnile cejne kmetijski izdelkov (mezőgazdasági termékek). Zaman se kmetje taužimo, država nika ne prisluhne.«
• Nej vam je ešče tau napamet prišlo, ka bi vse odali pa bi si nišo drügo slüžbo iskali?
»Težko je pri nas slüžbo dobiti, zato ka nega ali samo malo v cejlom Prekmurji, edino če prejk v Avstrijo deš. Dja sem že tö delo tam, samo deca je mala bila pa sem mogo vse pistiti, zato ka žena je sama bila pa nej ladala s kmetijov. Če de tau tak, te verjetno mo živino zmanjšo.«
• Živino sploj pa krave odati je zato žmetno, dostakrat sem vido, ka do slejdnjoga se mantrajo z njimi, pa če že rejsan néde, te ešče zato edno kravo si itak njajo. Zaka je tak težko krave odati?
»S kmetov sem gorzraso, mati je rada mejla živino pa oča tö. Gda sem se prišo, tü sem tö k pavrom prišo, name veseli kmetijstvo, celau veseli me živina, veseldja mam do njij. Etak bi te človek težko odau, žena že tak guči, ka bi prej audala, zato ka je bila na operaciji pa že ne more tak delati. Težko se je odlaučiti.« 
• Če bi odali živino, pa bi nikam v slüžbo šli delat, nej bi bilau špajsno vam? Doma sami sebi zapovejdete, tam bi pa drugi zapovejdali vam.
»Nej bi bilau težko, zato ka delo sem v Avstriji pa vejm, kak je tau. Steri je včeni k deli pa rad dela, tistoma je nej problem delati.« 
• Kositi bi te zato tö mogli, zato ka ovak bi vas tö ranč tak vse zaraslo, kak je zdaj pri nas. 
»Narod se trüdi, naša generacija je eške tak vajena, ka ne pisti, ka bi na grünti trava zarasla. Dapa mlada generacija več nema volo za tašo delo.« 
• Ka mislite, ka baude te za dvajsti lejt?
»Če mo tü tanot gledali, gde zdaj stojimo, tü de že gauštja rasla, zato ka tau te že niške nede kosijo. Samo te nej, če de država (állam) mejla taši zakon kak v Avstriji, gde vsakši svoj grünt vredi mora meti.«
• Pri vas med mlajši baude taši, šteri de vašo kmetijo tadala pelo, gda vi že starejši baudete?
»Mislim, ka nej, zdaj tak vögleda. Vsi slüžbo majo pa ne mislim, ka bi nazaj na kmetijo prišli. Edino če se časi spremenijo pa nedo meli slüžbo.« 
• Pri nas starejši dostakrat tak postršüvajo mlade: vej te vidli, ka gnauk svejta te ešče delali grünt, pa vse te goraorali, ka pridejo taši časi. Ka mislite, ma se ešče tau zgoditi?
»Ma se eške tau zgoditi, zato ka tau pravijo, ka se zgodovina ponauvla. Ka gnauk se je že trejbilo pa so njive delali, pa tau pride nazaj, ka do mladi mogli delati, pa nej tak ka samo pred računalnikom do sejdli. Zato ka brez krüja se živeti nede dalo.«
Karči Holec 

Deklaracija o narodnem sodelovanju v vseh javnih inštitucijah
Vlada je pred kratkim sprejela sklep, da se mora Deklaracija o narodnem sodelovanju izobesiti v vseh javnih inštitucijah na vidnem mestu, v velikosti najmanj 50x70 cm. Dokument mora biti primerno uokvirjen. Deklaracijo, ki so jo sestavili premier Viktor Orbán in člani FIDESZ-a ter krščanskih demokratov János Lázár, Zsolt Semjén in Péter Harrach, je madžarski parlament sprejel 14. junija. Zanj so glasovali poslanci dveh vladnih strank, opzicija je bila proti ali se je vzdržala. Deklaracija pod geslom »Naj bodo mir, svoboda in sloga!« izjavlja, da je na aprilskih volitvah prišlo do nove pogodbe z družbo, na podlagi katere se gradi nov sistem, sistem narodnega sodelovanja. Narod je z zgodovinskim dejanjem zavezal vlado in nov parlament, naj vodita brezkompromisno in neomajno dejavnosti, s katerimi bo Madžarska izgradila nov sistem narodnega sodelovanja. 
Opozicijske stranke so potestirale zoper sklep vlade, stranka LMP razmišlja o tem, da se bo obrnila na Ustavno sodišče. Premier Viktor Orbán je potem, ko se je srečal s predsednikom stranke LMP Andrásem Schifferjem, povedal, da je konec nekega obdob-ja na Madžarskem in da vztraja na tem, da se s tem sooči vsak državni uslužbenec. Dodal je, da je neomajen in ne bo sprejel, da bo le eden državni uslužbenec na Madžarskem, ki bi mislil, da se lahko nadaljuje vse tisto, kar se je dogajalo v zadnjih osmih letih. 
Porabski nogometni turnir
Manjšinske samouprave Andovci, Števanovci in Verica-Ritkarovci organizirajo 25. julija porabski nogometni turnir, ki bo na športnem igrišču v Števanovcih. Na turnirju v malem nogometu bodo sodelovale ekipe iz vseh porabskih vasi in nogometaši iz Budincev in Dolencev. Turnir se bo začel ob 10. uri. 


Stanko Kalamar (na srejdi) z ženo in botrom

Od vogrske do taljanske grajnce po Martinovoj pauti

»Vzemite tedaj le-te faconetelne, katire vam iz srca šenkam inu priporočim, zakaj vam bodo k nucu. Aku bote le-te premišlovali inu te lepe nauke držali, gvišnu se ne bote grevali, zakaj bote dobru na duši imeli, katiru vam daj Bog Oča, Sin inu s. Duh. Amen.« S tejmi rečami je svojo predgo za nauvo leto končo erični slovenski predgar Tobia Lionelli, ali kak ga zovejo Janez Svetokriški, šteri je svojo ime daubo po klauštri v Vipavskom Križi. Vesnico v dolini med Krasom pa veukim bregaum Nanosom nej daleč od slovenskoga maurdja so na začetki julija gorpoiskali slovenski prauškarge svetoga Martina iz Sombotela. 
Spomin na baročnoga predgara, šteri je v svoji peti knigaj z naslovom Sveti priročnik zbrau na 3000 stranaj trnok dosta predg v lejpom, starom slovenskom geziki, čuvajo zdaj v malom klauštri v Vipavskoj dolini. Samostan je eričen po svojoj knjižnici, v šteroj držijo kauli dvej gezero knig, ništerne so stare tristau lejt, zavolo bojn v 20. stoletji pa se je zgübilo skoro 90 procentov knig. V cerkvi klauštra je na steni freska z imenom Slava svete trojice, štera je edna najlepši pa najvekši baročni kejpov v Sloveniji.
V samostani eške gnes živejo kapucinski baratke. Majo svojo sobo za molitev, tam molijo vküper trikrat na den. Včási se tau tö zgodi, ka leko ženske delavke klauštra vküper ž njimi molijo, če škejo najti svoj düšni mér.
Sombotelski prauškarge so iz busa eške gnauk leko vidli vesnico Vipavski Križ, v šteroj stogi zvün klauštra edna cerkev pa eden grad tö. Té je že skor na nikoj prišo, samo eden tau so obnauvili, gde je gnes šaula.
Od avtoceste do Nove Gorice pela hitra cesta (autóút), po šteroj šoferge brž pridejo do duplanskoga varaša, eden tau šteroga je v Italiji, drügi pa v Sloveniji. Po Gorici je svojo ime dobila mala krajina Goriška Brda. Gda se pelamo prauti njé, vidimo na viskom bregej Marijino prauškarsko cerkev Sveta Gora, pelamo se pa prejk najvekšoga kamenoga mostá v Evropi, šteri se zdigava nad rekov Sočov pri varaši Solkan.
Goriška Brda so krajina z malimi bregami, z vesnicami, kak lik bi trdnjave (erőd) bilé. Skor vsikša má steno kauli sebé, štera je dosta pomagala, gda so pred več stau lejtami v krajini robili Benečani (velenceiek) pa Törki. Vseposedik po bregaj rasté grauzdje, že od daleč se pa vidi tören cerkve v Šmartnem, šteri je rejsan kak eden tören od grada. Gda so najüši cajti bili, so gesti pa piti pod zemlauv nosili v ves.
Sombotelski prauškarge so vesnico ranč zatok gorpo-iskali, ka je tam patronuš sveti Martin. Znautra v cerkvi najdemo več Martinov, gestejo kipi pa freske tö. Na lejvoj strani oltara deli svoj kaput s srmakom, na pravoj že se ma senja, ka je biu srmak sam Jezoš, na srejdi pa stogi že kak püšpek. Kejpe je naredo erični slovenski molar Tone Kralj leta 1960 tak, ka je nej na steno malo, liki na veuke lesene deske. Štacije so na stenaj črno-bejle: Kralj je brodo, ka je ta tema tak žalostna, ka se ji ne prišikajo farbe. 
Nej daleč od Šmartnoga, v vesnici Gonjače so v spomin slovenskim sodakom Beneš-ke Slovenije pa Brd v drügoj bojni postavili 23 mejterov visiki tören s 144 stubami, na šteroga leko vsikši splezdi pa od vrkaj občüdüje krajino. Vidijo se Alpe, Vipavska dolina, Dolomiti pa Kras tö.
V nedelo zrankoma so prauš-karge iz Sombotela meli eške telko cajta, ka si pred mešov poglednejo Botanični gračenek v Sežani. Varaš je mali, največ lüdi ga pozna zatok, ka se avtocesta tam raztala prauti Trsti ali Kopri. V njem je držina Scaramanga iz Trsta napravila svojo letno rezidenco. Zemla kauli zidine je gnes Botanični park, v šterom rastejo drejve z Japanskoga pa Söverne Merike, djelenšček iz Ažije pa Evrope pa grmauvdje iz Mediterana. Majo glažojnato ižo za palme, tam drejve v zimi na toplom držijo. V gračenki geste takši bambus, šteri samo vsikši 60-80 lejt cveté, depa takša tisa tö, na šteroj je vse čemér, zvün njenoga maloga radečoga sada. S toga se dela trnok zdrav džem. Človek pa začüti, kak je drauven, če se postavi pod drejvo, štero je visiko 25 mejterov.
Martinovi prauškarge vsikder gorpoiškejo takše cerkve v Sloveniji, štere patronuš je sveti püšpek. V cerkvi v Sežani (štere tören ejkstra stogi), so sveto mešo darüvali plebanoš gospaud Aleksander Skapin. Po svetoj meši, ranč tak kak v Šmartnom v Goriš-ki Brdaj, so Sombotelčarge zaspejvali prauškarske pesmi. Vanej so je že čakali domanji vörniki, z vinom pa figicami v rokaj so se dosta kaj pogučali s Slovencami z Vogrskoga.
Prauškarge so slobaud vzeli pa se napautili v Italijo v vesnico Repen, štera je sploj pri slovenskoj grajnci. Gospa Vesna Gustina je gostom povödala, ka živéjo v eti vesnicaj eške itak zvekšoga Slovenci, če rejsan je vsikder več Taljanov. Za njini gezik skrbijo drüštva, na priliko Kulturno drüštvo Kraški dom, štero je dosta pomagalo pri tom, ka so leko küpili edno staro ižo v vesi, pa iz nje napravili muzejsko Kraško hišo. Ram má dvoriške (ali po njinom »borjač«) s steno kaulivrat. Pa nej zavolo tauvanov, liki zavolo vötra burje. Vse je zozidano iz kamla, kak na priliko stüdenec tö, šteroga so inda meli samo najbole bogati. V sobaj rama so muzejci vse njali tak, kak je inda bilau: sobo pa künjo vküper z oprejtim gniškem pa zamanico za vino. Ram je na dva štauka, vrkaj pod kamenov strejov so meli dvej iži za spati. Po prvoj bojni je eške dosta kraški držin živelo v takši ramaj, gnes je več skoro nega.
Duga paut prauškarov se je končala na slovenskom maur-dji. V Izoli se je leko vsikši namočo v toplo, slano vodau, če so se rejsan oblacke že zberali na nebi. Čakala je je eške duga paut do daumi, gde do se gvüšno eške dugo spominali na méke bregé v Brdaj, toplaučo lidi na Krasi pa lejpe cerkve njinoga patronuša.
(Romanje k verskim in kulturnim spomenikom Slovenije je finančno podprl Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Organizatorji se zahvaljujejo za pomoč.)
-dm-



Člani sombotelskoga drüštva pred Kraškov ižov v Repni

Stare knige na policaj klauštra v Vipavskom Križi


Martinova vas Šmartno v Goriški Brdaj

OTROŠKI

KOTIČEK

PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

NOUVE SREČE

Albert že trno dugo Alino rad ma. Na, oba se mata trno, trno radiva. Depa v zadnji časaj je nej tak samo z Albertom. V zadnji časaj Albertovomi Pavli srce tö bole na gousti mlati. Kak bi pa ovak bilau, če pa se je Pavli okau stavilo na ednoj deklini. Pa tau nej na kakši koli deklini. Zgodilo se je tau, ka si človek ranč ne more broditi. 
Tista gizdava Alinina vertinja ma ranč telko staro čerko, kak je star Pavel. Na, okau se je Pavli stavilo ranč na toj deklini. Ranč ta mlada vertinja od Aline njemi začnola popejvati v srcej. Depa kak aj njoj tau povej. Kak aj njoj vöovadi, ka go rad ma, ka se je ranč v njau zalübo. Nej trbej prajti, ka je Albert biu trno veseli, gda je na tau vcejlak sam gor prišo. Vcejlak sam je gor prišo, ka je njegvi mladi pajdaš pa vert zalübleni. Pa tau v mlado vertinjo od Aline. Sam je na tau gor prišo eške prva, kak njemi je tau Pavel sam vöovado.
»Jaj, moj Albert! Una je meni tak lejpa. Una je meni tak žmana. Una se meni tak vidi… Tak se mi vidi, ka ti tau sploj ne morem prajti,« sta sedela na domanjom pragi, Pavel pa je na velki zdijavo. »Ej, ti moj Albert! Tebi je dobro gé. Ti pa Alina se oba radiva mata. Una, una pa zamé sploj ne vej, ka ojdim po taum svejti. Ranč ne vej, kak mi srce za njou bije. Vidiš, eti notri,« njemi je pokazo na mesto, na sterom je gé srce. 
Depa Albert je vedo, kak je tau gé. Un je že vse tau skozi dau. Zdaj je un gé srečen, zalübleni pes. Kak aj zdaj pomore svojmi Pavli? Ka aj narédi, ka se njemi tö spuni takša velka sreča? Pa sta se od toga zgučavala z Alino tö. Neje samo sam nut v sebi brodo. Pa sta po tejm Albert pa Alina brodila pa sta dun zbrodila. Tak se je zgodilo. 
Bila je sobota, kak je gé vsikša sobota. Pavel si je mujs mogo doj spisati, ka trbej domau iz baute prinesti. Doj si je spiso, ka znauva za volo toga njegvoga zalüblenoga betega vse naaupak ne prinese. Albert je kuman čako, ka ideta v bauto. Vedo je, ka de tam Alina pa njena mlada vertinja. Pa je ranč tak bilau tö. Alina je bila venej pred bauto. Mlada vertinja je nut v bauti küpüvala. Alina pa Pavel sta se samo poglednola pa sta vedla, ka trbej naprajti. Vedla sta, ka napravita tisto, ka sta se zgučala. Pavli je trpetalo srce. Aj dé nut v bauto ali naj néde? Ali go venej počaka, ka de go vido ali pa nej? Vse tau ga je mantralo. V tej najvekšoj mantraniji je iz baute prišla UNA! UNA najbole lejpa, najbole žmana pa cejla NAJ, NAJ, NAJ! Mlada je v ednoj rokej mejla pun cejkar, z drugo je škela pelati Alino. V tejm sta Albert pa Alina skaučila pa že letela ta doj po poštiji. Mlado vertinjo je tak potegnila, ka njoj je cejkar spadno iz roke pa se je vse tarazsipalo. Pavla je Albert tak potegno, ka se njemi je vö iz rauk strgo. 
»Albert!!!« je skričo Pavel.
»Alina!!!« je skričala UNA.
Pa sta že oba letela vsikši za svojim pesom. Albert pa Alina sta se nej pa nej škela staviti. Bole, kak sta se drla za njima pa njiva zvala, bole sta letela ta nut proti potoki. Kuman tam sta se stavila. Pa sta čakala. Čakala, ka prideta Pavel pa UNA. Pa tam se je zgodilo.
»Kak vövidi, se najiniva psa radiva mata ali nika takšoga,« je prajla.
»Ja, tak vövidi pa si brodim, ka je tau ranč istina. Na, ge sam Pavel!« njemi je trpetala rauka, gda njoj jo je podržo. 
»Baug daj Pavel! Ge pa sam Miša,« njemi je segnola v rokau, Pavli pa se je vidlo, ka njena tö tak malo trpeče.
Ka je bilau s tistim cejkrom pred bauto je zdaj nej važno gé. Najbole naprej valaun je tau, kak je Pavel cejlo soboto pa nedelo brodo od Miše. Pa od njene méke, tenke roke. Pa je vüpanje emo, ka una nanga ranč tak brodi, kak un na njau. 
Miki Roš

Družinski dan v Sakalovcih

Slovenska manjšinska samouprava v Sakalovcih je letos 27. junija organizirala - tako kot vsako leto do zdaj - družinski dan za otroke in starše. Imeli smo srečo z vremenom, sonce je sijalo in ne samo na nebu, ampak mislim, da na koncu prireditve tudi na obrazih udeležencev. 
Program je bil pester. Otroci so imeli na razpolago skakalnico, lahko so » lovili ribe«, streljali in se tudi pomerili med sabo na različnih tekmovanjih. Seveda niso resnično lovili rib, ampak so morali zajeti lesene ribice z malo leseno palico, in če so imeli srečo, so našli na njih obraz z nasmehom,  in so dobili za nagrado bonbonček. Tisti, ki so hoteli, so lahko streljali z zračno puško pod vodstvom Lacija Nemeša, seveda so fantje to takoj poskusili. Vsak je lahko streljal 4-krat, na koncu pa so organizatorji sešteli rezultate in so najboljši dobili nagrade, sladkarije seveda. 
Za domačo nalogo so otroci dobili, naj narišejo, kaj je bilo zanje najbolj zanimivo v prejšnjih letih. Zelo veseli smo bili, saj so otroci bili zelo pridni. Veliko risb smo dobili, in te je žirija, pod vodstvom gospe Irene Fasching, razvrstila v različne starostne skupine od najmlajših do najstarejših. Pri tej nalogi niso bili nagrajeni le zmagovalci, temveč je vsak dobil nagrado za svoj trud. 
In kot vsako leto, saj zato se prireditev imenuje družinski dan, so lahko tudi starši tekmovali med sabo. Naloge so bile zanimive in smešne hkrati. Preverili smo, kdo najhitreje zabije žebelj v panj oziroma kdo ni pozabil, kako se lušči koruza. Otroci pa so lahko metali tenis žogico v cilj, lahko so lovili ravnotežje s ping-pong žogo na loparju, medtem ko so bežali. Igre je sestavil Joži Illés. 
Na koncu prireditve je Slovenska manjšinska samouprava v Sakalovcih vse pogostila s fižolovim golažem s kračo, ki ga je skuhal Gabor Kovač. 
In še nekaj. Vodstvo slovenske manjšinske samouprave se je, tako kot vsako leto, tudi letos odločilo, da tisti učenci, ki se učijo slovenski jezik, prejmejo za nagrado darilni bon v vrednosti 3000 forintov, ampak za razliko od prejšnjih let, so otroci bone prejeli zdaj, na prireditvi. In zelo smo bili veseli, da so skoraj vsi bili z nami, in s tem dokazali, da ne samo da se učijo slovensko, ampak se udeležujejo slovenskih prireditev in si tudi s tem zaslužijo nagrado. 
Valerija Rogan
foto: J. Illés



MLAŠEČI

KAUT

Njegvi gosli nigdar več nede igro


PETEK, 16.07.2010, I. SPORED TVS
6.50 KULTURA, 7.00 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.40 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.05 BIBIJI: PAS, RIS., 10.15 BIBAMICA IZGUBI HIŠKO, LUTK. NAN., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.40 NAJBOLJŠA PRIJATELJICA PSOV, DOK. FILM, 10.55 ENAJSTA ŠOLA,  11.20 TO BO MOJ POKLIC, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25    SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 DOKTOR PES, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: JUTRANJE NAPAKE, 16.20 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ZGNZ - BIG FATHER/2, 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI 19.55 BIO-EKO-VEGI PROJEKT, TV NAN., 20.30 V DOBRI DRUŽBI PO SLOVENSKO, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.07.1992, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL
PETEK, 16.07.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 11.30 TV PRODAJA, 12.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.07.1992, 12.25 ČRNO BELI ČASI, 12.40 EVROPSKI MAGAZIN, 13.40 (NE)POMEMBNE STVARI: HRANA, 14.30 MULČKI: VRTEC OTONA ŽUPANČIČA MARIBOR, OTR. SER., 15.00 NA UTRIP SRCA, 16.25 METNOST IGRE, 16.50 MINUTE ZA ..., 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 INDIJSKA DEŽELA GUJERAT, DOK. FELJTON, 18.25 NIUGINI - RAJ IN PEKEL NA PACIFIKU, DOK. ODD., 19.00 ZLATA ŠESTDESETA, 20.00 KRIK IN MADONA, DOK. ODD., 20.50 MESTNI FANTJE, AM. FILM, 22.45 TIHI DRUŽABNIK, RUS.-AM. FILM, 0.20 ZAKON V MODREM, IT. NAD., 2.20 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 17.07.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: JUTRANJE NAPAKE, 7.20 TINČEK PETELINČEK, LUTK. IGRICA, 7.50 MIHEC IN MAJA, OTR. SER.; SEJALCI SVETLOBE, OTR. NAN.; RIBIČ PEPE: DO DRAVE S ČRKO D, OTR. NAD., 9.25 TOLPA IZ SUGAR CREEKA: MISIJONSKI ZLIKOVCI, AM. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 LEGENDA O JOHNNYJU LINGU, AM. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 IZ SOBOTNEGA POPOLDNEVA, 17.00POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 POLETNI ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 18.00 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 ANGEL, ANG. FILM, 22.00 PRVI IN DRUGI, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: JOŽE VOZNY, 0.05 APOLLOV LET, ANGLEŠKI FILM, 1.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.07.1992, 2.10 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL
SOBOTA, 17.07.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.25 TV PRODAJA, 8.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.07.1992, 8.35 POLEMIKA, 9.35 POSEBNA PONUDBA, 10.35 MINUTE ZA ..., 11.05 KRIK IN MADONA, DOK. ODD., 12.30 ZIMSKI SPOMINI, ZOI VANCOUVER 2010: SLALOM MOŠKI, 14.50 20 LET KNAP’N’ROLLA - KONCERT SKUPINE ORLEK, 17.00 ZASEBNO ŽIVLJENJE SHERLOCKA HOLMESA, AM. FILM, 19.00 BUTAN - DEŽELA GRMEČEGA ZMAJA, DOK. ODD., 19.40 MOTOKROS: SV. PRVENSTVO V RAZREDU MX-03, 20.00     CELJE: NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE, CM CELJE - DOMŽALE, 22.20     ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.50 KONCERT U2, LIVE IN MILAN & NO LINE ON HORIZON, 23.50 SOBOTNO POPOLDNE, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 18.07.2010, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.50 MULČKI: NOVA GORICA, OTR. SER., 10.20 ANIMALIJA: NA KRATKO, RIS. NAN., 6/40,   10.50 SLEDI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 V DOBRI DRUŽBI PO SLOVENSKO, 14.30 PRVI IN DRUGI, 14.55 ANNE Z ZELENE DOMAČIJE, KAN. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 KRKA IN LJUDJE, DOK. ODD., 18.10 UPS!, KRATKI FILM, 18.25 TONI IN BONI, RIS., 18.30     MUSTI, RIS., 18.35 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.05 DO KONCA IN NAPREJ, SLOV. FILM, 21.30     ŽREBANJE LOTA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 KO NAPADE TIGER, IT. NAD., 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 18.07.1992, 1.30 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL
NEDELJA, 18.07.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.10 TV PRODAJA, 7.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 18.07.1992, 8.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 8.50 MED VALOVI,  9.20 30. SREČANJE TAMBURAŠEV IN MANDOLINISTOV SLOVENIJE, 10.00     CICIBAN POJE IN PLEŠE, 11.30 POLETJE S SELIKOM, NORV. FILM, 12.40 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 13.30 ZIMSKI SPOMINI, ZOI VANCOUVER 2010: HOKEJ NA LEDU, KANADA - ZDA, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 18.00 SOBA Z RAZGLEDOM, ANG. FILM, 20.00 RIMSKE KATAKOMBE, DOK. ODD., 20.55 OBISKOVALCI, FR. FILM, 22.45 NA UTRIP SRCA: RUSALKE, 0.05 PODKRALJI, IT. NAD., 0.55 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 19.07.2010, I. SPORED TVS
7.05 UTRIP, 7.15 ZRCALO TEDNA, 7.35 NA ZDRAVJE! ,9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHAI, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS.,  9.35 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.00 BIBIJI: JEŽ, RIS., 10.10 COFKO COF, RIS., 10.35 MULČKI, OTR, SER., 11.05 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 13.40 POLNOČNI KLUB: SONČENJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.50 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 16.15 BUBA GUBA, LUTK. NAN., 16.35 PODSTREŠJE: GLASBILA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 KLOVN KIRI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ALEKSANDER MARODIĆ: NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST, 20.40 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 21.10 ISTRA SKOZI ČAS: IZVOR IN OBDOBJE GRADIŠČ, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.07.1992, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL
PONEDELJEK, 19.07.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 7.35 TV PRODAJA, 8.05 SOBOTNO POPOLDNE,  10.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.07.1992, 11.15 30. SREČANJE TAMBURAŠEV IN MANDOLINISTOV SLOVENIJE, 12.30 SLOVENSKI UTRINKI, 13.00 POSEBNA PONUDBA, 13.20 OSMI DAN, 13.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.20 PRVI IN DRUGI, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: PEČAR, 18.00 POLLY ADLER, AVST. NAD., 18.45 ROŽNATI PANTER, RIS., 19.00 IZ SOBOTNEGA POPOLDNEVA, 20.00 V SENCI DINOZAVROV, DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 SREČNI KONCI, AM. FILM, 0.25 OSEDLANI, AM. FILM, 1.50 V SENCI DINOZAVROV, DOK. SER., 2.45 INFOKANAL
* * *
TOREK, 20.07.2010, I. SPORED TVS
6.50 KULTURA, 6.55 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.40 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.05 BIBIJI, RIS., 10.15 ZLATI PRAH, LUTK. NAN., 10.25 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 10.40 FELIKSOVA PISMA, RIS., 10.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.20 ZGODBE IZ DIVJINE, DOK. NAN., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 3 X EKSTREMNO, DOK. FELJTON, 13.40 UMETNI RAJ, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 16.15 PROFESOR PUSTOLOVEC, 16.30 POTPLATOPIS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZGODOVINA ARHITEKTURE, 18.00 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VRTIČKARJI, TV NAD., 20.55 DRŽAVLJAN A.T., DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SOJENJE MILOŠEVIĆU, DOK. SER., 0.05 PRAVA IDEJA!, 0.30 ZGODOVINA ARHITEKTURE, 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.07.1992, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL
TOREK, 20.07.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.20 V PRODAJA, 10.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 11.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.07.1992, 11.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.15 SLEDI, 13.40 STUDIO CITY, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 18.00 PORTOROŽ ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V TENISU (Ž), 20.10 NOGOMET, POVRATNA TEKMA DRUGEGA PREDKROGA LIGE PRVAKOV, LUKA KOPER - DINAMO, 22.05 INTERVJU, AM. FILM, 23.30 SLADKI ČASI, AMERIŠKI FILM, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 21.07.2010, I. SPORED TVS
6.50 KULTURA, 6.55 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.40 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.05 BIBIJI, RIS., 10.10 OBISK V AKVARIJU, 10.15 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAN., 10.40 PROFESOR PUSTOLOVEC, 10.55 POTPLATOPIS, 11.15 ZGODOVINA ARHITEKTURE, DOK. SER., 11.50 DRŽAVLJAN A.T., DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 ALEKSANDER MARODIĆ: NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 MAKS IN RUBI, RIS., 16.00 MILAN, RIS., 16.05 MEDVEDEK, RIS., 16.15 POD KLOBUKOM: V STAROST UJETA MLADOST, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 18.25 BOJAN, RIS., 18.30 LENI IN ČIVKA, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 ZIMA V VOJNEM ČASU, NIZOZ. FILM, 21.45 ŽREBANJE LOTA, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 BREZ REZA: IX. DALAJLAMA TENZIN GYATSO, 23.35 ZDRAVJE V EVROPI, 0.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.07.1992, 0.50 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL
SREDA, 21.07.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 9.45 TV PRODAJA, 10.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.07.1992, 10.45 KNJIGA MENE BRIGA, 11.35 GLASBENI VEČER, 12.10 FESTIVAL OKTETOV KRANJ 2010, 14.25 ČRNO BELI ČASI, 14.45 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: JOŽE VOZNY, 15.50 DAJMO, TRABANT, NEMŠ. FILM, 17.30 PORTOROŽ: ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V TENISU (Ž), 19.50 PTUJ: KOŠARKA (M), PRIJATELJSKA TEKMA:SLOVENIJA - MAKEDONIJA, 21.55 LUTZ HUEBNER: MARJETKA, STR. 89, TV PRIREDBA PREDSTAVE GLEDALIŠČA PTUJ, 23.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.15 RAZUZDANEC, ANG. FILM, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 22.07.2010, I. SPORED TVS
6.50 KULTURA  6.55 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.40 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.10 BIBIJI: MORSKA MAČKA, RIS., 10.15 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.40 POD KLOBUKOM: V STAROST UJETA MLADOST, 11.15 BERLIN, BERLIN: DEUX EX MACHINA, NEMŠ. NAN., 11.45 SVETO IN SVET: KAJ SO NEBESA?, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30  BIO-EKO-VEGI PROJEKT, TV NAN., 13.55 VRTIČKARJI, TV NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 16.00 FIFI IN CVETLIČNIKI: POKAŽI KAJ ZNAŠ, RISANA NAN., 16.10 IZ MESTA NA VAS, DOK. FILM,  16.25 ENAJSTA ŠOLA: KOLIŠČA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI: ZDRAVJE, 18.25     ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 BELA, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 HRIBOVSKA SAGA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN,23.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.07.1992, 0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL
ČETRTEK, 22.07.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 9.25 TV PRODAJA, 9.55 BREZ REZA: IX. DALAJLAMA TENZIN GYATSO, 10.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.07.1992, 11.20 RIMSKE KATAKOMBE, DOK. ODD., 12.15 V SENCI DINOZAVROV, DOK. SER., 13.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 14.10 EVROPSKI MAGAZIN, 14.40     POMAGAJMO SI, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 SLOVENSKI VODNI KROG: POLSKAVA, DOK. NAN., 18.55 DR. WHO: NOVA ZEMLJA, ANG. NAN.,20.00 PORTOROŽ: ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V TENISU (Ž), 22.00     BRATOVA POROKA, FR.-ŠVIC. FILM, 23.30 PRODAJALKA, AM. FILM, 1.15     ZABAVNI INFOKANAL

Zadnjič sam nika iskala med starimi kejpi, pa so mi v roké prišli kejpi s folklornoga festivala v Beltincaj. V sedemdeseti pa osemdeseti lejtaj je na beltinški folklorni festival ojdla folklorna skupina iz Sakalauvec. Mlade je en čas sprvajala Makoš banda. Tej goslarge so vsi iz Sakalauvec ali z Dolenjoga Senika bili. Pa kak sam gledela kejp, sam mogla gorpriti, ka od nji več nikoga nejga med nami. Najprva je odišo fudaš Pišta Makoš, odišla sta muzikanta z Dolenjoga Senika, pokojni je že Hacko, steri je na basi igro. Letos so pa v Sakalauvca slobaud vzeli od Jančina Horvátha tö, steri je na gosli vedo veselo pa žalostno tö zašpilati. Mladi smo ga radi meli, ka je vsigdar miren bijo, nej se je čemerijo, če je kaj trbelo dostakrat zašpilati, ka smo mi nej dobro plesali. Bijo je dober človek pa pravi goslar, njemi je samo gnauk trbelo zašpilati ali spopejvati kakšno nauto pa se je pod njegvimi flajsnimi prsti že čüla melodija iz goslina. Rad je z nami ojdo, če smo šli kama plesat, vsigdar je veseli bijo. Kak je starejši grato, je njegvi gosli tö vse večkrat počivo. Gnauk sam ga srečala pri doktori, sva se pogučavala, sam ga pitala, če ešče kaj igra z goslinom. Pravo mi je: vej pa volau bi ešče emo, samo prsti me več ne baugajo.
Jančina Horvátha so v vesi tö fejst poštüvali, njina držina je vsigdar poštena pa delavna bila. On je tö dugo-dugo lejt delo v kosinoj fabriki, vejmo, ka je tam težko delo bilau, zatok nej čüda, ka je njegvo zdravje že dugo nej takšno bilau, kak bi mog-lo biti.
Na njegvo zadnjo paut ga je sprevodila skurok cejla ves, s tejm so ligdé pokazali, ka so ga trno poštüvali. 
M. Sukič




Monošter - Szentgotthárd
Gárdonyi u. 1.

Tel.: (+36)94/383-060
E-mail: info@lipahotel.hu
www.lipahotel.hu





zveza.hu