Na Gorenjskem ni večjih gospodarskih problemov, so poudarili na regijskem posvetu o stabilizaciji, ki je bil v sredo v Kranju. Dosedanji rezultati pa so jamstvo, da lahko stabilizacijska prizadevanja izpeljemo ob stalnem prizadevanju celotnega združenega dela. Foto: J. K.
T
ZA VSAKDANJO RABO...
■U     PU|KO»M»IN»   l»OUSt»'J« ...   V J~- *
.telji: občinska konferenca SZDL Swc*. Kranj, Radovljica, Škof]« Loka 5jJ*fc — Izdaja Časopisno podjetje %Inmj — Glavni urednik Igor Slavec orni urednik v. d. Jože Koinjek
Sla silo socia
Kranj, petek, 26. 6. 1981 Cena: 7 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
<SCU POZORNOS
Enostavneje do zdravnika
, veliavo samoupravni sporazum o postopkih za S 1. julijem stopi v     j      zdravstva jn otroškega varstva, ki ga je uresničevanje pravic s p<*>    Jn 'skupnosti sprejela koncem lanskega Nfina občinskih xdraVS7azumom so določeni postopki
in načini uresim. S samoupravnimi spor. ^ a varstva, kot jih opredeljuje zakon o sevanja pravic iz zflraV^()UPravni sporazum o temeljih plana, dogo-zdravstvenem varstvu, sam j j sarnoupravni sporazumi, sklenjeni m o družbenem plan" £innostih. Novi dokument predvsem poeno-dravstvenih skup_____oK„;i,„„ ,
r.««.«, m jih prina™ —.....-i--.-«—--—■ oneinske
Nravstvene skupnosti, niti niso novosti, saj so jih ponek(>d že uvedli Se pred »prejemom sporazuma, marsikje pa bo verjetno trajalo tudi nekaj flje. da bodo novosti tudi dejansko zaživele v praksi. Med novostmi v sporazumu je dosledno uresničevanje načela o prosti izbiri zdravnika ,i česar se je doslej ponekod odstopalo, izbira seveda ne pomeni menjavanje zdravnika vsak dan, pač pa velja vsaj eno leto. Prav tako iploftni zdravnik ugotavlja vse potrebe po zdravstveni pomoči uporabnika. Poenostavljena je tudi - ponekod že doslej - pot do nekaterih fecialistov, kot so ginekolog, pediater in okulist, za kar ni treba napotnice. Tudi uveljavljanje pravice do očal, ortopedskih pripomočkov, dušnih aparatov, ipd. je poenostavljeno, saj odslej ugotovitve zdravnika dede tega ne potrjuje še strokovna služba zdravstvene skupnosti.
Glede zdraviliškega zdravljenja ne odloča več komisija zdravstveni skupnosti, pač pa konzilij zdravnikov v bolnišnici oziroma v osnovni Nravstveni dejavnosti, za borce NOV pa konzilij zdravnikov pri dispanzerju za borce.
Več novosti je tudi glede bolniške odsotnosti z dela, o čemer seveda odloča zdravnik, vendar pa pri tem upošteva v večji meri kot doslej zahteve in pogoje delovnega mesta. Upravičenost staleža pa lahko na zahtevo temeljne organizacije združenega dela ugotavlja konzilij zdravnikov zdravstvene organizacije.
Po novem se tudi nadomestilo osebnega dohodka za čas bolniške tfisotnoeti za več kot 30 dni ne izplačujejo več pri zdravstveni skupnosti, pač pa v organizaciji združenega dela, kot tudi vsa ostala povračila tudi za družinske člane: tako izplačana sredstva pa delovna '<n$anizacija poračuna z občinsko zdravstveno skupnostjo v dogovornih rokih, najkasneje pa do konca tekočega leta.
L. M.
potrjena ustavna dopolnila
rfcfati slovenske skupščine soglašali z dopolnili zvezne usta-IJPJJV tmho pa so potrdili pravilnost nase politike do narodno-rr Sloveniji
lUsfehana    —    Zbori slovenske
Pocrne so na sredinih zasedanjih rafali z dopolnili k ustavi Socia-pne federativne republike Jugo-Jtnje, ki jih je zvezni zbor zvezne nitfine sprejel 9. junija. Skupšči-I je  potrdila   ustrezen odlok, nem pa je dala soglasje tudi k Vrvnemu zakonu za izvajanje teh Vivriih dopolnil. Besedilo dopolnil «no ureja   temelje političnega Krna v Jugoslaviji, obenem pa ht republikam   in pokrajinama rojoča, da   urejajo vprašanja s f> pristojnosti, skladno z znači! Nmi vsake sredine. Brez dvoma f ^polnila k ustavi SFRJ prispe-F k  še   večji demokratičnosti nlističnega samoupravnega Im   in    uveljavljanju pravic ftvni ljudi in občanov v sistemu rulistične    samoupravne demo-
luelegati slovenske skupščine so lw tako obravnavali poročilo o |Wevanju stališč, priporočil in
sklepov   slovenske   skupščine za uresničevanje posebnih pravic italijanske in  madžarske narodnostne skupnosti pri nas. Skupščina je te dokumente sprejela leta 1977. Skupščina je ugotovila, da je treba še naprej dosledno uresničevati politiko nacionalne enakopravnosti. Primer s Kosova je prav tako opozorilo, da je treba biti na tem področju dosleden in da korenine najrazličnejših nasprotnih in negativnih poskusov na tem področju še rastejo. Naša edina pot je razvoj socialističnega samoupravnega sistema in dosledno  uresničevanje Titove in Kardeljeve misli o bratstvu in enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. 2e v zgodovini našega boja za svobodo smo gradili tudi temelje    reševanja nacionalnega vprašanja. Tega se danes, ob 40. obletnici vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije,   ponosni spominjamo.
•jk
Ni kvalitetnih investicijskih programov
rJSS^^ JC r? • P°8vet o uresničevanju stabilizacije na Go-deli* V™™.0?")* Je že presegla lansko raven - Večji
- M«l V! HJirinfiko področje - Investicije pod planom dpvntii« f * 2 nh ,mve8ticijskih programov - Večja prizadevanja za odpravo lastnih slabosti
Na sredinem posvetu o uresničevanju gospodarske stabilizacije na Gorenjskem, ki ga je pripravil CK ZKS in se ga je udeležil tudi član predsedstva CK ZKS Štefan Korošec, so predstavniki gorenjskih občin razmere ocenili za ugodne. Zlasti to velja za finančne rezultate, vendar podrobnejša analiza pokaže, da so visoke številke bolj posledica visokih cen, kot pa večjega obsega proizvodnje. Kljub temu pa je razveseljivo, da je fizični obseg proizvodnje na Gorenjskem v petih mesecih že presegel lansko raven, razen v jeseniški občini, kjer je za 10 odstotkov manjši. Vzrok za to je manjša proizvodnja v Železarni zaradi pomanjkanja surovin, posledice pa se čutijo v vsej kovinsko predelovalni industriji,   ki   uporablja   pločevino in druge proizvode z Jesenic. Hkrati pa v Železarni tudi niso naredili vsega, da bi proizvodnja normalno tekla. V škofjeloški občini pa opozarjajo, da je ponovno začela padati proizvodnja mleka, vzrok za to pa so previsoke cene krmil in gnojil oziroma prenizki regresi in tudi manjši stalež živine, kar pa je posledica neugodnih razmer za  kmetijstvo v preteklih letih.
Povsod opozarjajo tudi na izredne visoke stroške proizvodnje, ki raste jo hitreje od celotnega prihodka in zato dohodek pada. Se vedno se namreč pojavljajo najrazličnejša izsiljevanja s samoupravnimi sporazumi, ki so v bistvu le zahtevki po višjih cenah in tudi zahteve po sovlaganjih so včasih nesprejemljive. Tako naj bi žirovska Alpina, ki je pripravljena sovlagati v izgradnjo tovarne Viko Varaždin, sama prispevata ves denar, kar je seveda nesprejemljivo. Po drugi strani pa je tudi res, da se marsikje upirajo tudi upravičenim zahtevam po sovlaganjih.
Investicije so letos na Gorenjskem celo  pod   planskimi predvidevanji. Vendar, še bolj kot tako velik padec, zbuja skrb sestava investicij, ki prav gotovo ne prispeva k boljši sestavi gospodarstva.  To  pa   pomeni, da primanjkuje   kvalitetnih investicijskih  programov. Tudi  v zunanjetrgovinski menjavi so letos finančni dosežki boljši od lanskih, saj se je prodaja na tuje toliko povečala, da je z izkupičkom pokrit uvoz. Vendar se je izvoz zelo preusmeril na klirinško  področje.  Zlasti   to  velja za
čevljarsko industrijo in kranjsko Iskro.
Splošna in skupna poraba sta na Gorenjskem v okvirih, ki so predvideni z resolucijo in v vseh občinah načrtujejo, da bodo z usklajevanjem prispevnih stopenj poračunali večji priliv. Tudi osebni dohodki se gibljejo v planirani višini
Kljub razmeroma zadovoljivim rezultatom, so poudarili na posvetu, je še vrsta problemov, ki bi morali spodbuditi k večji aktivnosti tako vse subjektivne sile v družbenopolitičnih skupnostih kot tudi delavce v delovnih organizacijah. Nemogoče je namreč, da določenih slabosti in nepravilnosti v delovnih organizacijah ne bi bilo. če se kažejo v celotnem našem gospodarstvu.
M. Bogataj
r
DANES V GLASU: 12. stran:
PRAZNIK POD STORŽIČEM
KS Golnik, Tenetiše, Gorice in Trstenik praznujejo
13. STRAN:
»Hočem, da je otrok ustvarjalen
16. STRAN:
OB ZAKLJUČKU NAČETAJA LJUBLJANSKE BANKE
Najboljši so se predstavili
Premogove težave
Izvršni svet kranjske občinske skupščine je razpravljal *udi o problematiki preskrbe s tehnič nim blagom in kurivom v občini Pravzaprav so razpravljali pred vsem   o  preskrbi   s premogom Delovna    organizacija Merkur Kranj je obvestila izvršni svet, da se pojavljajo določene težave pri dobavi    premoga potrošnikom Medtem   ko   slovenski rudniki redno dobavljajo dogovorjene količine premoga Merkurju, je stanje glede dobave iz bosanskih rudnikov povsem drugačno. Bosanski rudniki namreč vztrajno zahtevajo  od  dobaviteljev premoga, da sodelujejo tudi pri sovlaganjih v tako imenovano razširjeno reprodukcijo oziroma modernizacijo. Vendar pa to vprašanje med republikami oziroma v zvezi ni rešeno in jasno. Zato je izvršni   svet   kranjske občinske skupščine menil, da mora republiški izvršni svet skupaj z izvršnimi sveti drugih republik čimprej razrešiti vprašanje s premogom.
Kuponček za žrebanje nagrad na našem Glasovem izletu. Pohod od 7. ure, žrebanje ob 12. uri.
*ri. ~ ?m m bleJske »natege« očitno že uspešno deluje, saj za razliko odpreišnjih let blejsko jezero letos ni »cvetelo«. Vsekakor pa t>ovoda Blejskega jezera še bolj čista, ko bodo potegnili drugi krak čistilne natege, ki ga predvidevajo napeljati od Mlina proti Zaki Na nadaljnjo sanacijo blejskega jezera pa že čakajo cevi na Mlinem -
GLAS
V nedeljo, 28. junija naš izlet od hotela Bor
v Preddvoru na Jakoba
O LAS 2 STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK. 26.JUNUA191
PO JUGOSLAVIJI
Severna ljubljanska obvoznica
Nadvse slovesno so v sredo odprli novo štiripasovno severno vpadno cesto. Severna vpadnica, ki se prične v Črnučah in konča s priključkom na Titovo cesto, bo namreč precej razbremenila takoimenovani črnuški prometni zamašek, s tem pa voznikom iz štajerske smeri omogočila lažji in' hitrejši dostop v Ljubljano. Strokovnjaki Slovenijaceste in celjskega Ingrada so cesto in mostove zgradili v rekordnem času dveh let. Severna vpadnica je v celoti dolga okoli 4500 metrov. Od Črnuč do Tomačevega je štiripasovna, od tam do Titove, kjer se bo v prihodnje priključila na severno obvozno cesto pa je dvopasovna.
Podravka kupila tovarno v ZRN
Da bi povečala izvoz blaga na svetovne trge, zlasti na konvertibilne ter v države evropske gospodarske skupnosti, je živilska industrija Podravka iz Koprivnice kupila v Zahodni Nemčiji tovarno, v kateri bo v prihodnje predelovala gobe, gozdne sadeže, sadje, zelenjavo in drugo. Za to tovarno je Podravka plačala 3£ milijona mark.
Nove tovarne v Makedoniji
Na območju Makedonije so lani odprli 50 novih objektov in sicer 29 v industriji, 12 v kmetijstvu in živilski industriji ter 9 v ostalih gospodarskih panogah. Med najpomembnejše objekte sodijo tovarna umetnih gnojil litov Veles, tovarna medicinske plastike v Tetovu, tovarna nealkalnih vlakci v Gostivarju, vinska kle. v Svetem Nikolu in več sto sadovnjakov in vinogradov ter steklenjaki za pridelavo zelenjave.
Vlaganja na Kosovu
Na pobudo slovenskega izvršnega sveta, gospodarske zbornice Slovenije in ljubljanskega Smelta je bil v Ljubljani pogovor z okoli 15. proizvodnimi in trgovskimi organizacijami iz naše republike, ki jih zanimajo vlaganja na Kosovu. Gre za proizvodnjo nerjavečih cevi, tankostenskih pocinkanih gladkih in profiliranih cevi, trajnožarečih peči na trdo gorivo in za povečanje proizvodnje radiatorjev.
Izredni ukrepi v Zasavju
Manjši   izkop premoga, manjši celotni prihodek, izguba in preveč nadurnega dela so narekovali, da je delavski svet Zasavskih premogovnikov   razglasil stanje posebne pripravljenosti v delovni organizaciji in sprejel ukrepe za izboljšanje stanja. Zasavski premogovniki so se znašli v tako slabem položaju, kot že dolgo ne. Izpad I celotnega prihodka je 220 milijonov dinarjev, 89 milijonov gre na račun nedose-ganja  planiranega izkopa premoga, 140 milijonov pa na račun nižje cene premoga, kot so jo načrtovali. V petih mesecih imajo tako Zasavski premogovniki 170 milijonov dinarjev izgube. Vse okoliščine, so ocenili na seji delavskega sveta, spodbujajo sprejem izrednih ukrepov. Njihov osnovni namen je, da letos uresničijo načrt proizvodnje, ki predvideva, da bodo letos nakopali 1,400.000 ton premoga.
Zlati znak za minulo delo
Tržič - Pred tednom dni so v Ljubljani podelili letošnja priznanja republiške konference zveze socialistične mladine Slovenije: plakete, zlate znake in zlate ptice. Med odlikovanci je bil tudi Tržičan Marko Valjavec, ki je v mladinski organizaciji aVtiven vsa leta. odkar je prejel člansko izkaznico.
Marko Valjavec
Z osebnim zgledom in delom v akcijah mladih je veliko prispeval k razvoju sistema socialističnega samoupravljanja. Opravljal je odgovorne naloge v občinskih, regijskih in republiških organih. Med drugim je bil predsednik osnovne organizacije ZSMS v Bistrici, vodja centra za obveščanje in propagando ter član predsedstva občinske konference ZSMS Tržič, predsednik občinske
konference. član medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko, če naj omenimo le najpomembnejše med njimi. Zlasti aktiven je bil na področju informiranja in propagande ter idejnopolitičnega dela.
»Služenje vojaškega roka me je precej odmaknilo od dogajanj in dela v mladinski organizaciji,« je pripovedoval Marko Valjavec. »Ko sem se vrnil domov, sem prevzel dolžnost člana komiteja občinske konference ZKS Tržič, kjer sem zadolžen za področje političnega sistema, tako da v delu mladinske organizacije neposredno nisem več toliko udeležen. Sem še član komisije za idejnopolitično delo pri predsedstvu občinske konference, rad pa tudi pomagam, kjer je treba.«
Marko Valjavec, diplomirani politolog, dela kot pravni referent v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič! »Zlati znak je priznanje za minulo delo. Ne rečem, da v mladinski organizaciji ne bi hotel več delati, vendar mislim, da z izkušnjami, ki sem jih v njej pridobil, lahko več storim v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Prav je, da delo prevzemajo mlajši s svežimi idejami ter se tako kalijo za kasnejše   družbenopolitično delo.«
Od Gorenjcev so zlate znake republiške konference ZSMS prejeli še: Mara Crnilec iz Kranja, mentorica klubov OZN, Edo Gruden iz Kranja, Srečo Pirman iz Škofje Loke ter Jure Tomašič iz Kranja, vsi dolgoletni in aktivni delavci v mladinski
organizaciji.
H. Jelovčan
Plakete mesta Tržiča
Tržič - Delegati skupščine občine Tržič so se na torkovih sejah zborov odločili, da ob letošnjem 5. avgustu, občinskem prazniku, prejme plakete mesta Tržiča devet organizacij oziroma posameznikov.
Zlato plaketo bo dobila Lepenka, temeljna organizacija Kartonažne tovarne Ljubljana, ob stoletnici obstoja za pomembne dosežke na gospodarskem področju.
Srebrne plakete pa bodo na slavnostni seji skupščine izročili Marjanu Bizjaku za vsestransko aktivnost na gospodarskem in družbenopolitičnem področju, krajevni organizaciji rdečega križa Podljubelj za vzorno in prizadevno delo na humanitarnem področju, krajevnemu združenju zveze borcev NOV Lom za krepitev vloge krajevne organi-
Novigrad - Jeseniški osnovnošolci so bili letos že drugič v Soli v naravi ob morju. — Fofo: J. Rabič
Jeseniška šola v naravi
v Novigradu
V jeseniški občini so lani prvič organizirali šolo v naravi in sicer v otroškem letovišču v Novigradu, ki ga upravlja Društvo prijateljev mladine Jesenice. Lani je šola zelo uspela, zato so se letos odločili za štiri izmene šolarjev.
V prvi spomladi je bilo 86 učencev tretjih razredov osnovnih šol Gorenjski odred Žirovnica, Jeseniško-bohinjski odred Kranjska gora in OS P. Stražišar z Jesenic, šola v naravi je bila pod pedagoškim vodstvom Antona Dežmana iz Žirovnice zelo dobro organizirana, saj so izpolnili ves predvideni prilagojeni program pouka ob morju. Učenci so spoznavali življenje v morju in na obali, najrazličnejše obmorske rastline in drugo. Ogledali so si tudi pomorski muzej in akvarij v Piranu, popeljali pa so se z ladjo na ekskurzijo v Poreč.
Medtem ko je bilo prvi dan med njimi še 42 neplavalcev, so se do konca šole v naravi domala vsi naučili plavanja.
Ostale tri izmene šole v naravi bodo v ieseni in sicer, za 390 učencev
tem tednu
zacije v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja in ohranjanju ter razvijanju tradicij narodnoosvobodilnega boja ter planinskemu društvu Križe za razvijanje in krepitev planinstva kot oblike množične rekreacije delavcev.
Bronaste plakete bodo kot priznanje za minulo delo dobili: Slavko Bole za aktiven prispevek pri delovanju organizacije rdečega knžam na področju prostovoljnega krvodajalstva. Jože Jurjevčič za aktivno in oolgofetno uspešno delo na področju športne dejavnosti, Janez Kahšnik T aktivno in dolgoletno uspešno delo pri razvijanju telesne vzgoje v Tržiču ter Hazim Omerovič za aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti.
iz jeseniških osnovnih šol. Sredstva za šolo prispeva izobraževalna skupnost in telesnokulturna skupnost Jesenice, starši pa le 650 din. Otroško letovišče pa se ubada s finančnimi težavami, saj Društvo prijateljev mladine Jesenice nuna dovolj denarja niti za nujno vzdrževanje in obnovo. Brez dvoma bo potrebna širša družbena akcija v občini, da bi se ta problem rešil, saj bi bilo nedopustno, da bi to letovišče jeseniških otrok ob morju propadlo.
J. Rabič
Podelitev
spričeval
V povezavi s Prešernovim gledališčem ter Glasbeno šolo, bo v soboto, 27. junija slovesna razdelitev spričeval za Poklicno šolo v Kranju. Razdelitev spričeval 60 kovinarjem, 56 elektrikarjem in 32 slikopleskarjem bo v soboto ob 14. uri v Prešernovem gledališču v Kranju.
J.Zurc
Francoska odločitev
Štirje predstavniki Komunistične partije Francije to t novi vladi prevzeli ministrske položaje, od katerih je edea podpredsednik vlade — Široke posledice francoske odločitve — Iran pripravljen na pogajanja z Irakom, obenem pt se pripravlja na volitve novega predsednika — Konferenca Organizacije afriške enotnosti — Turški zunanji minister obiskal Jugoslavijo
Drugič po drugi svetovni vojni so bili francoski komunisti na prapi vlade in tokrat so to priložnost izkoristili. V novi francoski vladi so komunisti prevzeli štiri ministrske položaje, ki sicer ne veljajo za »ključne«, vendar je eden od njih podpredsednik vlade. To je nova francoski odločitev presenečenja. Presenetila je gladka zmaga socialista Mute randa na volitvah, še prepričljivejši pa je bil drugi krog volitev za poslance v parlamentu. Na teh je dobila levica absolutno večino, komunisti, ki sami niso bili posebej uspešni, pa so brez dvoma veliko prispevali k volilni zmagi socialistov. Komunisti so na osnovi dogovora med Mit-terandom in Marchaisom glasovali za najbolje uvrščene kandidate socialistov, komunisti pa naj bi v primeru socialistične zmage dobili pra. vico vstopa v vlado. To se je uresničilo, čeprav se ob tem pojavlja kopico vprašanj, komentarjev in pogledov. Nekateri menijo, da so skupno volilno strategijo francoskih socialistov in komunistov skovali slednji, največ pa so dobili prvi. Prav tako je slišati ugotovitve, da so morali socialisti za ceno svojega uspeha opustiti nekatera od svojih načel, enako pa so morali storiti tudi komunisti, če so konec koncev hoteli priti v vlado. Zanesljivo bo morala Komunistična partija Francije spremeniti pozitivno sovjetsko stališče do agresije v Afganistanu in do dogodkov na Poljskem, prav tako pa tudi spremeniti svoj odnos do Evropske gospodarske skupnosti in pakta NATO. Vendarle je njeno sodelovanje v vladi uspeh, obenem pa tudi afirmacija tako imenovanih evrokomum-stičnih partij zahodne Evrope. Brez dvoma bo to vplivalo na osti** napade evropske desnice na francoske socialiste, ki so pristali na sodelovanje s komunisti, obenem pa bo tudi spremenilo položaj Komunističnih partij v Italiji in Španiji. Brez dvoma vstop francoski komunistov v vlado ne bo ostal brez posledic v evropskem in tudi sveto««" delavskem gibanju
V Iranu so odstavili predsednika republike Banija Sadri grozijo s kaznijo. Kje dejansko Bani Sadr sedaj je, ni zanesljivo m*00 Nekateri trdijo, da mu je uspel pobeg v Egipt (tam že živi sin umrfcf* strmoglavljenega šaha Reza Pahlavija), drugi pa menijo, da je se vin nu, vendar skrit na nekem oporišču na zahodu države. Država se h pripravlja na volitve novega predsednika republike, razveseljiva pa je izjava vplivnega ajatola Beheštija, ki je povedal, da se je Iran volj« pogajati z Irakom pod pogojem, da se Irak umakne z zasedenih or-melj. Prvotni pogoji so bili ostrejši.
xm V xe^okerrl Klavnem mestu Nairobiju je voditelj te države Artp Moi začel 18. vrhunsko konferenco Organizacije afriške enotnosti u kateri sodelujejo voditelji vlad in držav Afrike, razen njih pa i«k generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt WaWheim ™3 22?°« ' praT-aaLbo najpomembnejša doslej, bo trajala §tiriX pred tem pa so v Nairobiju že zasedali zunanji ministri afriških dr^
1
I«
I
ki k f
K
t   iT     v pa Je P"8061 turški zunanji minister 1^
i urKmen v sredo dopoldne je že imel uradne pogovore z našim zve? rum sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem, sprejel pa n w tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. Anka« K &°TSv,^} TVnemu obisku Turkmena pri nas veliko pozornost MS Fred odhodom k nam je zunanjega ministra sprejel tudi turški voditelji h Kenan Evren.
J.Košnjek    j Ur
Ob dnevu krvodajalcev
Skofja Loka - Občinska organizacija Rdečega križa Škofja Loka je preteklo soboto pripravila v prostorih Gradisove menže na Trati proslavo ob dnevu krvodajalcev, ki so jo združili s podelitvijo priznanj večkratnim krvodajalcem. Letos je prejelo priznanje 489 krvodajalcev, ki so dali kri 5, 10, 15, 20 in 25 krat.
Skrb za najmlajše
Britof —   Letos so v krajevni skupnosti Britof ustanovili koordinacijski odbor za vzgojo in izobraževanje s ciljem povečati družbeno skrb za predšolske otroke in za postopno  izenačevanje  z  otroki, ki imajo na tem področju boljše pogoje. To je tudi prispevek za lažji vstop v življenje. S tem so potrdili prepričanje, da skrb za otroke ni samo naloga   najrazličnejših interesnih skupnosti in drugih poklicnih ustanov, ampak vseh delovnih ljud* in občanov v krajevni skupnosti. S posebno anketo, ki so jo izvedli člani mladinske organizacije, so ugotovili položaj na tem področju in potrebe ter načine, kako povečati družbeno skrb za najmlajše. Na ugotovitvah ankete bo tudi temeljil delovni program  koordinacijskega  odbora za vzgojo in  izobraževanje. Program nameravajo uresničevati skupaj s kranjskim Vzgojno varstvenim zavo dom, starši, taborniki, mladinci in drugimi.   Vzgojnovarstvena ustanova je pripravljena sodelovati s predavanji za starše in organizacijo najrazličnejših družabnih prireditev, prav tako pa tudi z vzgojnim programom. Koordinacijski odbor je že organiziral igrico za najmlajše in predavanje za starše o individualnih razlikah v razvoju otrok. Program bo mogoče izvesti, poudarjajo v Britofu, z vsestranskim sodelovanjem staršev in vseh. ki lahko pomagajo pri tem.
Z. F
V uvodu je nekaj besed vorila predsednica komisijf a^mv dajalstvo Olga Bandelj. £■ program pa so pripravili taBff** iz Reteč, učenci glasbene Sok- *■* člani RK osnovne šole CvetkoUir in dijaki gimnazije. Po po*"* priznanj je bilo družabno sw$*£ Igral je ansambel Fantov SeBkf doline. Vabilu na proslavo » * razen predstavnikov druibeaaj* litičnih organizacij, občine in sk* ščine Rdečega križa Slovenije od-zvali tudi predstavniki odseki stovoljnih krvodajalcev it Sov ob Soči v Italiji.
Letošnja krvodajalska akcija bo i škofjeloški občini potekala po m-slednjem razporedu: 1. in 2. juaja b» odvzem v Žireh, 3. julija v Gora* vasi, 6., 7. in 8. julija v Zeletnika** 9., 10., 13. in 14. julija v Skorji lak Odvzemi bodo v osnovnih SoUh Si
Eredlog Zavoda  za tranafunio i jubljane bo začetek odvaemi * 7. uri in zaključek ob 13. uri
Da bi "kar najbolj akrajM nje pri odvzemu, so se v SW.nl* odloČili, da uvedejo sistem a«t> nja krvodajalcev, ki se je ie wmt dobro uveljavil. To bodo ure«f sodelovanju z delovnimi oran* c i jami.
Jutri na Planico
Občinski odbor ZZB NOV Kruj in komisija za spomeniško de«\rc«(
Kri Občinskem odboru ZZB NOK ^ranj sporočata, da bo jutn, \ *t\v to, 27. junija ob 9. uri na Planvi w Cepuliami odkrit nagrobnik aeaa nemu borcu Prešernove brigade
Kulturni program bo pnpnvd krajevna skupnost Straži&N? Nj ^ kritje nagrobnika organizatori; \*Nr jo vse občane Kranja, mlada« predvsem pa borce Prešerno* hnp de.
26. JUNIJA 1981
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
3.STRAN G
zvozniki zahtevajo pomoč
it, ki opredeljuje razvoj tržiške občine v tem petletnem in ocena letošnjih gospodarskih gibanj sta šla dokaj b tirno delegatov v skupščinskih zborih — Čimprej u velja-izvozne stimulacije in sprostiti uvoz opreme, ki postaja vse cokla v izvoznih prizadevanjih tržiškega gospodarstva
it - Lahko bi rekli, da sta bili inji   točki   izredno bogatega reda   torkovih zasedanj rov skupščine občine Tržič pred-družbenega dogovora občine za petletno   obdobje   ter pregled filnosti   gospodarskih   gibanj v treh    letošnjih   mesecih / orisom trenutnega položaja tem združenem delu. Po razpravi, ki je takorekoč ni vsaj ne na skupni seji zbora ijevnih skupnosti in zbora zdru-dela, bi v to smeli podvomiti, i je, da so o družbenem planu že v bju javnih obravnav povsod na ko razpravljali in bi vsak nov Bog pomenil oblikovanje amand-iii, vendar sta v predlogu vsaj dve t Kočji, ki bi ju še kazalo doreči. aaUaditi. To velja tako za predvi-Iftflo rast dohodka, ki jo nekateri ii nosilci planiranja prikazu-preoptimistiČno, kot za investi-[q«a vlaganja,  ki  zaradi strogih pri podeljevanju bančnih po-$ visijo še krepko v zraku. Uskla-inje oziroma brzdanje apetitov '/>rej se potrebno.
Vendar pa so se delegati družbe-plana le dotaknili, in sicer v ivju razvoja krajevnih skupno-ki   vključuje   tudi sredstva jvanega    četrtega občinskega prispevka.    namenjenega iz-nji komunalnih in drugih obnov   v    krajevnih skupnostih, ftffoe posledice ima  neuspel re-Jum. so  vprašali. Odgovor je preprost: izpad okrog 68 mili-rtinarjev. ki jih bo potrebno »viti iz drugih virov, če naj bi ne skupnosti programe ures-tako kot so si jih zastavile. I/ rih virov, je težje vprašanje. I/, občinske komunalne skupki bi morala prispevno stopnjo M povišati, ali pa se bodo mo-'krajevne skupnosti lotiti lastnih
apevkov. , Podatki i> trimesečnih gospodar-1 pbanjih so res že zato ni čudno.
niso posebno zanimali. Bolj pozorno pa so prisluhnili oceni trenutnega položaja, ki zlasti na področju naložb in izvoza ne dohiteva načrtovanih ciljev. Padec prodaje na konvertibilni trg bodo Tržičani skušali ustaviti z vsemi močmi, tudi na račun manjšega dohodka. Vendar pa bo potrebno Čimprej uveljaviti sti-
mulacijske ukrepe, ki bi izvoz spet napravili privlačnejši. Pobudo, ki jo je izoblikovala nedavna občinska konferenca zveze komunistov, bodo tržiški delegati posredovali v republiški skupščini, kjer se bodo tudi zavzeli, da bi z delom ustvarjenih deviz uvozniki smeli svobodno razpolagati. To bi pomenilo, da bi lahko uvozili opremo, nujno potrebno za proizvodnjo izdelkov, ki jih izvažajo, saj omejen uvoz postaja vse večja cokla v izvoznih prizadevanjih tržiškega gospodarstva.
H. .Jelovčan
Ho-ruk še na treh akcijah
V Sloveniji se bo letos zvrstilo šest republiških in štiri zvezne mladinske delovne akcije, na katerih bo blizu pet tisoč brigadirjev z vseh koncev domovine pomagalo nekoliko za-ostalejšim kraiem k hitrejšemu razvoju. Gradili bodo ceste, vodovode, kanalizacijsko in električno omrežje, čistili pašnike, pomagali krajanom pri kmečkih opravilih in podobno.
Medtem ko se brigadirji v prvi izmeni zveznih in treh republiških akcij počasi že pripravljajo na odhod domov, pa bodo v nedeljo oživela še naselja akcij Kobansko, Goričko in Istra.
Letos bo na deloviščih sodelovalo tudi trinajst gorenjskih brigad s 460 brigadirji. Kranjčani že pridno vihtijo krampe in lopate na Kozjan-
precej odma-da delegatov
fsklajevanje cen v občini
Iranj — Med prvimi v Sloveniji f v ponedeljek, 22. junija sestala ustanovni seji konferenca svetov ikov kranjske občine. Se-jena je iz delegatov svetov ikov iz vseh 43 krajevnih ti v občini. V njej pa sta tudi ta občinske konference SZDL činskega sveta zveze sindika-amen ustanovitve konference skupaj z nedavno ustanovlje-pnostjo za cene v občini na oblikovanje cen, ki so v ijnosti občine. V skupnem u vseh cen v državi, na bosta lahko vplivala oba (potrjevanje in usklajevana je okrog 10 odstotkov, orrferenca potrošnikov je svoje-jKna novost pri izvajanju politike li storitev in izdelkov v občini, pdvaern w s tem povečuje vloga in f*« svetov potrošnikov v krajev-
nih skupnostih, saj bodo preko konference skupaj s skupnostjo za cene lahko v marsičem vplivali na tovrstno problematiko tako v občini oziroma preko delegatov tudi v republiki iz zvezi.
Na ustanovni seji so izvolili sedemčlansko predsedstvo. Predsednik konference je Gorazd Trček. delegat iz krajevne skupnosti Cirče Sprejeli so tudi pravila in program dela. Tako naj bi konferenca že prihodnji mesec razpravljala o preskrbi v občini v letošnjem prvem polletju, o preskrbi s tehničnim blagom in kurivom in o politiki cen na področju komunalnih storitev. Ze na ustanov-, ni seji pa so menili, naj bi bila ob nedeljah dopoldne v Kranju odprta tudi tržnica. Dogovorili pa so se tudi, da bodo v krajevnih skupnostih izvedli anketo, kaj so za zdaj naredili sveti potrošnikov.
Jezikovno razsodišče (28)
Jezikovno pomanjkljiva radijska poročila
S. F. iz Ljubljane nam je poslal naslednje pismo: »V jutranjih poročilih se je naši radijski hiši dne 3. 4. 81 primerilo, da je med drugim poročala tudi takole: .Treba je imeti v vidu...' in .Obravnavali so interesne stopnje*. Prva cvetka ima ničlo v Pravopisu, z drugo pa so bile najbrž mišljene obrestne mere, ki jih je nekdo dobesedno in napačno prevedel iz angleškega .interest rates'.«
V tem sporočilu se nam zdi značilno, da sta jezikovna spodrsljaja ■z jutranjih poročil. Kdor kaj več posluša ljubljanski radio, je namreč A lahko opazil, da so napake v poročilih čez dan redke, zjutraj pa prav pogostne. Navajamo nekaj naključno nabranih jezikovnih napak iz jutranjih oddaj:
»Forlanijeva vlada je včeraj zaprisegla« - namesto prisegla. »V notranjosti Slovenije več ali manj sneži« — bolj ali manj. »Ker se vre-T*n.ski pogoji niso spremenili« — vremenske razmere. »Za nemoteno ^jaVijanje dela« — potekanje, opravljanje dela. »Ob koncu se je zase-Hflanje seznanilo, da je doseženo soglasje« — menda je bilo mišljeno: je zasedanje obveščeno »V Jugoslaviji bomo v I. 1981 proizvod ton mesa« — namesto priredili toliko ton mesa. »Zamjatin k Ocenil, da države še niso dojele vso razsežnost dogodkov na Poljem« — je menil, da niso dojele vse razsežnosti. »Delegacija bo ^potovala na povabilo Baas stranke. Baas stranka bo tudi . .« — ha *f povabilo stranke Baas.
Vse kaže, da je lektorska služba našega radia pomanjkljivo organi Mas, tako da jutranjih poročil nihče ne popravlja. In dokler tisti, ki
v r,y ,U .     t ..,.1    ,,. -~ -—:--—-------l       ■•• ...
i joročila sestavljajo, ne znajo prav pisati, jim mora'besedila pač kdo po pravljati. da ne bodo delala škode in zbujala zgledovanja med poslu
kk
Razsodišče vabi vse posameznike, društva, organizacije in vse dru-Mi jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge m Majde za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za lovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče. HK SZD1. SI« IfOOf) Ljubljana, Komenskega 7.
fJober slovenski jezik najbo naša skupna skrb!
loven lje.
skem ter v bratski brigadi v Beogradu, Tržičani v bratski v Zaječarju in Radovljičani na akciji Otok mladosti, v nedeljo pa se jim bodo pridružili še Skofjeločani, ki se odprav ljajo na akcijo Kras, in Radovljičani na Goričkem.
Večina drugih brigad, tudi obe pionirski, bo odšla na delovišča avgusta. Trenutno tečejo še zadnje priprave na oblikovanje brigad, s katerimi so imeli letos precej težav v vseh gorenjskih občinskih konferencah zveze socialistične mladine, zlasti v kranjski. Upajo, da bodo do odhoda vse brigade kompletne in da si bodo mladi na lokalnih akcijah, ki jih ponekod pripravljajo, do tedaj že pozdravili prve žulje.
H. J.
NAŠ SOGOVORNIK
Olga Bandelj
Nikoli nismo razmišljali o zapiranju
vrtcev
Letos se je po dolgem času prvič začelo dogajati, da je prijav za vrtce manj kot je prostih mest. To se dogaja tako v Kranju kot v Skofji Loki in še nekaterih drugih krajih. Prav tako so se hkrati s temi vesti pojavila tudi namigovanja, da bodo posamezne oddelke zaprli. Koliko je resnice na tem in kaj so storili za večji vpis otrok v vrtce smo povprašali predsednico skupnosti otroškega varstva v Skofji Loki Olgo Bandelj.
»Poudariti moram, da niti izvršni odbor, niti skupščina skupnosti otroškega varstva niso nikoli razpravljali o zapiranju oddelkov manjših vrtcev, posebno zato ne, ker želimo, da je čimveč otrok vključenih v organizirano varstvo, hkrati pa prav ti vrtci postajajo središče vzgojno-izobraževalne dejavnosti za predšolske otroke v krajevnih skupnostih z organizacijo ur pravljic, potujočimi vrtci in sorodnimi dejavnostmi.« »Koliko je v vrtcih še prostih mest?«
»V Skofji Loki bomo imeli jeseni, ko bo odprt prizidek k vrtcu na Trati približno 1000 otrok v vrtcih. V tem trenutku je v novem prizidku še 60 prostih mest, medtem, ko so vsi drugi oddelki v mestu polni. Vendar pričakujemo jeseni še precej prijav. Hkrati pa je že dve leti en oddelek manj v Zireh. Tam je že vsa leta pemalo prijav.«
»So v Skorji Loki na manjši vpis vplivale podražitve?«
»Kljub temu, da se je ekonomska cena oskrbnin v vrtcih letos zaradi splošne rasti cen povečala, pripevkov, ki jih plačujejo starši, nismo povečali. Vendar so nekateri starši zaradi višjih osebnih dohodkov prišli v višji dohodkovni razred in se je zato njihov prispevek povečal«
»Kaj pa jasli?«
»Jasli so trenutno polne Vendar v Skofji Loki že nekaj let uspešno uvajamo sistem stalnega prehoda otrok iz jasli v vrtce. Takoj, ko otrok dopolni dve leti, gre v vrtec in na njegovo mesto vzamemo drugega, tistega, ki je na vrhu prioritetne liste. Za konec bi še povedala, da imamo še dovolj prostora tudi v popoldanskem varstvu in to na Trati in na Novem svetu. Za otroke, ki bi bili v varstvu le popoldne, je še dovolj mest «
L. Bogataj
V.
Socialna varnost delavca je zdaj na vrsti
Pripravljeno je že gradivo za razpravo o vlogi in nalogah sindikata pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev politike in zagotavljanja socialne varnosti za s. konieren Zveze sindikatov Slovenije, ki bo novembra letos
Ljubljana — Priznati je treba, da so tokrat na republiških sindikatih resnično pohiteli s pripravami na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije, ki naj bi bila po prvih predvidevanjih 19. novembra in so že v začetku junija, sredi kongresnih aktivnosti, izdali obširno gradivo za oblikovanje stališč in sklepov za to
konferenco, ki zajemajo prav vsa vprašanja, ki zadevajo našega človeka. Medtem ko je prva konferenca Zveze sindikatov Slovenije obravnavala vprašanja planiranja in druga delitev osebnih dohodkov, pomeni vsebina tretje konference logično dopolnitev dela pri uresničevanju celovitosti   interesov   delavcev in
Turistične takse se vračajo
Družbeni dogovor o namenski oorabi turistične takse določa, da se mora letos 90 odstotkov tako pridobljenega denarja porabiti za uresničevanje programov turistične dejavnosti v krajih, kjer je bil zbran
Letošnji družbeni dogovor, ki ureja splošno porabo v slovenskih občinah, med drugim tudi določa, da turistične takse, ki jih plačujejo turisti v posameznih turističnih krajih, ne predstavljajo več dohodka občinskih proračunov, ampak se usmerjajo za pospeševanje turističnih dejavnosti v skladu s posebnim dogovorom.
Osnutek takega dogovora, ki ureja
Ered vsem vprašanje namenske pora e sredstev turistične takse v letu 1981. je prišel v občine v začetku tega meseca. Precej pozno torej, saj se bo leto že krepko prevesilo v drugo polovico, preden bo dokončno usklajen in sprejet.
Za večino gorenjskih občin, razen za jeseniško in radovljiško, ki že zdaj usmerjata del sredstev turistične takse v krajevne skupnosti, dogovor prinaša pomembno novost. Pravi namreč, da se mora pretežni del sredstev, to je 90 odstotkov, porabljati za financiranje programov turi stične dejavnosti v krajih, kjer so bila zbrana, oziroma v občini ali pokrajini
Gre predvsem za naloge na področju splošne turistične propagande, za prireditve, ki bogatijo ponudbo in povečujejo obisk gostov, za urejanje turističnih poti, oznak in drugih napisov, zelenih površin, nasadov, objektov, razsvetljave in podobnih ureditev, ki niso zajete v
programih komunalnih in drugih skupnosti oziroma organizacij združenega dela, za sofinanciranje akcij za zaščito naravnih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter za izobraževanje prebivalcev v turističnih krajih, za varstvo in urejanje okolja, za tekmovanja med kraji in podobne naloge v cilju pospeševanja turizma.
Seveda je potrebno v občitfah programe poprej sprejeti, jih primerno ovrednotiti in uskladiti. Kljub temu pa sredstva turistične takse še vedno ne bodo povsod zadoščala za zagotavljanje splošnih turističnih storitev. Posebno, ker se turistična taksa praktično celo desetletje, zlasti pa po letu 197.r>, v večini primerov ni, namensko porabljala. To velja predvsem za kraje, kjer prevladuje izletniški ali preh(xlni turizem. Zato dogovor priporoča //Iruževanje dodatnega denarja med turističnimi, gostinskimi, prometnimi, trgovinskimi in drugimi delovnimi organizacijami ter skupnostmi.
Deset odstotkov zbranih sredstev turistične takse naj hi občine po novem odvajale za uresničevanje nalog na področju republike. Turi stična zveza .Slovenije letos iz tega vira pričakuje 4,5 milijona dinarjev za potrebe turistične, društvene in propagandne dejavnosti   '.    ' ' ,
občanov. Njen namen je, da vsestransko in temeljito oceni uresničevanje vloge in nalog sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti ter jih spodbuditi k učinkovitejšemu delovanju na tem področju, posebno še v tem času, ko si prizadevamo za uveljavljanje in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, za stabilizacijo, uresničevanje planov, predvsem pa zato, ker našega delavca vsak dan bolj pesti tudi draginja.
Gradivo, ki bo šlo v široke razprave do sleherne osnovne organizacije in sindikalne skupine, poskuša razložiti vse okrog socialne politike pri nas, poskusa približati konkretno problematiko socialne politike in nakazuje tudi usmeritve za rešitve te problematike, tako za zaposlovanje in izobraževanje, za humanizacijo dela z vidika zdravstvenega in invalidskega varstva pri delu, za prehrano delavcev mea delom, stanovanjsko problematiko, otroško varstvo, preskrbo z osnovnimi živ-Ijenskimi potrebščinami, pa tudi pokojninsko zavarovanje, socialno varnost kmetov in starejših občanov, ter za produktivno in smotrno izrabo delovnega časa.
Na koncu so nakazane tudi naloge posameznih sindikalnih teles pri nas od republike pa do sindikalne skupine in koordinacijskih odborov sindikata v krajevnih skupnostih.
V akcijskem programu poteka priprav na 3. konferenco ZSS je določeno, da morajo do konca tega meseca in prve dni julija občinski sveti organizirati posvete s predsedniki osnovnih organizacij, konferenc in koordinacijskih odborov za oblikovanje dogovora o vključevanju v priprave na 3. konferenco ZSS. Osnovne organizacije, občinski sveti, republiški svet in njihovi organi pa naj bi sprejeli v teh dneh tudi konkreten program svojih obveznosti v pripravah na 3. konferenco. V začetku septembra bodo stališča do gradiva za 3. konferenco oblikovali tudi skupščinski zbori, do konca septembra pa bodo občinski sveti ocenili svoje usmeritve in aktivnost na področju socialne politike, povezano z razpravo o uresničevanju gospo darske stabilizacije«
Zaradi bližajočih se dopustov bo aktivnost za 3. konferenco ZSS prenesena na jesen, toda lahko pričakujemo, da bo živahna, saj gre tokrat res za vprašanja, ki se tičejo neposredno življenja in dela delavca. .....f):r)oienr
G L, A S4.STRAN
GOSPODARSTVO
PETEK. 26 JUNIJA 1981
Marže slabijo akumulacijo
Marte so v trgovinah s tehničnim blagom zamrznjene že skoraj dve leti, kar ob rastočih stroških slabi akumulativno sposobnost in onemogoča uresničevanje zahtev po sovla-ganjih in modernizacijo prodajaln — Hkrati, kot poudarjajo pri kranjskem Merkurju, to onemogoča nabavo primernih zalog za zadovoljivo preskrbo potrošnikov in industrije
Podražitve so v zadnjem letu bile takorekoč vsakodnevne in bili smo priča tako skokovitemu divjanju cen, da je bil zvezni izvršni svet prisiljen sprejeti sklep o določitvi najvišjih cen za vse izdelke. Takšen administrativni ukrep je le skrajna možnost, ko so odpovedala vsa priporočila in dogovori in nikakor ne more trajati dalj časa.
Vendar pa v nekaterih področjih našega gospodarstva takšne zamrznitve veljajo že dalj časa in ogrožajo normalno poslovanje prizadetih delovnih organizacij. Tako ima trgovina tehnične dejavnosti pri pretežnem delu artiklov, ki jih prodaja, marte določene v absolutnem znesku, ki se niso spremenili že od 3. avgusta 1979. leta. Drugače povedano, trgovini že skoraj dve leti niso priznani večji stroški poslovanja, niti v tistem deležu, ki je opredeljen v resoluciji.
Kot so povedali pri kranjskem Merkurju, so v tem času izkoristili v kar največji meri notranje rezerve in si na vse načine prizadevajo za produktivnejše poslovanje. Prišlo je celo tako daleč, da so morali kupcem ukiniti vse bonitete. Dohodek imajo možnost povečati le z večjim obsegom prometa pri neznatnem povečanju delavcev in ob boljši organizaciji dela. Vendar se tudi pri teh načrtih srečujejo z različnimi težavami. Na eni strani primanjkuje blaga, po katerem kupci najbolj povprašujejo, po drugi strani pa trgovini in tako tudi Merkurju stalno pada akumulacija zaradi zamrznjenih marž in visoke inflacije, kar onemogoča, da bi lahko imeli večje zaloge blaga.
Pri Merkurju namreč ugotavljajo, da jim dohodek nenehno pada v primerjavi z opravljenim prometom. S to ugotovitvijo pa se začenja krog težav iz katerih zaenkrat ne vidijo izhoda. *
Problemu zalog, kjer so prepuščeni le svojim motnostim, se pridružujejo še zahtevki po sovlaganjih. Samo za potrebe črne metalurgije naj bi v tem srednjeročnem obdobju
slabšuje proces združevanja sredstev, ker trgovina pod takimi pogoji ne bo imela kaj združevati. To pa ima kaj lahko za posledico slabo oskrbo potrošnikov in industrije. Hkrati bo zastal tudi proces modernizacije trgovine. ^
prispeval Merkur milijardo dinarjev, za premog 150 milijonov, veliki pa so tudi zahtevki za barvno metalurgijo, predelovalno industrijo, ki ima v svojem programu izdelke, ki se najbolje prodajajo in še vrsta drugih. Res je, da se morata trgovina in proizvodnja dohodkovno povezati, vendar pa trgovina ob sedanjem načinu pridobivanja dohodka za ta sovlaganja nima denarja. Tudi. na bančna sredstva ne morejo računati. V kolikor so kupci znani, to pomeni, da preskrbujejo industrijo, se lahko z njimi sporazumejo za združevanje sredstev. Pri široki potrošnji in pri malem gospodarstvu pa tak način združevanja ne pride v poštev.
Ob teh ugotovitvah se samo po sebi postavlja vprašanja, kakšen namen imajo zamrznjene marže in zakaj pri njih vztrajamo. Opisane težave so bile obravnavane na spomladanski skupščini splošnega združenja trgovine Jugoslavije. Na njej se je izoblikovalo stališče, da je nesprejemljivo, da se tudi za prihodnje načrtuje sedanja oblika izračuna marž, saj se s tem v bodoče še po-
NA DELOVNEM MESTU
Vse leto dober obisk
Tržič — Petrolova restavracija na Deteljici, ki sodi v okvir delovne organizacije Gostinstvo Ljubljana, je že zdavnaj pridobila ugled dobre gostiteljice Iz leta v leto ga potrjuje, dviga. O tem pričajo štiri zvezdice, še bolj nazorno pa številni gosti, ki se v njej radi ustavijo in pokrepČajo.
»Seveda je aaša velika pred-aost bližina avto ceste in obsežen parkirni prostor,« je dejal poslovodja Martin Bevk. »Najbolj živahno je namreč med poletno turistično sezono. Letos se je že zgodaj začela. Maja, na primer, smo mesečni plan presegli kar za štirideset odstotkov, še več prometa pa pričakujemo od julija do septembra.«
Res je, da se na Deteljici ustavljajo pretežno prehodni gosti, tuji in domači. Vendar pa se sedemnajstčlanski kolektiv trudi, da bi pritegnil in obdržal tudi čim več Mudi iz Tržiča in drugih gorenjskih krajev. To mu kar dobro uspeva s prijazno postrežbo ter pestro in kvalitetno ponudbo. Razen običajnih jedi in priznanih slovenskih vin se v restavraciji dobijo tudi nekatere specialitete: žabji   kraki,  kalamari, sardele.
Mrtve sezone, razen v prvih treh mesecih, ki so nekoliko slabši v vseh gostiščih, praktično nimamo. Spomladi in jeseni skušamo ponudbo popestriti ■ takoimenovanimi kulinaričnimi tedni. Letos, na primer, smo pripravili postni teden, teden rib, sirov,
Martin Bevk, poslovodja Pe-trolove restavracije v Bistrici pri Tržiču
štrukljev, Petrolovih sladic, žabjih krakov in konjakih specislitet.«
Dobrih zamisli torej ne manjka, kot tudi dela ne. V restavraciji vsak dan pripravljajo štiristo malic za delavce Zlita, Lepenke, Roga in Oblačil Novost. Čeprav so v Tržiču »tujci«, so se stopili s krajem. Zelo tesno sodelujejo s krajevno skupnostjo Bistrica, ki jim bo ob krajevnem prazniku podelila priznanje Osvobodilne fronte, uspešna pa je tudi sindikalna skupina, ki je letos prejela srebrni znak občinskega sveta zveze sindikatov Tržič.
»Srednjeročni razvojni programi delovne organizacije Gostinstvo so usmerjeni predvsem v obnovo nekaterih že
Erecej dotrajanih objektov, lasneje pa bomo, upam, prišli na vrsto tudi mi,« je dejal Martin Bevk. »Ob restavraciji je predvidena gradnja motela z okrog 60 posteljami. O naložbi smo se že pogovarjali z nekaterimi tržiškimi delovnimi organizacijami, saj sami zanjo nimamo dovolj denarja, po drugi strani pa bi tak objekt, predvsem za poslovni turizem, potreboval tudi Tržič.
<><.'■        t -        i H.-Jelovčan
r
Kradem, kradeš, krade ...
Marsikdo je med nami, ki ne more  mimo  lepo obhkovanega kozarca, pepelnika ah podobne ga v kakem hotelu, restavraciji, kije dobila nov znak, nove ban*, in si ga kot trofejo ***** £ malho Pa tako trofejo nekako razume, saj gre običajno res nekaj posebnega, pa ti iilica na da miru. T^vnM delavskih restavracijah, menzan jjo pa kozarci, •J^-Jf podobno, povsem V***»>K*£ kovane, cenene, nič da bi ti priraslo na srce in brez njih nePbi mogel. Pa vendar človek nikoli ne bi verjel, da iz naših delavskih restavracijynosimo toliko inventarja. Pred ma noje spisek ene večjih gorenjskih delavskih restavracij   ki meje naravnost osupnil.  Dolg spisek ukradenih predmetov neusmilje^ no   zgovorno   priča    kako še zdaleč nismo osveščeni, aa je vendar vse to, kar nam je na voljo na teh mizah   že NASE. Nas vseh. Ne. Hočemo da je MO<JE, pa krademo kot srake Kar poglejmo, kaj so iz te delavske restavracije odnesli de_ lavci samo  v enem  letu lo» kozarcev 0,10 l,  1200 kozarcei 020 l, 588 skodelic za solato, /ov skodelic za čaj, 477 skodehc za kavo, 659 skodelic za malico 1357 žlic, 690 vilic, 259 desertnih žličk, 3870 steklenic Radenske m 8844' steklenic jupija. kokte in
švepsa! , .,
Res ni malo. In tako zmanjko vanje pribora in inventarja lahko mimo posplošimo na celo Go renjsko. V manjših delavskih re stavracijah   zmanjka   manj, « večjih več. Lahko tudi izračuna mo, kotiko je vse to vredno in koliko bomo spet morali oddvojiti iz sklada skupne porabe, torej iz našega denarja, da bomo kupili novo. Zavedati se moramo, da bo na tem kupčku toliko manj za kaj drugega, tudi nam namenjenega Ali nam bo kdaj le prišlo i zavest, da so te sti>ari prav tako MOJE kot NAŠE?!
r
Priznanja inovatorjem občine Kranj
12 oktobra, na dan inovatorjev, bodo v Kranju že tretjič podelili priznanja »Inovator leta« - Letos deset priznanj in prvič tudi skupini inovatorjev
KRANJ - Komisija za inovacije pri kranjski raziskovalni sknpnosti je sa letos že izbrala kandidate za »Inovatorje leta«. Na t seji raziskovalne sknpnosti občine Kranj, lt. junija, so jih delegati potrdili. Nagrajenci so tokrat le iz Iskre in Save. Iz drugih delovnih organizacij prijave namreč sploh niso prišle, čeprav so bili o razpisu povsod obveščeni. Prav bi bilo, da M prijavljali tudi inovatorje is manjših delovnih organizacij, saj se povsod najde zaslužen inovator. Kes pa je, da komisije m inovacije ae delajo povsod najbolje. Morda je tu iskati vzrok.
Priznanje I. stopnje dobi dipl. ing. Miroslav Marc is Iskre sa razvoj elektronskega telefonskega aparata ETA z nizkim vhodom: ogljeni mikrofon in indukcijska tuljava sta nadomeščena i elektrodinamičnim vložkom, s čimer je dosežen odličen sprejeai in oddaja telefonskih pogovorov, omogočene pa so tudi nove, manjše oblike aparatov. Njegovo delo pa je tudi izum, imenovan »Vezje za zaščito telefonskih terminalov«, ki je namenjen zaščiti pred napetostnimi sunki, ki nastajajo pri atmosferskih praznit vah.
Se dve priznanji I. stopnje je predlagala komisija in sicer: Igorju Orlu, strokovnemu svetovalcu v tehničnem razvoju tovarne telefonskih central v Iskri za tri tehnične dosežke — galvanizirani elektronski rele, dupleksni analizator in detektor ter korektor dekadnih impulzov in prenapetostno zaščito, ter dipl. ing. strojništva Borutu Ahačiču iz Iskre Elektromehanike TOZD Orodjarna za konstrukcijo avtomata za navijanje in izolacijo kompenzacijskega jedra in za sodelovanje v skupinski inovaciji pri konstruiranju avtomatske naprave za izdelavo elektromagnetnih jeder.
Priznanje II. stopnje gre skupini delavcev iz Iskre, prav tako TOZD Orodjarna, ing. strojništva Janezu Groharju in Jožetu Omejcu ter dipl. ing. strojništva Janezu Beaediku sa konstrukcijo avtomatskega stroja za izdelavo elektromagnetskih jeder. Prihranek je ogromen, saj so podobne stroje doslej uvažali za drage devize - vsak stane okrog SOO.OOt DM.
Strojni tehnik Anton Anžič iz Tovarne telefonskih ekusen-tov in aparatov Iskra pa si je priznanje II. stopnje pHd«*U » posebno orodje, ki pri rezanju navojev omogoča prehod ■ ročne na avtomatsko obdelavo in za izdelavo avtomatskega stroja sa žaganje razpor pri vijakih in maticah posebnih oblik.
Priznanje III. stopnje je komisija dodelila Jožetu Koširju, orodjarju in delovodji v Tovarni telefonskih elementov in aparatov v Iskri za novo konstrukcijo orodja za moatažo stikalnega stavka in novo obliko zatiča ter za sodelovanje pri izboljšavi orodja za izdelavo letev H-oblike, namenjenih sa telefonske centrale, ter Francu Cegnarju, elektrotehniku in vodji moatsže računalnikov v Iskri TOZD Elektromehanika sa poenostavitev obstoječe izvedbe računalniškega kabineta, za spremembo montaže korektorjev na zadnji plošči računalnikov ltft in SŽtt) in za preureditev okvirja za spajkanje matrik. Tudi to so inovacije, ki bodo nadomestile drag uvoz.
Iz Save, TOZD GTI pa j« dobil priznanje III. stopnje Jože Mohar, vodja oddelka valiarne, za postopek izdelave mastiti-ciranega kavčuka za selotejp z« tovarno Aero Celje.
D. Dolenc
VRumi odprli tovarno pnevmatike
RUMA - Danes bodo v Rumi slovesno odprli novo tovarno kmetijske pnevmatike, ki # je rezultat sodelovanja z delovnimi organizacijami v okviru SOZD-a Sava Kranj. Novozgrajena tovarna je bila ena od prioritetnih investicij SAP Vojvodine v letih 1976- 198«. Njen proizvodni program bo letno obsegal 10.000 ton oziroma 250.000 traktorskih gum in gum za druge kmetijske stroje. Z novo tovarno je storjen velik korak naprej za uresničevanje naših strateških ciljev za večjo proizvodnjo hrane, zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza.
Kranjčani pristopili
Kranj — Na 9. seji raziskovalne skupnosti občine Kranj 16. junija so delegati sklenili sporazumu o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog, ki se uresničujejo v Raziskovalni skupnosti Slovenije. V Sloveniji je dosedaj 34 občin podpisalo ta sporazum in od teh na Gorenjskem le Skofja Loka. Kranjčani
so s podpisom odlašali zaradi jasnosti pri sporazumu, koliko treba odvajati za skupne republi dejavnosti  raziskovalne skuj Zdaj, ko so dobili zagoto* bodo zahtevale največ desetino nji; hovih sredstev, so tudi oni pristoaun k sporazumu.
■
Kranj — Križišče na Laborah dobiva povsem novo podobo. Dela so cesti, ki pride na most s škofjeloške strani na novi kranjski most, so sicer še groba, postavljajo pa že robnike okrog srednjega pasu, polagajo odtočno kanalizacijo, in utrjujejo teren za kasnejše asfaltiranje cestišča. Kot vse kaže, bo tudi dovoz na most z obeh strani, ki ga ima na skrbi Cestno podjetje Kranj, do 1. avgusta nared. - Foto: D. Dolenc
ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD - KRANJ
DEŽURNI VETERINARJI
od 26. 6. do 3. 7. 81
Za občini Kranj in Tržič
BEDINA Anton, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518
RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a. telefon 23-055
Za občino Skofja Loka
HABJAN Janko, dipl. vet., Ziri 130, tel. 69-280 KRIZNAR Miro, dipl. vet.. Godešič 134, tel. 62-130
Za občini Radovljica in Jesenice
GLOBOCNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-629
Dežurna služba pri Živi. norejskem veterinarskem zavodu Gorenjske, v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 prekinjeno.
pa   deluje ne-
»JUNIJA 1981
KULTURA
5.STRAN GLAS
Zakaj Svatbe ni bilo?
Ved dobrimi  Štirinajstimi dnevi t v Novem Sadu sklenile Šestin krte  jugoslovanske gledališke f imenovane Sterijino pozorje. Že i pr* za sam festival  so obetale I mno srečanje vseh pomembnih abftih projektov, ki so bili prekata uprizorjeni   do letošnjega naris.
aapanost slovenskega gledata snovanja je bila, tako kot v dlosti, tudi letos izjemna. Ze v predstav ter na koncu tudi pola* nagrade pa so povzročile fn pomislekov ter kritičnih raz-
N-
rta je Prešernovo gledališče iz ■k prijavilo za festival Šeligovo w Svatba, ki si jo je selektor aeir Stamenkovio'    ogledal že
prod odločitvijo slovenske selektor-ske žirije (Rapa Suklje, Tone Peršak, Dimitrij Rupel). Žirija predstave brez jasne strokovne utemeljitve ni uvrstila v svoj predlog slovenskih predstav, ki naj bi konkurirale v zaključni selekciji festivala.
V obrazložitvi, ki jo je javno publiciralo Sterijino pozorje, glavni selektor Stamenkovič obžaluje,* da ni mogel uvrstiti kranjske Svatbe v spored iger. Glavni selektor ima namreč pravico, da mimo republiških selekcij izbere v celi državi samo eno predstavo. Ob dejstvu, da so tudi drugod selekcije nestrokovno ožile možnost izbora glavnemu selektorju, je kranjska uprizoritev Svatbe izpadla.
Zdaj. ko je festival že za nami, lahko ugotovimo, da bi Svatba vse-
r»_ .4» iP nobena glasbena ali folklorna skupina ni v
£ŽfTOr " ^l^7n&oob^ova£ev, kot nastop mladih godbenikov maavor privaoiia viumicello v severni Italiji. Dopoldne so celo
ipmateljskega mesteca trnmi ■ na Titovem trgu, popoldne pa .mm pol neumorne* tf™ ihaia  ao jezeru Črnava. Izredno
tupaj s kranjsko god*> nt ^ Fiumicella je tokra, polef, g()dhe_ *^nje so žeh pri posivi t furistr()V ki so s/ žeMi ogledat{ vkw prišlo še okrog župan Fiumicella Sergio Bianchin. V
vmnjska. Z njimi je oU    „„gostitet ter sodelovanje so godbeniki iz "hvalo za prijeten sprejem, t ^ nn pihala posebno plaketo. - Firto-tmicella podarili kranjs*1 * h Dolenc
va izdelkov  komendskih upokojencev - Komendčani te ujeto krajevni praznik in v praznovanje so se vključili tudi li, ki so v četrtek, 4. junija odprli razstavo ročnih del in '. Sodeluje 44 razstavlialcev z najrazličnejšimi izdelki: od ga gorenjskega kozolca, ki ga je izdelal Andrej Juvan iz Most, i narejenih čevljev, copat in oblačil, gobelinov, pletenin, vezenih ter pravih domačih jedi. Lončarsko podjetje iz Komende pa je ivuo najrazličnejše lončarske izdelke, s katerimi ohranja staro-io komendsko  obrt. Otvoritve razstave sta se udeležila tudi Imretar predsedstva Zvezne konference združenja upokojencev Ju-tptlauije tovariš   Lazarevič in predsednik Zveze društev upoko-\t*cev Slovenije  Avgust Bategla, ki sta pohvalila delo komend-[■Vjo društva  upokojencev, posebej bogato razstavo raznovrstnih Mdkov. Predsednik   Društva upokojencev Komenda, Franc Za-***** pa je dejal, da so člani drušfra z veseljem sprejeli zamisel o tottaui in vneto sodelovali pri postavitvi. — Irena Urbanec
amo
I
i'MKVES ZA TITA — V okviru praznika krajevnih skupnosti v se-mm delu Kranja (pod gorami) so že aprila v krajevni skupnosti mm* pri fcudbftai kulturnem domu ob spominskem obeležju Liti ff dreves. Spominski park sodi v program urejanja središča mšu Trttenik. Sicer pa v krajevni skupnosti že od začetka aprila mtkeija Uredimo in očistimo naš kraj. To akcijo organizira Turi-mSmšhfo.
kakor zaslužila uvrstitev na igre. predvsem pa bi s svojo gledališko angažiranostjo krepko popestrila repertoar. Take in podobne ugotovitve je bilo moč slišati že na samem festivalu, predvsem pa ob zaključnih razmišljanjih strokovnjakov pri TV kroniki festivala.
Očitno se je izkazalo, da bo v prihodnje nujno potrebno zaupati selekcijo resničnim strokovnjakom, gledališkim delavcem, ki bodo lahko pristojno (in ne privatistično) ter javno argumentirano izbirali med Številnimi gledališkimi rezultati. Njihova odgovornost je seveda velika, ne samo pred ustvarjalci posamezne predstave, ampak zlasti pred gledalci. V imenu kakšnih argumentov je bila jugoslovanska gledališka javnost prikrajšana za kranjsko Svatbo?
M. L.
Loški
umetniški
utripi
Ton klavirja je na večer 8. junija že drugič v tej sezoni odpiral vrata izvajalcu in poslušalcu na poti do samega sebe, do glasbe.
Vrat je veliko in navadno je ključ, ki bi odklenil nase zapahe, težak ali celo nedosegljiv. Trdno zaklepa največje bogastvo — kamro lastne notranjojsti. Če pa — in ključ umetnosti je pravi — se vrata vdajo, vstopiS v raj človeSke prvobitne razsežnosti. Lahko spregovoriš v jeziku notranjosti, v besedah, ki so skupne umetnosti.
Slovar tega jezika ne pozna konkretnih izrazov, vsebuje le pot v normalni potek naSega čutenja, intuicijo. Ta je pogoj, da se poslušalec ujame v jeziku ustvarjalca, da je sprejem umetniškega dela sploh mogoč.
Nekaj taksnega »pogovora« — čeprav ne vsega, kajti proces jc v primerjavi z učenjem verbalizmov veliko počasnejši - je vzpostavil tudi koncert pianistke Zdenke Novak.
Možne zavore, ki sicer lahko motijo sproščenost ustvarjalnega dialoga, nastopijo spričo trenutnega razdobja, okusa, dobe in poslušalca, njegove navajenosti in pripravljenosti zbranega poslušanja in nenazadnje kvalitete prenosa, to je izvedbe. Lahko to pomeni usodno stranpot, lahko pa pomeni most, katerega intuitivni temelj vodi čez in veže v govoru resnice.
Program tega večera je vseboval moč odpiranja vsakemu lastne poti. Ustaljena manifestacija »vrnitve« ali pa kar tako vrnitve brez predhodnega potovanja je nagradila izvajanie pianistke. Zgolj subjektivno, glede na že omenjeni buren odziv poslušalcev, lahko sodim, da je njen poustvarjalni delež odprl poslušal čeva vrata, da je bil most in ne ograda B.Sicherl t \
Kulturni koledar
Kranj - Drevi ob 18.30 bodo v galeriji Mestne hiSe v Kranju odprli razstavo Okovje. Na ogled bo do 30. avgusta.
Sindikalna konferenca Iskre Klektromehanike prireja ob 35, obletnici ustanovitve Iskre v Kranju svečano akademijo, združeno s podelitvijo državnih odlikovanj, jubilejnih plaket in značk. Akademija bo drevi ob 19.30 v dvorani Telekomunikacij na Laborah. V kulturnem programu bodo delavci Iskre prikazali svoje kulturnoumet-niSko snovanje, pred tem pa ho ob 9. uri otvoritev razstave likovnih del.
Cerklje — MoSki pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj bo jutri, v soboto, ob 20.15 v dvorani zadružnega doma v Cerkljah sklenil letošnjo delovno sezono s samostojnim koncertom. V prvem delu. v katerem bo izvajal dela Guillauma Costeleva, Jacohusa Gallusa, Davorina Jenka. Jakoba Ježa. Janeza Močnika in drugih skladateljev, bodo obiskovalci slišali tudi krstno izvedbo pesmi Žabji radio, ki jo je napisal Niko Grafenauer, za zbor pa priredil Janez Močnik. Drugi del kon certa bo vseboval ljudske jiesmi raznih narodov.
Radovljica - Samo še danes je v Sivčevi hiSi v Radovljici odprta razstava likovnih in tehničnih izdelkov gojencev iz zavoda Matevž Langus v Kamni gorici.
G1 uma »ki večeri - V gradu Goričane so bili ta teden četrti glumaški nečeri kijih je v počastitev praznika občine Ljubljana Šiška pripra vila skupnost krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Medvode. Po uvodnem koncertu moškega pevskega zbora iz Medvod (na sliki) so se predstavili še igralci Drame SNG Manbonn Ljubljana, Mestnega in Šentjakobskega gledališča ter Odra treh herojev iz Pirnič. — fr
Ob predstavitvi Berka Berčiča v kapeli puštalskega gradu
Zrcala in odsevi v Berkovih risbah
Berko Berčič Je odličen risar in kot ustvarjalec, ki ga že nagonsko mika grafična govorica, je ustvaril ciklus strogih barvnih risb. Nastale so sicer kot možna predloga za realizacijo v eni od grafičnih tehnik, vendar so ohranile toliko značilnosti in avtonomnega šarma risbe s svinčnikom, da predstavljajo zaključene, lahko bi rekli dokončne grafične organizme. Berko v svojih delih posega po realističnih prijemih, ohranja proporcije, telesnost in značaj upodobljenih predmetov in stvari, hkrati pa jih projicira v nek nov svet podvajanj, gibanja sočasnosti anakronih dejanj in paradoksov. Kot motiv ga je pritegnil pogled skozi steklena vrata veleblagovnic — teh sodobnih zbirališč in svetišč popredmetene množice in potrošniške religije.
Steklena površina se nam v njegovi interpretaciji kaže kot
Eretveza za oblikovanje bizarnih deformacij, kjer je povsem zarisana meja med realnostjo in njenim odsevom, hkrati pa kot neke vrste podoba alternativnega sveta, ki živi hkrati z naSim, vendar v obliki, ki je naš tip ne občuti.
Refleksi svetlobe, pa naj gre za hladne bliske v toplem barvnem okolju ali za studiozno kombinacijo hladnih in toplih tonov, ki dajejo upodobljenim predmetom in figuram občutek polne voluminoznosti, prihajajo iz neugotovljivih virov in dajejo figuram in njihovim refleksom in spet refleksom refleksov poseben pomen.
Realistični prijem, ki včasih spomni na reklamno risbo ali na strip, se je v Berko vi inačici preobrazil v sredstvo za zanikanje zakonitosti realističnega upodabljanja.
Ritmi in kompozicija, ki združuje na videz antagonistične prvine gibanja in heratične statičnosti, odkrivajo svet senc in odsevov. Ta pa je Berku mnogo pomembnejši kot pa odslikane podobe iz vsakdanjega sveta.
Lomljenje svetlobe, jasne ločnice med posameznimi steklenimi ploskvami, prehajanje različnih prostorov v nek nov »nad prostor«, ustvarja tudi novo realnost, ki je sicer zelo podobna našemu izkustvenemu svetu, živi pa v okviru lastnih zakonov in norm.
Zato nas tudi zanima, kako se bo alternativni svet svetlobe in odsevov spremenil v novih medijih — morda v grafiki ali pa v velikih formatih oljnih podob.
Ivan Sedej
Jubilej tržiških folkloristov
Tržič — Pred petnajstimi leti je bila v Tržiču ustanovljena folklorna skupina Karavanke, ki goji tradicijo plesov iz domala cele Jugoslavije. Približno 110 članov te skupine je doslej tako doma kot v tujini poželo Številna laskava priznanja in pohvale. Ob jubileju se bodo predstavili s samostojnim celovečernim nastopom.
Slovesnost bo danes. Ob 19. uri bodo v K urnikov i hiSi odprli razstavo o delu foklorne skupine, uro kasneje pa bo koncert v Cankarjevem domu. Razen odraslih plesalcev, ki se bodo predstavili z gorenjskimi, prekmurskimi, makedonskimi, Su-madijskimi in hrvatskimi plesi, bodo
nastopili tudi člani pionirske folklor ne sekcije s plesi slovenske ljudske zapuščine in z ritmičnimi plesi.
V dveurnem programu bodo sodelovali Se pevci TržiSkega okteta in instrumentalni ansambel, ki igra v sklopu folklorne skupine. Program bo povezovala Dorca Kralj.
\ oivvm prireditev ob 15. obletnici Karavank no sodil tudi koncert kul-turnoumetniSkega društva Branko Cvetkovič iz Beograda, ki je že sedem let pobrateno s tržiškimi folkloristi. Koncert jugoslovanskih plesov bodo Beograjčani pripravili v torek, 30. junija, ob 20. uri v kino dvorani.
B. Kuhurič
6. STRAN.
KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI
PETEK, 26 JUHU* 1*1
Bo biološki plin reševal sedanjo energetsko krizo?
Neizkoriščena »zelena energija«
»V svetu in v zadnjem času tudi pri nas pripisujejo biološkemu Proces poteka najbolje pri tempe-plinu velike možnosti, da vsaj deloma nadomestiti redke in drage raturi tekočega gnoja 35 stopinj energetske vire; teorija navaja raznotero njegovo uporabnost, Ce,ZIJa Samo za vzdrževanje stalne toda ne gre se zaletavati in tujih sistemov za pridobivanje temperature gnojevke se zarad, tep bioplina enostavno prestaviti v naše razmere,« ugotavlja Raj-ko Bernik iz Žabnice, ki je na domači kmetiji napravil prve poskuse o pridobivanju »zelene energije« iz tekočega gnoja ali gnojevke.
Na nekaterih območjih v kranjski občim je preskrbaj"ff^jo vodo dosegU kritično mejo - Poraba že presega P^™e"° pXo*njola leto 2000 - Študija o preskrbi in hitro ukrepanje
V kranjski občini se na nekaterih prebivalcev več. (Po normativih pS območjih v zadnjem času pojavlja pomanjkanje pitne vode. To velja za nekatera naselja (ali del naselij) v severnem delu občine, za stanovanja na Planini pa tudi ponekod na desnem in levem bregu Save. Komunalno podjetje Vodovod Kranj, ki kot pooblaščena organizacija skrbi za preskrbo vode v občini, je o tem obvestila tudi občinsko skupščino oziroma izvršni svet.
Podatki kažejo, da obstoječi in zajeti vodni viri sicer zagotavljajo potrebno količino vode glede na program, ki je bil izdelan pred leti. Vendar pa je poraba na nekaterih območjih v občini tako porasla, da je že dosegla predvideno za leto 2000. Dodatna težava pri tem je, da je vodovodni sistem v kranjski občini tako razvejan, kot ga v Sloveniji praktično ni. Ce k temu dodamo ponekod še dotrajane vodovodne naprave in premajhne pretočne zmogljivosti, je jasno, da pri uresničevanju programa začrtane stanovanjske gradnje, programov na področju kmetijstva in živinoreje v primerjavi s preskrbo s pitno vodo, občasno kaj hitro lahko pride do kratkega stika (pomanjkanja vode).
Za ilustracijo omenimo samo tale primer: 1962. leta je bil zgrajen vodovod Stražišče—Smlednik — Preba-čevo. Po projektu iz leta 1959 naj bi bila tako zagotovljena normalna preskrba s pitno vodo na tem območju do leta 2000. Po takratnih predvidevanjih naj bi bilo leta 2000 v krajevnih skupnostih od Orehka do Smlednika 3260 prebivalcev, danes pa jih je že 3827 ( 567 več!). Podobno je tudi v krajih od Zerjavke do Hraš na levem bregu Save, kjer je od predvidenih leta 2000 že danes $Q
odpade na 1 prebivalca 150 litrov vode na dan. 50 litrov na glavo velike živine in 25 litrov na glavo male živine). Podatki so torej več kot zgovorni in razumljivi. Vode nam bo vsak hip resno primanjkovalo!
Podjetje Vodovod Kranj je zato že naročilo izdelavo posebne študije pri  Hidroinženiringu   Ljubljana o preskrbi pitne vode v občini. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je o tem razpravljal na predzadnji seji in sklenil, da je treba pripraviti podrobnejše poročilo o stanju vodovodnega omrežja in preskrbe s pitno vodo posebno za območja, kjer se že pojavlja občasno in trajno pomanjkanje. Podjetje Vodovod naj tudi ukrepa, da se bo stanje na teh območjih izboljšalo. Nadalje je izvršni svet menil, da je treba še naprej izdajati soglasja za priključitev na javni vodovod  vsem  tistim graditeljem stanovanjskih in drugih objektov, katerim je bilo že izdano lokacijsko dovoljenje. Izvršni svet pa bo po prvih podatkih, ki bodo na podlagi študije znani že v začetku septembra, razpravljal in sklepal o ukrepih  za   izboljšanje  stanja na področju tako imenovane enostavne in razširjene reprodukcije vodovodnega omrežja. Z drugimi besedami to pomeni seveda financiranje oziroma določitev cene vode, ki bo zagotavljala pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije,   določitev obveznosti investitorjev pri komunalnem urejanju  stavbnih  zemljišč, določitev prispevka  ob ceni  vode  glede na program razširjene reprodukcije . . . Vse to pa bo nazadnje najbrž terjalo ponovno    Ocenitev    programov s finančnimi zmogljivostmi.
V času, ko so premog, nafta in plin postali vse bolj redki in dosegajo na svetovnem trgu vrtoglave cene, so se znova okrepila raziskovanja o možnih nadomestitvah »klasičnih« energetskih virov z novimi ali vsaj cenejšimi. Da vse skupaj le ne ostaja na ravni teoretiziranja, dokazujejo (pogosto tudi izmišljena ali le deloma resnična) časniška poročila, ki »pretresajo« javnost o avtomobilih na vodo, o traktorjih na domačo gnojnico ...
»Zelena energija«, kot pravijo strokovnjaki biološkemu plinu ali bioplinu, ni v svetu nekaj novega. O njej so najprej razmišljali v deželah, ki niso bogate s »klasičnimi« energetskimi viri. Zato tudi ni presenetljivo, da so na tem področju najdlje na Kitajskem in v Indiji ter v nekaterih deželah v razvoju. Na Kitajskem deluje že okoli sedem milijonov naprav za pridobivanje bioplina, v Indiji preko 70 tisoč. Petdeset držav na svetu ima program za razvijanje biološkega plina.
O energiji iz organskih odpadkov smo zaradi energetskih težav, ustali tvenih prizadevanj našega gospodarstva in vsesplošnega varčevanja pričeli razpravljati tudi v Jugoslaviji in Sloveniji. Na nedavnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu je bila to tudi ena izmed tem strokovnega posvetovanja. Redkejši so poskusi na tem področju. Biotehnična fakulteta iz Ljubljane ima postavljen raziskovalni projekt za pridobivanje bioplina v Rodicah, dve napravi obstajata tudi na Štajerskem. O možnostih izkoriščanja »zelene energije« na povprečni slovenski kmetiji razmišlja že tretje leto tudi Rajko Bernik iz Zabnice, absolvent druge stopnje strojne fakultete v Ljub-ljani......--priM
Rajko Bernik: »Zelena energija« nam odteka po kanalih.
jasno odgovoriti na vprašanje, ob kolikšnem številu goved oziroma ob kolikSnem dnevnem dotoku tekočega gnoja je naprava Se gospodarsko upravičena. Dobljeni rezultati se sicer dokaj približujejo teoretičnim, toda ob tem ae takoj tudi postavlja dvom, ali bi se tudi večji sistem obnašal povsem enako,« samokritično ocenjuje sedanje poskuse Rajko Bernik.
lt'[li|R-iniui< ------ —---
porablja tretjina pridobljenega plina. Teoretično pa je mogoče iz enega kubičnega metra gnojevke pridobiti 30 »kuhikov« plina, kar približno ustreza energiji, ki jo sprošča 18 litrov nafte. Tudi ostanek je uporaben kot dobro naravno gnojilo.
»Teorija pripisuje pridobivanju bioloftkega plina iz kokošjega in svinjskega gnoja, gnoja živine, iz odpadkov mesne industrije in odpadnih voda velike perspektive, toda hkrati velja povedati, da je bilo v sveta in tudi pri nas že veliko propadlih poskusov. To pa pomeni tudi precej zapravljenega denarja. Taksno je pač raziskovalno delo, ki ne prinaša vedno le uspehov. Možnosti, da bi tudi pri nas v Sloveniji z »zeleno energijo« ogrevali stanovanja, pogaajali generatorje za električno energijo, sušili aeno in druge kmetijske
Eridelke, se vozili s traktorji aa ioplin, vsekakor obstajajo, toda za to bo treba združiti raziskovalne načrte, se opreti as lastao »pamet« in ne enostavno premesti tuje sisteme v nsie ram«*,« pravi Rajko Bernik.
Njegove poskuse redno spremljajo strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije in Biotehnične fakultete iz Ljubljane. Njim oddaja v analizo gnojevko pred procesom in po njem. Tudi ob našem obisku nani je Rajko dokazal, da gnojevka ni le uporabne gnojilo, da vsebuje tudi koristno n vedno iskano energijo — z bioplina m je naT priročnem plim kuhalniku skuhal turško kavo.
C. Zaplotnik
»Z
bioplinom  sem  se r-aeznanjat? v redkih slovenskih
strokovnih , največ pa in, predvsem
dročja. Ko sem l>pstopek prido-
sem
bivanja bioplina in sam proces vrenja organskih odpadkov brez prisotnosti zraka (strokovnjaki imenujejo ta proces anaerobna fermentacija) teoretično obvladal,  sem   postavil nekajlitrski reaktor, pred pol leta se d ves toli trškega. Naprava je namenjena zgolj eksperimentiranju. Poskusi naj bi razkrili, v katerih okoliščinah — ob kolikini temperaturi in gostoti gnojevke, ob kakšnem preteku   —   daje naprava najbolj ugodne rezultate. Trikrat na    dan    odčitavam količino nastalega bioplina, nakar bom te številke ovrednotil in napravil tudi ekonomski izračun. Računa brez krčmarja tudi v tem primeru ne kaže delati. Poskus mora
i J3		
		
		
Naprava za pridobivanje bioplina, namenjena zgolj poskusom, na Bernikmi kmetiji v Zabnici. — Foto: Foto: C. Z.
Turizem in davčna politika
V vsaki občini drugače
Na Gorenjskem imamo o.803 ležišč v zasebnih turističnih sobah 3.300 v radovljiški občini. 1.300 v jeseniški. 920 v kranjski. 250 v škofjeloški in 3) v tržiški. Njihovo število nenehno upada — dejstvo, o katerem so pri Gorenjski turistični zvezi že večkrat govorili.
Zal podatkov o zasedenosti zasebnih turističnih sob nimamo, saj se ne zbirajo. Sklepamo lahko, da je z upadanjem dejavnosti povezana tudi zasedenost. Tako so na primer iz Bohinja pozimi prihajale vesti, da zaradi drage kurjave oddajalci nič kaj radi ne sprejemajo gostov Računica je pač pokazala, da se ne splača.
Ponekod se celo dogaja, da last niki sob raje vzamejo na stanovanj'' delavce, učence, saj je r. njimi mani dela, svoje dejanje pa skrijejo tako. da plačajo turistično takso.
Pri gorenjski gospodarski zbornici so nam povedali, da je pri ljudeh malo zanimanja za bančno krediti ranje urejanja novih privatnih tu rističnih sob
Problematika i«1 celovita, tesno povezana z razvojem nase turistične dejavnosti. Pod drobnogled bomo tokrat vzeli le obdavčenje dohodka, ki ga občani dosežejo z oddajanjem opremljenih sob turistom, saj naj bi davčna politika na tem področju vsekakor vplivala spodbujevalno.
V gorenjskih
spremenili, bolj
popravili odloke, ravnavajo tudi
občinah so letos ■ rečeno nekoliko ki med drugim ob-obdavčevnnje do-
hodka, ki ga občani dosežejo z oddajanjem opremljenih sob turistom Po spremembi je sklical posebej takoimenovani mejni znesek, do ka terega je zavezanec oproščen plačevanja davka Leta ga niso spremenili in znašal je borih 3.ooo dinarjev
Pobudo je dala Gorenjska turistična zveza in po sestanku / načel niki davčnih služb je šlo \ občine priporočilo, naj mejni znesek /višajo na 50.BOOdinarjev. Sledili so mu l< \ škofjeloški občini, kjer torej letos lastnikom privatnih turističnih sob
Mniptf>nHMi<i ~ni  i-   •>■•>   ■ ••'
ne bo treba plačati davka, če bodo dosegli manj kot 50.000 dinarjev dohodka. Drugače ^> so odloČili v drugih gorenjskih občinah. V Kranju, Radovljici in v Tržiču so določili mejni znesek v višini 30.000 dinarjev, na Jesenicah pa lo.ooo dinarjev Neenotno torej
Toda neenotnosti m ni kome Različno je namreč tudi ugotav I janje davčne osnove oziroma priznavanje stroškov V škofjeloški, radovljiški in tržiški občini priznajo 50 odstotkov stroškov obrabe posteljnine, opreme itd v radovljiški občini 60 odstotkov, v jeseniški ob.'ini pa so se odločili za lestvico: pri dohodku do 30.000 dinarjev priznajo 50 odstotkov stroškov, pri dohodkll do 40.000 dinarjev 60 odstotkov in pri dohodku nad 40.000 dinarjev 7o odstotkov stroškov
Toda    neenotnosti    tudi    tu m konec   Le  v   radovljiški  občini so enako obravnavali-  vse oddajalec opremljenih s*lb turist oni Davčno osnovo   namreč   ugotavljajo le
razlike dohodka nad mejnim zneskom, torej so vsi oddajalci oproščeni plačevanja davka do 30.000 dinarjev dohodka. Drugače pa je v drugih gorenjskih občinah   Pri oddajalcih. ki z doseženim dohodkom presežejo mejni znesek, davčno osnovo ugotavljajo od celotnega dohodka. Torej se bo v  Kranju. Tržiču. Skofji' Loki   in   na   Jesenicah   kaj lahko /godilo, da  ho oddajalec. ki bo s svojim dohodkom  obtičal  tik pod mejnim   zneskom  oproščen davka, drugi pa. ki ga bo le malce presegel, bo plačal davek od vsega doseženega dohodka Nič kaj stimulativno ni to. kot   da  bi  hoteli   reči oddajalcem opremljenih sob turistom: pazite, da ne    boste    delali    preveč     Le v radovljiški   občini.   /   lestvice* priznavanja stroškov pa deloma tudi v jeseniški občini, so se izognili temu nestimulativnemu učinku obdavčevanja.
Ce je torej po novem nastala ncenostnost pri oprostitvah plače Vanja tovrstnega davka, pa bodo morali lastniki privatnih turističnih sob. ki bodo presegli mejno zneske letos plačati v posameznih občinah različno visok davek. Izračunali  smo   koliko  davka   bodo v
posamezni občim plačali pri 100.000 dinarjih letnega dohodka v škofjeloški, kranjski ril tržili občini H.fjtJO.
dinarjev oziroma odstotki <*) celotnega dohodka, v radovljiški 1 200 dinarjev ali 4.2 odstotka in l jeseniški občini 5.100 dinarjev ali U odstotek.
Zastavlja se seveda vprašanje, kakšen je bil motiv takšne neenot nosti. Denar, ki se z obdavčevanjem dohodka od privatnih turističnih *>h riateče. prav gotovo ne. Lanski B*a# ki so bili kaj skromni: v škofjeloški občini je 12 zavezancev plačalo 39.944 dinarjev davka, v tržiški »nje 10.092 dinarjev, v radovljiški *>7 zavezancev 459.733 dinarjev, v jeseniški 1H1 zavezancev M7J0S * narjev.
I .etos bo zavezancev še manj " kranjski občini predvidevajo, da med 62 lastniki privatnih turističnih sob tri četrtine oproščenih plačevanj« davka, v škofjeloški občini so lani H štirje presegli 50.000 dinarjev letnega dohodka itd.
Problematika zasebnih turističnih' sob je kompleksa, davčna politika le en člen urejanja razvoja te dejav nosti. Toda že pri tem členu, ki n;u bi vplival spodbujevalno, smo kljut dobremu nameni: dobili neenoten m | nestimulativen sistem obdavčevanj* te   dejavnosti    Kot   izjemo lahko] podčrtamo le radovljiško občino ter deloma jeseniško »•««_.
I- 'v I- •» t
♦ 'i h .r
m, n junua imi
KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI
7.STRAN G LAS
fovezani s KS, premalo pa delovnimi kolektivi
faiaslje — Celodnevna osnov-Wa Josipa Broza-Tita je bila v friu tega tedna povsem tiha. le dldkov predšolskega varstva je
* dišati smeh in  čebljanje eici-Osnovnošolci   te   nafte prve
Sole na Oorenjskem so vsi odšli na zaključne Šolske Zato je utihnil tudi njihov i.radio, ki «e je vse letoSnje leto s poročili o zunanji in ji politiki, s šolskimi novica-fatitkami in glasbo, bodicami na m učiteljev, s sestavki o vedenju **v in podobnim, oglašal tri-m teden.
<h«ki radio so vodili učenci ana samostojno zdaj te dru-ihako leto,« je povedala po-ifcra ravnatelja Marjeta Lapa-»rudi vse sestavke so pripravljali
* prisotnost vzgojiteljev ob tem
* »koraj le simbolična »Šolski ■a celodnevni soli v Preje le ena od! vrat interes
fcjavBosti, ki jih na šoli po-uvrseto gojijo *e vse do sa-prehoda na celodnevni pred šestimi leti. Več kot •fceeev na teli je vključeno 0 interesnih skupin, od jih pribliano polovico vo-
V celodnevni osnovni soli v Predosljah je šolski pouk enakovreden interesnim dejavnostim — Prav zato si pedagogi na šoli prizadevajo, da ne bi bilo učenca, ki ga ni mogoče navdušiti za noben krožek ali šport — Težave pa so s tehničnimi dejavnostmi, pri tem najbolj pogrešajo sodelovanja z OZD
Osnovna šola Josip Broz Tito v Predosljah je bUa prva celodnevna šola na Gorenjskem, zato so jo v zadnjih tšestih letih obiskale števdne delegacije in se seznanile z načinom dela na šoli.
Med Šolskim letom pa je treba resno in zavzeto slediti pouku sodeloi<att v interesnih dejavnostih in se skozi ^'UKU' pripravljati na kasnejše delo in življenje. * samoupravu
svojim znanjem in prizadevanjem učenci v najrazličnejših dejavnostih: uspešni so bili tako na jugoslovanskih pionirskih igrah, izkazali so se v nedavni akciji NNNP, na delovnih akcijah za ureditev krajevne skupnosti in okolice šole, priznanje so prinesli t občinskih in republiškega    tekmovanja   matematikov, s
~~*ki prostor, ki služi obenem tudi za je večnantenssi y    . m ainUmu(9
nabito poln V letanjem tewj*
entorji, ostalo polo-sodelavci.
*° je lani <ystalo izven skupin le 6 učencev, ki jih •jI ne šport, ne likovni kro-fjj**ni ali dramski ali kaos tehniških dejavnosti, pa j' *°h štejejo domala za svoj ker je izven interesnih de-ostalo okoli 40 ne vključenih f Vendar pa je treba pove-med šolskim letom izgu-
ina
bili dva zunanja mentorja, tako da sta dva krožka tehnične dejavnosti odpadla. Sicer pa niti ni tako redko, da so nekateri učenci vključeni kar v šest različnih skupin.
»Ugotavljali smo že, da se v interesne skupine ne vključujejo slabfti učenci, ki morajo vse svoje sile uporabiti za obvladovanje učne snovi, radi pa bi jim kljub temu vzgadili interes vsaj za eno od skupin, ki jih imamo.
■»MMaBsnnaaai
Takole sproščeni in nasmejani so sei dneva, do ure preštet in odmerjen čas,
Sodelovanje otroka v interesnih dejavnostih,« poudarja Marjeta 1,a panja, »je še kako pomembno predvsem v sedmih razredih, ko se je treba že odločati za bodoči poklic, otrok pa najpogosteje prav pri interesnih dejavnostih pokaže svoja bodoča poklicna nagnenja.«
Težko bi našteli vsa priznanja in nagrade, ki so jih šoli priborili s
vda lahko le učenci, ki imajo do ko nastopijo počitnice.
šahovskih in športnih tekmovanj, ipd : njihovi likovni izdelki ne krasijo le šolskih hodnikov, pač pa tudi prostore Kulturnega doma v Predosljah. sodelujejo v Groharjevi koloniji, na grafičnem bienalu v Kostanjevici in Se bi lahko naštevali.
»Kakor se morda bolj čudno sliši, toda na naši - šoli so interesne aktivnosti enakovredne pouku. Prav zaradi tako velike vključenosti učencev se
skozi njihovo aktivnost v interesnih skupinah razvija njihova samostojnost in velika pripravljenost poprijeti za vsako delo. Pri nas gre vse zlahka, nič ni treba prositi ali siliti, ideje in zamisli se v sodelovanju z učenci zlahka uresničujejo. Prav to pa mladim daje občutek, da je njihov prispevek cea jen: danes se od mladih ae zahteva in pričakuje le šolsko znanje, pač pa pripravljenost in samoiniciativnost, kar olajšuje vključitev v kasnejše delo in samoupravno urejanje različnih področij dela in življenja.«
V prihodnjem šolskem letu se koncept dela in življenja na osnovni šoli v Predosljah ne bo menjal, razen seveda, da bodo skušali učiti učence, da se bodo znali učiti, kar je modernejša in bolj sprejemljiva metoda šolskega dela, ob tem pa seveda nadgrajevali šolsko znanje v interesnih dejavnostih. Nadvse se trudijo, da bi do jeseni spet naSli mentorje za tehnične interesne dejavnosti. Predvsem si želijo sodelovanja z organizacijami združenega dela. Šola ima vse pogoje za delo v krožkih tehnike, le strokovnjakov nima. Verjetno bi sodelovanje Sol in organizacij združenega dela moral obravnavati koordinacijski odbor za celodnevno osnovno šolo pri ObK SOZDL.
Ko na celodnevni osnovni Soli v Predosljah zazvoni zvonec za 80 minutni opoldanski odmor, mora sesti h kosilu vsak od 461 učencev. Poleg učenja je kosilo najbrž edina obvezna stvar na Soli, ki se ji ne sme izmakniti nihče. Vsebinsko prepletanje pouka in interesnih dejavnosti namreč kljub dvema oziroma trem daljšim odmorom pobere mladim toliko energije, da bi izmikanje malici in kosilu, kar na klasičnih šolah ni redko, pomenilo vendarle preveliko škodo razvijajočemu se mlademu organizmu.
L M.
tMnm m. ov. 4o iet od ustanovitve Varnostno obveščevalne lX oH Os^hodilni fronti - Na proslavi 19. sep-
SSra videno Ogovoril tovariš France Popit
Najsmelejši, najdrznejši
uMjssa — Morda smo delali iti ter vrlim fantom in dekle-MJpogumnejšim. najdrznejšim »tilci upora pri nas. ki jih je *whlna fronta namenila za po-t naloge. Nismo jim še dali Srti, da hi se zbrali skupaj, kot Unio vse naše brigade, naši in bi proslavili, da hi se vsaj snnali. Kajti delo vosovcev je iko konspirativne«, tako zaup-s m le malokateri vedeli za <m delo. ki so se pa prav tako \1M isti cilj: izriniti »sovražnika.
Pred petimi leti. oh :tf>-letnici je bil prvi širši posvet nekdanjih vosov-cev. letos, oh 40-letnici pa se bodo prvič zbrali vsi preživeli. 103T> jih je menda še med nami. Mnogi so padli. Mnogi so ostali celo anonimni.
Kaj je bil VOS. ki je Še danes tako skrivnosten, ko si novinarji skoraj ne upamo pisati o njem. VOS. varnostno obveščevalna služba Osvobodilne fronte je bila posebna borbena organizacija OF slovenskega naroda s posebnimi in izrednimi pooblastili vodstva narodnoosvobodilnega gibanja za zbiranje podat-
			
1	i 1941 i| 1981		■
H	111	liJiliii	
kov o okupatorjih in njihovih peto-kolonskih pomagačih ter za varstvo pred sovražnimi obveščevalnimi službami, narodnimi izdajalci in reakcionarnimi kontrarevolucionarnimi silami, ki so iz razrednih razlogov sodelovale I okupatorji.
Ustanovil jo je Centralni komite KPS |li. avgusta 1941 v Ljubljani iz spoznanja, da resnične in popolne svobode ni mogoče doseči brez boja proti sovražniku tudi v zaledju. Vendar ne toliko vodili borbo, temveč bolj odkrivati sovražnikove nakane, udariti po sovražniku  na najbolj
občutljivih mestih v Sloveniji. Bila
Ka je to edinstvena organizacija ne f v Jugoslaviji temveč v celi okupirani Evropi.
Člani VOS so se uspeli že v letu 1941 vriniti v najvišje vrhove policije, v kvislinške štabe. Gestapo, OVRO. odkrivati komandante kontrarevolucije pri nas. Uspehi so bili še večji, ker je več kot 300 pripadnikov tedanje policije prestopilo na našo stran in se vključilo v skupno fronto, po drugi strani pa je bila varnostno obveščevalna služba tesno povezana z množicami.
Ustanovljena v Ljubljani, se je širila najprej v Ljubljani, centni kontrarevolucije, razmahnila pa se je organizacija VOS najbolj do leta 1943. ko je bila ustanovljena praktično v vseh slovenskih pokrajinah. Prej. v letu 1942 je bila ustanovljena le Se v Novem mestu. VOS je spočetka vodil kolegij, od februarja 1943 pa centralna komisija VOS (CK VOS), oba pa sta bila odgovorna CK KPS. Pripadniki VOS so bili najzanesljivejši ljudje, člani KPJ in SKOJ. kandidati partije in nje li simpatizerji. Čeprav je uživala množično podporo, sta bila njno delo in mreža strogo konspirativni.
VOS je bila sestavljena iz dveh delov: iz obveščevalne službe (OS) in iz varnostne službe (VS). OS se je delila na civilno in vojaško, civilna pa na posebno in množično. Najbolj pomembna pa je seveda bila obveščevalna služba. Ta ni bila razpredena samo doma, temveč tudi zunaj naših meja: v Rimu. Parmi. Celovcu, Budimpešti. Bologni. Padovi. Vicenzi. Udinah in drugod Izredna je bila organiziranost VOS: tu ni bilo nobene stihije, vsak korak je bil stvar odločitve.
1943. leta so bile organizirane okrožne komisije VOS. za Primor-
sko. Gorenjsko, Štajersko in Koroško. Organiziranih je bilo 36 okrožnih komisij. Delo okrožnih komisij na Dolenjskem in Notranjskem je vodila neposredno centralna komisija VOS. Okrožne komisije so vodile delo rajonskih poverjeniStev, te pa delo krajevnih poverjeniStev VOS. V vsakem okrožju je bil oddelek VS, razdeljen na več grup. Proti koncu leta 1943 so se nekateri oddelki VS na Primorskem formirali v varnostne bataljone; prvi bataljon je bil ustanovljen na Dolenjskem 18. septembra 1943.
Po kapitulaciji Italije je VOS na osvobojenem ozemlju skrbela za javni red, preganjala kriminal in opravljala funkcijo kazenske preiz-kave in tožilstva. Na podlagi' podatkov VOS je bil v Kočevju od 9. do 11. oktobra 1943 prvi javni sodni proces proti vojnim zločincem v okupirani Evropi.
19. febmarja 1944 je SNOS ukinil VOS kot posebno in izredno organizacijo, njene organe pa vključil v redno organizacijo odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS. VOS je bila po vojni odlikovana z redom narodnega heroja in je dala iz svojih vrst šestnajst narodnih herojev.
Večina teh mladih in pogumnih fantov je po vojni ostalo v vrstah narodne zaSčite in na številnih odgovornih funkcijah v našem družbenopolitičnem življenju in gospodarstvu.
19. septembra letos se bodo prvič zbrali. Ob tej priložnosti, na proslavi v Tacnu, bo spregovoril tovariš F1 rance Popit. Ta dan pa bo v Izobraževalnem centru v Tacnu pod Šmarno goro odprta zbirka VOS, ki bo pokazala njeno vlogo v naSi borbi in bo tu ostala kot stalna razstava.
D. Dolenc
DM
G LAS 8.STRAN
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
PETEK, 26 JUMUAlStl
Tomo Križnar
43
Z MOPEDOM
PO JUŽNI AMERIKI
Rdeči fant mojih let je v zaporu Boa Viste že tri leta. Pred Štirimi meseci se je napil pretihotapljenega Špirita, ukradenega v doktorjevi sohi. Potem je zbijal in norel. Administrador mu je naložil mesec samice. Neki stražar mu je preskrhel novo steklenico špirita, zatrti naravni nagoni po svobodi so mu udarili na plan in samico so mu podaljšali še za nedoločen čas.
Slišim ga, ko pravi, da se bo pokončal. Z glavo, pravi, da bo tako udaril ob zid, tako močno udaril, da bo konec za vekomaj.
Čutim, kako včasih diha, globoko in hropeče, da se tudi v moj prostor seli satanski nemir divjega fanta, vajenega le sonca, savane in neukročenega gibanja.
Fanta so aretirali, ker se je stepel s pijanim belim zlatokopom, ko mu je le-ta zalezoval sestro. Ko bo prišel ven, bo na leta njegove mladosti le Še grenak spomin.
Besen sem, ko vidim propadati indijanske ljudi. Za Brazilce je najboljši Indijanec Se vedno mrtev Indijanec. Brazilija je dežela, kjer družbi vladajo zakoni naravnega okolja. Zakoni džungle. Pravica močnejšega. Indijanci so zrinjeni v rezervate, običajno na najslabšo zemljo. Kolonialisti s puško v desnici in križem v levici so pobijali, zastrupljali. Se pred tremi leti smo videli originalne posnetke, kako so graditelji ceste Peri-metal de Norte rezali gonjenim Indijancem genitalije in jih jim vtikali v usta. Stare zgodbe, ki smrde po naftalinu. Svetovno časopisje tega procesa uničenja zahodu tuje kulture ne omenja več. Ljudje na kavčih pred televizorji so se sprijaznili z dejstvi, ki jih že dolgočasijo. Saj vendar to ni naS problem. S tem naj se ukvarjajo pristojne vlade. Da, ukvarjajo se, tako da
genocid podpirajo. Voditelju indijanskega združenja razihje lam niso hoteli izdati izstopnega vizuma da bi se udeležil konference za zaščito človekovih pravic v Švici.
l ^ brazilskih časopisih se vsake toliko pojavi članek katoliške organizacije, ki skrbi za zdravstvene in uobraževalne potrebe plemen na bogatejšem vzhodu dežele. Clankopisci se hvalijo s Številkami »divjakov* ki so jih spravili iz džungle, oblekli in pokristjanili ivaj se dogaja z njimi naprej, ne pišejo. Tudi Vatika ne zanuna. V glavnem: misijonarji so od Svetega f
cala      SVOJ 'n Zg       naj bi 86 pri tem
— ^       V1.8.1' sem videl take Indijance, ki so se po naidS VK 1JonarjtV P"81* civilizirat. Doli ob reki jih -i^ barak»r8kern naselju. 90* špirit pijejo in
oratitfe V Satn° Vod°V* N$ove se STl" 50 cruzer°v. takoj zraven v zanemarja^" t' k,Jer in dan lu*> Delo na farmah dobe le redki. Kravarji so za hrano in obleko. Lh tranzistor varčujejo leta in leta. Indijanska zemlja?
InH?iI!!!Sj% Amazonija bo zemlja prihodnosti! Pa Indijanci? To niso črnci! Se nekaj let bodo lovili ribe.
ov«.
na
sede-kon-
Za varnost je poskrbljeno
V tem vrtu znotraj zapora so uspevale tudi »nore gobe«
odhajali na lov na tukane, potem se bodo asimilirali v svetovni narod. Tak je proces.
Indijanec marsikateri večer poje. Ne razumem kaj. vendar čutim. , .
Tiho sedim v celici, poslušam in gledam skozi rešetke betonske ograje rdeče zahajajočemu soncu v slovo. .
Komarji počasi zgubljajo višino. Ogledujejo me, migajo s svojimi ultralevičnimi očkami, skoraj me ze ovohavajo. Ponoči jih je še več, Se bolj sitni sojijih piki so vedno nepričakovani. Pred spanjem za eno uro po turško, jim ponudim svojo kri kot vabo in jih tleskim z dlanmi. Vse požrešne krvoloke celice moram pobiti, drugače bom klel vso noč.
Najlaže je pobiti tiste, ki se nažrejo ^ «™ W^ jo v nezavest. Ali pa tiste, ki naliti kot tankerji ne morejo vzleteti. Po mesecu in ppl sem se jih navadu tako kot sladkorni bolnik injekcij sladkorja. Koke
krVaGlej tisto, kar imaš, ne tistega kar rečem vsako jutro. Zdrav sem, to je g'*™0^'^. žem novo črtico v kolono enakih na zidu in se posta vim na glavo. Začne se nov zaporniški dan.
Ključ v vratih me vrže pokonci Dva polKaja v Skornjih stopita v mojo intimnost. Kot gestapovca filmov. Eden me za komolec potegne na n«™'K vrt Ponižen capljam, zaslepljen od svetlobe, na vrt. Indijanec s .škarjami stoji tam. Zopet ^striženje. Ae drugo v tem zaporu. Pravzaprav čas teče n»wo.
Najprej me ostriže tam, kjer ga prosim, Okrog ušes. Mojo samozavest mi reže proč. ^am zelen vlažen vrt ... soparo, rumeno sonce m tem na koncu ograjo in stražarnico nad njo. Iako lepo kako grozno. . ,
Indijanec me flegma škompa. Briga ga. Ko se vračam v celico, slišim P^oglj.veVjJ »Cocomelo, puta, puta . a Torej me kličejo * »nienoni tistih prekletih gob, ki so me spravile sem. Ne zme jam nazaj. V njfhovih očeh moram bit. vsvišen. Vsak greh, vsako strast, ki jo sovražijo na tujcu še bolj zamerili. Nasmehnem *J*&Pgg£0 ljam. Kaj čem drugega. Vseeno me "^^JKJko. življenje je to; podnevi me gnjavijo "J^gJ marji, ponoči duhovi. Obhajajo me bogokletne(ttMsn Blagor tistim, ki lahko molijo. Molitev je pot v^skrcmi nost. V tem trenutku bi dal vse za^skromenkarajter.
Doktor in psihologinja P^^^^J^Zn Doktor mi otiplj« mišice, vpraša, kohkokrat na dan masturbiram . Psihologinja me gleda ^velikimi kravjimi očmi sredi mesnatega pohotnega obraza.
Dobim stekleničko vitaminov. Ameriške Gon je nalepka z imenom Up John - v prevodu pokom i Janez.
Tisto noč sem veliko sanjal.
BRANKO BABIC
13
NA KOZARI
Pri   napadu   na   Prijedor smo prvič uporabili taktiko klinov. Sicer pa so kozarski  partizani že imeli nekaj podobnih izkušenj, ki so si jih pridobili v mnogih napadih na manjša oporišča, ko so jih v silovitih  juriših   osvajali.  V teh napadih je že deloma prihajala rio izraza taktika klinov. Toda v tako obsežni operaciji, kot je bil napaH na  Prijedor,  je  bila   ta taktika sprejeta v načrt napada kop temeljni element, ki naj pripelje do hitrejšega   zloma sovražnikovega odpora. Borci, domačini iz Prijedo rS   in  bližnje  okolice,  so dobro poznali teren in so z večmesečnim obleganjem spoznali obrambne po ložaje   sovražnika.   Od partijske organizacije v Prijedoru smo tudi dobili podroben načrt o razporeditvi sovražnikovih sil. njihovi moči in <A  ~ »Sitvi. In kontno je bilo prebivalstvo iz. Prijedora vseh treh narodnosti (Muslimani. Srbi, Hrvati) v ogromni večini na naši strani Vse je govorilo v prid taktike kli nov, na kateri je slonel načrt napa da. Pismeno povelje za napad je ohranjeno in je silno zanimivo za presojo ravni organizacije ter stra-
Povest iz XV. stoletja
JANKO BRUN
16
Sonce ne ljubi vitezov
teške in taktične sposobnosti naše vojske, ko je kot nova armada šele nastajala. Določeno je bilo. da polovica sil 2.krajiškega (kozarskega) odreda sodeluje v neposrednem napadu, drugi del pa se razporedi v zaščito proti morebitnim sovražnikovim poskusom, da iz drugih po
Naslednje jutro sta Celeč in Klemen s spremljevalci odjezdila tiho in brez slovesa. Breški gospod je še spal.
Celeč se je prijemal za čelo in nekaj mrmral predse. V razbiti sobi je pustil mošnjo cekinov. Kakor da mu je nerodno ob taki občutljivosti, je dejal Klemenu:
— Starec nima prav nič pod palcem. Kako pa naj nadomesti uničeno. Včasih pa je bil velik vitez. Mnogo bojnih spretnosti sem se naučil od njega. Tudi tebe sem jih naučil. Mar naj sedaj ne pomagam staremu prijatelju.
Ko pa se je na svežem vetru udobrovoljil. |>otem ko je popil nekaj krepkih požirkov. je rekel:
— Vidiš kam človeka pripelje meč. Na beraško palico. Namesto da bi se ga cesar usmilil in mu daroval kakšno donosno posest, ga še spoznal ni. Daniel pa je bil preneroden, da bi se na dvoru izkazal. Bolj mu je pristojal meč. On se je bojeval za cesarja, dvorni lizuni pa so obirali sadove njegove krvi. Le dobro se naglej vsega, ne vodim te po svetu kar tjavdan. Marsikaj se boš moral še naučiti.
Občudovanje, ki ga je Klemen začutil do morja, potem ko ga je prvič zagledal, se je umaknilo občudovanju Benetk.
Z odprtimi očmi in usti je zijal okrog sebe in se čudil. Mogočne in čudovite palače so ga popolnoma prevzele. Ob velikih bojnih ladjah pa se je počutil drobnega.
Vrvež pa je bil nemogoč. Kaj takega menda ni bUo nikjer na svetu. Kanali so bili zatlačeni z gondolami, vsi trgi zasuti s stojnicami. Trgovalo se je in trgovalo. Orjaške ladje so odpirale svoje trebuhe in bruhale na dan velikanske množine prečudovitega blaga. Vse je drvelo in tekalo. Sijajna poslanstva iz cele Evrope so se dren jala med to ponorelo množico. Poslaniki so vihali nosove nad drhaljo, toda ni se dalo pomagati. Njihove gondole so se zaletavele v tovorne čolne, naložene z različno robo. Od svile do cinobra, žita in vina. .
Tempo življenja je tukaj ubijajoč in nevreden civiliziranih ljudi. I o je svojemu vladarju zaupal francoski poslanik.
Celeč pa je dejal Klemenu:
Vse skupaj je, če povemo po resnici, nakradeno. Poštenja je tu toliko, kot črnega za nohtom. In pomignil mu je proti odprtemu morju. Klemen, ki se ie sklanjal čez rob čolna in poigraval z vodo, je sledil *?f*?^-pogledu. Tam sta bili v bleščavem soncu zasidrani dve bojni ladji pwM>ai plavajočim trdnjavam. Na njunih jamborih je vihrala zastava beneAep leva, na sinjem ozadju podobna peruti roparskega ptiča.
In Klemen si je moral priznati, da je nekaj resnice v Celčevih besedah. Ko se je šel priklonit pred serenissime, se je Celeč*, opravil po ogrsko. V krzno in zlato. Dragocena oblačila je dal tako na gosto obšUi s cekini, da je jemalo vid. Preklinjal je sicer neznosno vročino vendar se ni hotel predati. Rekel je da zastopa mogočnega kneza in da se ne spodobi priti pred napihnjene trgovce v revnih cunjah. Za ustvarjanje vtisa na latince so se mu zdela nemška oblačila preskromna.
Tudi Klemena in spremljevalce je sijajno opravil. Nato se je vse do sprejema držal tako košato, kakor da je sam cesar.
Ne glede na zunanjost so ga zaposleni benečani prijazno sprejeli.
V njihovih večnih vojnah z Krškimi knezi, z dalmatinskimi mesti je bil dobrodošel vsak zaveznik.
Toda njihova prijaznost je bil« dvorezen nož. Sprejemali so tudi odposlance avstrijskega vojvode in skušali izigrati drugega proti drugemu Prav nobene želje niso imeli, da bi se nekega dne na severu pojavil kakšen mogočen sosed.
Celeč se je zadržano in modro pogajal. Zvečer pa je v navadni obleki, pod katero je nadel oklep, odhajal k francoskemu poslancu.
S seboj je jemal samo Klemena. Tam sta oba politikante mešeterila in sklepala najdrznejše pogodbe, ki so se naslednjega dne znova razdrle.
Oba sta najemala vohune in plačevala velikanske vsote denarja raznim odposlancem, plemenitašem, cerkvenim in drugim pomembnim ljudem. Vsak je namreč hotel vedeti več od drugega in priboriti kakšno točko v prid svojemu gospodarju.
Iz sprejemov pri Francozu je Celeč pošiljal Klemena samega na njun stan, on pa se je odpravljal v javne hiše in tam kockal do jutra.
Kocke so bile njegova silna strast, za katero bi prodal vse na svetu.
Vitez Lacki se je razšopiril v Celčevi graščini, kakor orel v peski. Kapitan Klemens mu je pomagal pridobiti nazaj vse izgubljeno premoženje. Klemens se je pobrigal da je ukrotil uporne kmete, ki so prepah Lackega. Kljub njihovi pravični zadevi, zanje se je potegnil celo vkedoni. jih je Klemens napadel z ognjem in meceni. Vse zajete ie dal pretepsti s palicami, tri moške pa so navlekli na kole.
Te divjaške navade si je-Klemens navzel na VlaSkem kjer se je bojeval s Turki.
Napad na Prijedor
stojank priskoči na pomoč obkoljeni posadki v Prijedoru. Za neposredni napad je bil določen tudi bataljon 1. (podgrmeškega) NOP odreda na levi strani rekeSane.
Napad se je začel točno opolnoči med 15. in 16. majem 1942. Izbrane enote,   ki   so   imele   nalogo, da prodrejo čimprej v središče mesta, so v silovitem naletu prodrle v mesto in za glavnino sovražnikovih sil razvile bitko za posamezna oporišča. Spotoma so zajele dva topa. ki so jih takoj uporabile za rušenje utrjenih postojank v mestu. Isto časno so vse druge sile napadale zunanje obrambne linije. Do osmih zjutraj so bila zavzeta vsa zunanja sovražnikova oporišča in bitka s«' je v celoti prenesla v samo mesto, ki je bilo ob treh popoldne skoraj v celoti osvobojeno, razen dveh večjih oporišč, kjer so se utrdili ustaši s komandantom posadke, polkovnikom Zlobcem. Tu se je razvila ogorčena bitka, ki je trajala vse do desetih zvečer, ko sta obe oporišči bili dokončno uničeni z ustaši in polkovnikom vred  Ustaši se namreč niso predajali, temveč so se borili do zadnjega moža. Naslednji dan   je  bila   osvobojena Ljubija. uničena pa so bila tudi vsa ustaška oporišča med Prijedorom in Ljubi
Ze med boji za Prijedor je sov ražnik   poskušal   intervenirati iz smeri Banjaluka, Bosanske Dubi ce. Bosanskega Novega in oporišč na levem bregu Sane. Vsi ti napadi
pa so bili odbiti in sovražniku s bile prizadejane velike izgube. Zajetih je bilo kar 1500 domobrancev, ustaši so vsi popadali. Domobrance smo po razgovoru o cilju našega boja pustili domov. Zaplenili smo 1200 pušk. 15 puškomitraljeiov. H težkih mitraljezov. 5 minometov, 2 topa kalibra 100 mm in ogromno količino streliva, kakor tudi mnogo drugega vojaškega materiala. S tem orožjem smo oborožili 1.500 novih borcev, kar je omogočilo, da se je tiste dni ustanovila L krajana brigada. Na naši strani je hđo •30 mrtvih in 05 ranjenih, kljub dejstvu, da smo bili v napadu, medtem ko so bile sovražnikove izgube skoraj desetkrat večje. Prebivalstvo Prijedora je navdušeno pozdravljalo svoje osvoboditelje.
Ze naslednji dan smo proslavljali veliko    zmago    sredi Prijedora Okrog dvajset tisoč ljudi il Prijedora   in   okolice   se   je udeležilo velikega zborovanja v čast /map* in osvoboditve Navdušene mnoh ce iz okoliških srbskih vasi so * v sprevodu in /. zastavami na čelu zgrinjale na ulite Prijedora Mush mani   in   Hrvati  so prihajajoč« srbske  množice  iz  okolice apna tesnobno  pričakali  na pločnikih, kot da bi se hoteli oddvojiti <*| njih. Za trenutek so namreč prv vladali stari predsodki in nezau-panje v politiko bratstva, morda celo strah pred srbskimi kmečkimi množicami,  ki  da  prihajajo kot »osvajalci« mesta.
26 JUNIJA 1981
iov preskrbovalni center na Beli
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
9.STRAN G L A
V torek zjutraj so na Koroški Beli i  nov   Preskrbovalni center Bela, ki sodi v temeljno izacijo    Delikatesa     S tem vci   trgovske   delovne organi je Golica Jesenice, kjer je zapodi 3G0 ljudi, letos pa planirajo milijonov  celotnega prihodka, icujejo srednjeročni načrt na inrociu investicij.
[Preskrbovalni center še ni zaklju-Poleg moderne samopostrežne fcaine, ki pomeni obogatitev po-Idbe pa tudi boljše delovne pogoje Isosienih, obsega še okrepčeval-1», kjer  bodo    1.   julija začeli
pripravljati tudi tople obroke, ter skladišče blagovnih rezerv jeseniške občine, ima pa tudi precej večje skladiščne prostore. Sedanja trgovina z okrepčevalnico na Svetinovi cesti je imela skupaj 198 kv. m prodajnih in skladiščnih površin, nov
Ereskrbovalni center pa ima skupaj ar 1040 kv. m prodajnih in skladiščnih površin.
Delavci temeljne organizacije Delikatesa so že leta 1978 sprejeli sklep, da na Koroški Beli razširijo obstoječo trgovino v nov sodoben trgovski objekt. Tedaj so od Ze-
Srečanje pobratimov
Irtaj - Pred štirimi leti je bila v I*hu podpisana  listina o pobra-pju med   kranjskim Planinskim F*vom  in   sedmimi  društvi iz p* jugoslovanskih republik in rji"1-   Predstavniki pobratenih ^hkev se srečujejo  redno vsako F|Utošnje srečanje je bilo na ^»ici pri Sarajevu. Tudi na tem ju so potrdili, da tudi planinci *> veliko prispevajo k utrjevanju va in enotnosti narodov in osti Jugoslavije, naše največ-"sinote. Gostje in gostitelji so se d drugim povzpeli na Bjelašnico "Pravili pohod na Jablanico. Na »območju so se odvijali pomemb-,jjjogodki iz našega narodnoosvo-pijKga boja. V spomin na junake latve so planinci pobratenih mest |*tili v Neretvo cvetove rdečih na-
nedeljo
ikurirjem
Podlonk
Pododbor partiaamskih kurir-Gareaiake in občinska konu-ksrfrjev    pri ^ občinskem ZZB NOV  Skofja Lok« •kapaj   a drulbeaopoli-organiaacijami »JgJ
in dneva borca ^""g i kurirjev Goreai**J.
plakete, zaslužnim deiav - kurirjem pa bodo izro aa njihovo   delo feWkf' «iaja, zlate značke, nekste-orgaaizacijam pa sls te pls-
• kulturnem   programu bo irtško   srečanje.   Do kraja šive lahko pridete z osebni-rrtomobili   in   avtobusi s e   po    DaaVenjski g™Pl as cesti Ce#njica - Draž-,-serokaa). p p.
Srečanje na Savnici pa je imelo še drugo pomembno plat. Kranjčani so gostom pokazali načine uporabe helikopterja in reševanja z njim. V Bosni in Hercegovini se ogrevajo za to obliko pomoči v gorah, ki jo nameravajo uporabljati tudi med bližnjimi zimskimi olimpijskimi igrami, pa tudi sicer ie za to vedno večje zanimanje med planinci in gorskimi reševalci. V Bosni in Hercegovini so s helikopterji dobro opremljeni in bi jih lahko uporabljali tudi za ta namen. Sarajevčani so planince iz pobratenih mest seznanili tudi s prizorišči olimpijade in pripravami na to našo največjo prireditev.
jk
lezarne    tudi   odkupili obstoječi objekt. Oktobra  lani so začeli z izgradnjo  skladišča  blagovnih rezerv, februarja letos pa z izgradnjo trgovine in okrepčevalnice. Dela je izvajal SGP Gradbinec, TOZD ING Javomik s sodelavci, objekt pa bo do konca urejen avgusta letos. Predračunska vrednost objekta se je v tem času zaradi nekaj nepredvidenih del nekoliko povečala in znaša sedaj 23.000.000 din. Sredstva pa so prispevali vSOZD ABC Pomurka, občin ska   skupščina   Jesenice, temeljna banka   Gorenjske   s   kreditom in TDO Gotica. Doslej je imela Krajevna   skupnost Javornik-Koroška Bela s približno 5800 prebivalci 0,16 kv. m prodajnih površin na prebivalca, sedaj pa jih bo imela precej več. Na najslabšem pa so v jeseniški občini na Blejski Dobravi z 0,06 kv. m prodajnih površin na prebivalca, zato v trgovski delovni organizaciji   Golica   predvidevajo, da bodo   še   v   tem srednjeročnem obdobju povečali trgovino na Blejski Dobravi, poleg tega pa načrtujejo povečanje še na Dovjem, na Prešernovi cesti na 'Jesenicah, izgradnjo nove  trgovine  pa  na  Hrušici in platoju ob Karavanškem predoru. Vprašljiv pa je začetek obeh večjih investicij v Centru I na Plavžu v tem srednjeročnem obdobju, saj so pogoji gospodarjenja v trgovini na drobno močno poslabšali in so slabši, kot so predvidevali za to srednjeročno obdobje. R K
Taborniki Kokrškega odreda iz Kranja so se na svojem zadnjem pohodu od spomenika do spomenika, v domžalski občini ustavili tudi pri spominskem obeležju Slandrove brigade, ki se je po vrnitvi z Dolenjske 30. septembra 1943 preosnovala in začela z velikimi ofenzivnimi boji proti sovražniku. Spomenik padlim Slandrovcem na sliki je postavljen na Limbarski gori.
Mladi taborniki po partizanskih poteh
Krite pri Tržiču - Pretekli petek se je v osnovni ioli Kokrškega odreda v Križah zbralo nekaj sto preživelih borcev Kokrškega odreda, da bi na konferenci spregovorili o delu aktivov, ki delujejo po vseh večjih gorenjskih krajih, o sedanjem gospodarskem in političnem trenutku, ki zaskrbljuje tudi nekdanje borce in aktiviste, o slovesnostih in akcijah, ki so jih priredili in ki jih bodo še organizirali. Poročilo predsednika odbora, nekdanjega komandanta Kokrškega odreda Janka Prezlja-Staneta zgovorno priča, da je bil odbor v zadnjih treh letih zelo delaven. Spregovorili pa so borci tudi o njihovi knjigi, Kroniki Kokrškega odreda, ki ie konec lanskega leta izšla pri Parti zanski knjigi in je bila po vseh gorenjskih občinah — razen v Skofji loki - ter v Ljubljani, Kamniku in Domžalah, že razdeljena borcem. Se enkrat so vsi prisotni njihovemu soborcu in partizanskemu pisatelju Ivanu Janu dah, za njegov več kot desetletni trud pri zbiranju gradiva za to obsežno delo, vse priznanje. Učenci osnovne šole Kokrškega odreda Križe so borcem, po katerih je njihova šola dobila ime, priredili tudi lep kulturni program. - Foto: D. Dolenc
Junija praznujemo taborniki Kokrškega odreda 15-letnico obstoja in samostojnega delovanja na Zlatem polju v Kranju. V svoj delovni * program smo vključili tudi ohranjanje in negovanje tradicij NOB; izkušnje naših partizanov vzgajajo tudi naše člane za bivanje v prirodi. Predvsem pa smo se namenili, da bomo hodili po njihovih poteh, po poteh borcev in kurirjev naše narodnoosvobodilne borbe.
Tako smo taborniki, zbrani v pohodni brigadi, samoupravno izvolili štab, ki je pripravil načrt poti po poteh borcev in kurirjev v domžalski občini.
Prvi pohod smo pričeli ob dnevu mladosti. Naša pohodna enota je krenila iz Domžalproti Ihanu, preko Tabora, Oklega, Zej, Križevske vasi in Grmače do Moravč. Ob vsakem spominskem obeležju smo se ustavili in s pesmijo in cvetjem počastili spomin padlim. Tudi svečke smo jim prižgali. Dolgo je bilo to naše popotovanje, saj smo ob 8. uri zjutraj krenili na pot, ob 18. uri smo pa pritisnili zadnji žig v naše knjižice Vodnik.
Drugi pohod smo nadaljevali v soboto, 13. junija in v nedeljo, 14. junija. Z avtobusom smo se iz Kranja odpeljali do Moravč, od tu pa nas je komandant Luka Valič že ob 7. uri zjutraj popeljal po klancu proti Limbarski gori. Žigi v naših knjižicah so se množili. Pohod smo nadaljevali skozi Hrastnik, Golčaj. Doline, Sipek do Češnjice. Pot je
bila kar dosti naporna. Kljub temu da smo taborniki, je bilo tu in tam treba stisniti zobe in se po strmini pognati do spominskega obeležja. Toda naši člani veterani so nas prepričevali, da kdor ni hodil do kolena po blatu, kdor ni bil na marših žejen in lačen, kdor ni preizkusil napornih partizanskih maršev, ta ne more prav spoštovati svoje domovine in ljubiti njenih lepot.
Ob mraku smo se ustavili na 12..kontroIni točki — Cešnike. Prespali smo kar na seniku najbližje kmetije. Tudi to je bilo posebno doživetje. Ob sedmih zjutraj smo pot nadaljevali.
Pohod v nedeljo je potekal preko Zlatega polja, Trnovč, skozi Lukovo bolnišnico in Rudnik v Radomlje. Ta pot je bila boli zanimiva, saj je vodua skozi vasi. Vabile so nas rdeče jagode in borovnice ob poti. Tudi žulje smo imeli, toda kljub temu je našo kolono spremljala odločna partizanska pesem.
Dve desetini nas je šlo tokrat na pot. Mladi taborniki smo bili stari od 9 do 13 let. Le štirje veterani so bili z nami. Veliko lepega in zanimivega smo videli na tej poti. Prav bi bilo, da bi bilo takjh pohodov več, da bi vključili ne le tabornike, temveč prav vso mladino. Mi smo bili s pohodom, vodstvom in z vsem kar smo videli in doživeli, več kot zadovoljni.
Pohodna enota Kokrškega odreda Kranj
PA NISMO SE UKLONILI
Irnej Jezer&ek
)vajset
las
e prišlo
trideset let bo minilo decembra od zna-Atite poljanske vstaje, ko je leta 1941 odšlo prtizane več kot 300 mož in fantov in tako •prečilo izdelitev domače doline. Središče
upora je bilo v Poljanah in v okolici, vendar so se 'napredni domačini organizirali tudi v drugih krajih in se pripravljali na upor proti okupatorju.
»Da Nemci ne prinašajo nič dobrega, smo se najprej zavedli, ko je bila prepovedana slovenska pesem in, ko na uradih nisi nič opravil, če nisi znal vsaj za sito nemški,« pripoveduje Jernej Jezeršek iz Ho-tavelj. Rojen je bil pri Škrbinu v Stari Oselici in 26 let mu je bilo, ko se je začela vojna. »Kjerkoli so se ljudje zbirali se je že poleti 1941 govorilo, da se pripravlja upor in da se bo prava vojna šele začela. Moj brat Boštjan in Franc Guzelj iz Nove Oselice pa sta že bila organizirana v OF in sta okoli sebe ubirala somišljenike in na vseh sestankih so veliko razpravljali o položaju na fronti in o prvih vesteh o uporu proti Nemcem.
Boštjaa je šel novembra v partizane in okoli 20. decembra se je vrnil domov z nalogo, da organizira odhod fantov in mož v partizane. Naročil mi je, da vse v vasi obvestim, da bo naslednjega večera pri Škrbinu sestanek, na katerem se bomo pogovorili o uporu proti Nemcem. Res jih je kar precej prišlo in navdušenje je bilo veliko. Mislili smo, da bo vojne hitro konec, posebno še, ker nam je Boštjan zagotovil, da je Nemcev malo in da jih bomo v nekaj tednih pregnali. Tiste, Id se sestanka niso udeležili, smo naslednji dan obiskali in Boštjan jih je opozoril, ds ne morejo biti neodločni doma, temveč je treba sedaj misliti ns upor. Spominjam se, da bi se bili pri enih skoraj stepli, ker se nikakor niso mogli odločiti in so hvalili okupacijo.«
Naslednji večer so se tisti, ki so se odločili za odhod v partizane, zbrali na Petelinovšu v Oselici. Kakih 20 jih je bilo in vsak je prinesel orožje, kakršno je pač imel. Puško, težje orožje ali pa tudi le bombe. Naprej so odšli le tisti, ki niso imeli »zadržkov doma«, se pravi, fantje, ki so bili najmočnejši in brez družin.
»Tedaj ae je bolj kot za število partizanov šlo zato, da se ljudje seznanijo s tem, da se pripravlja oborožena vstaja in da bodo doma vsi pripravljeni in bodo zgrabili za orožje, ko bo potrebno. Pa tudi zato, da bodo povsod vedeli, da je v gozdovih domača vojska in ji bodo pomagali, če bodo prišli v določeno vas.«
Se isti večer so krenili proti Zirovskemu vrhu. Ponoči so prišli do Tkavca na Trebijo in že ko je bilo svetlo so prešli most čez Soro, ki na srečo ni bil zastražen. Najprej so se ustavili pri Kovšaku v Kladju, kjer je bil tudi zbor, od tam pa so nadaljevali pot na Javorč in do Brdarčka v Zirovskem vrhu. Počakali so noči, potem pa so krenili proti Vinharjem, kjer so se sešli z borci Poljanske čete, ki jih je vodil Jaka Bernard in so se pravkar pripravljali na napad na Poljane.
»Oni so šli na Poljane, mi, novinci, pa na Valtrski vrh, k štabu Cankarjevega bataljona. Tam so me takoj določili za pomočnika v kuhinji. Bilo je ravno na božični dan in bilo je mirno. Prav praznično. Že naslednji dan pa so nas opozorili, da so Nemci bili ns Pasji ravni in da se zbirajo tam okoli Gabrka. 27. decembra smo doživeli ognjeni krst. Nemci so prišli potiho in jih je stražar zagledal iz takšne bližine, da ni več mogel streljat. Komaj je pritekel do Jakopca, kjer smo bili, ae je začelo pokanje. Kuhar, iz Stražišča pri Kranju je bil doma, je zgrabil puško in zdrvel proti njim in takoj padel. Laza rje va fanta iz Stare Oselice sta ga hotela pobrati in sta kar zravnana tekla čez ravnino. Pa jo je janež skupil v vrat. Na srečo ni bilo aič hujšega. Le nekaj dni je hodil obvezan naokoli. Čeprav smo bili brez vseh vojaških izkušenj, mnogi še pri vojakih niso bili, smo napad odbili. Le nekaj ranjencev smo imeli.
Zvečer se spominjam, smo od Jakopca gledali bo bregu dol na neko jaso. Pa
6ravi nekdo, glej, tam spodaj trije leže. H   je   mrtev   mi tral jezeč   in njegova pomočnika. Jakopcev hlapec je ponoči
šel po mitraljez in ga skril doma, da ga bo vzel, ko bo šel v partizane.«
Partizani so se še isto noč umaknili v Sopotnico, Nemci pa so naslednje jutro delali preiskavo pri Jakopcu in Koširju na Viltrskem vrhu in našli so mitraljez. Znesli so se nad hlapcem in gospodarjem ter ju ubili. Domači so ju položili na mrtvaški oder, kar je Nemce tako stogotilo, da so obe domačiji požgali.
Cankarjevci so se v začetku januarja umaknili v Dražgoše in tam je Jernej izgubil brata Boštjana. Padel v Bičkovem vodu. Po bitki so se v mrzli zimi umikali na Jelovico in nazaj mimo Dražgoš na Mohor in Lavtarski vrh pa v Zalubnik in Rovt v Selški dolini, od tu na Malenski vrh, v Zltino in na Črni kal. Ker ni nič kazalo, da bi lahko v tako veliki skupini skupaj prebili zimo, so se razdelili na štiri skupine po 15 in eno z 20 borci in vsaka naj bi se prebila na varno in prezimila kot bo pač mogla. Skupina, v kateri je bil Jernej, je nazadnje prišla v Staro Oselico k Kot ovsu in čeprav so šli čisto tiho mimo Topličarja, so na Hotavljah že drugi dan vedeli, da ima Rotov-šan pod streho partizane. Zato so se kasneje razdelili še na manjše skupine, ki so se laže skrivale do pomladi. Jernej se je zatekel domov in je delal na terenu.
Zaradi izdaje, nekdo od ujetih borcev ni zdržal mučenja, pa se je spomladi, 28. aprila je bilo, zgrnil črni dan na tiste, ki so pomagali in sodelovali s partizani. Odgnali so Srbinove, Pleskarjeve pa Graparjeve in druge, okoli 30 ljudi iz Oselice. Najprej v Skofjo Loko in potem v Begunje.
»Deset nas je že bilo aa plakatu, obsojenih ns smrt. Vendar so aa« priključili transportu za Mauthausen, kjer smo do oktobra čakali v bunkerju aa izvršitev sodbe, vendar so nas tedaj poslali v barake. Mesec dni kasneje aem bil priključen transportu invalidov na Dachau in svobodo sem dočakal v podružnici tega taborišča v Allachu. 28. aprila, IMS, to jo točno tri leta zatem, ko so nas Nemci odpeljali, so nas osvobodili Američani.-
L. Bogt
GLASIO. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO
PETEK, 26 JUNIJA 1M1
Ta mesec na vrtu
Pri stebelnih vrtnicah moramo večkrat pogledati, če so dobro pri vezane, da jih ne polomi veter. Pri tem ne pregledamo samo, kako je vrtnica privezana, temveč moramo tudi ugotoviti, kako stoji kol. To je zlasti važno pri kolih, ki so že stari Najraje se koli prelomijo v višini tal. Vrtnice moramo tako trdno privezati, da se tudi ob hudem vetru ne drgnejo ob oporo.
Ob toplem vremenu se na vrtnicah zelo razširijo listne uši. V boju z njimi ne smemo popuščati. Posebno skrbno moramo paziti na vršičke poganjkov, na njih se uši najprej naselijo. Napadena mesta moramo poprašiti ali poškropiti z ustreznim sredstvom.
Na vrtnicah lahko hkrati zatiramo pepel na to plesen in pršico.
Uporabiti pa moramo žveplene pripravke. Cesto je bolj preprosto napadena mesta naprašiti z zmletim žveplom, kakor pa uporabljati škropiva. Zvepleni prah deluje dobro samo takrat, če so temperature okrog 20 stopinj C. Ob hudem soncu ne škropimo.
Ob vročem vremenu se pojavi na gladiolah gladiolni trips, ki lahko postavi na kocko njihov nadaljnji razvoj Ce na gladiolah opazimo črne, črtaste žuželke, je skoraj &0t0uV,°,I.d® imamo opraviti s tripsom. V bližini žuželk so rumenkaste ličinke enake oblike. Trips ki se pojavi v večjih množinah, ne poškoduje samo gladiolne liste, temveč tudi njihove cvete že v popkih. Trips najbolj uspešno uničujemo z. E škropiv,. Ker se ta škropiva slabo primejo na liste gladio!, jim moramo dodati sredstvo, ki se dobro prime škropljenje moramo tedensko ponavljati tako dolgo, dokler je Še kaj • škodljivcev. Kjer smo že prejšnje leto opažih na gladiolah trips, je prav, da gladiole škropimo varovalno že takrat, ko imajo šele 18 do M cm dolge poganjke.
Pri dalijah lahko vzgojimo velike koške, če pustimo rastlinam iz. potaknjencev samo glavni poganjek. Tako ne zastanejo v rasti samo slabotnejši poganjki, ampak tudi vsi stranski na glavnem poganjku. Poskus pa se resnično splača samo pri sortah, ki imajo zelo velike koške.
Visoke dalije privežemo k opori, da jih ne polomi veter. Kjer kolov pri dalijah še ni, jih moramo postaviti in paziti, da pri zabijanju ne poškodujemo gomoljev. Kole zabijemo globoko, da imajo dalije dobro oporo. Izbrati moramo tako dolge kole, da pozneje ne mole 'nad rastline. Privežemo jih z. močnim vezivom.
Brž ko ostrožniki (Delphinium), pogačice (Trollius) in suholetnice
(Erigeron) odcveto, jih porežemo 15 cm od tal in s tem spodbudimo, da delajo nove poganjke. Tako za-cveto trajnice v jeseni še enkrat. Ko rastline porežemo, pa seveda ne smemo pozabiti na zalivanje in gnojenje.
Nove poganjke spenjavk moramo večkrat privezati, da se ne razveznejo na prostor, ki jim ni namenjen. To je važno zlasti pri tistih spenjavkah, ki se zelo razbohotijo, kot na primer aubertova d resen (Polvgonum aubertii). Privezujemo in speljujemo jih tako, da so razporejene po površini enakomerno in brez vmesnih praznih prostorov.
Pri zalivanju trajnic pazimo, da ne močimo listov. Suhi listi ne obolevajo tako hitro kot mokri. Ce tega nasveta ne upoštevamo, pepe-lasta plesen zlasti hitro napade trajne ostrožnike. To se zgodi celo pri sortah, ki so sieer odporne zoper to bolezen.
Preden poberemo čebule (narcise, tulpe) iz zemlje, morajo nadzemni deli popolnoma odmreti. Sele tako se čebule popolnoma razvijejo. Zato ne smemo na primer tulp izkopavati pred koncem junija. Ce tulpe iz-kopljemo prezgodaj ali poškodujemo listje, gre na račun cvetja v prihodnjem letu.
Jajca tako in drugače
JAJCA Z ZELENJAVO
Potrebujemo: 4 jajca. 400 g poljubne zelenjave, sveže ali iz konzerve, 80 g gauda sira, 4 žlice smetane, poper, peteršilj.
Zelenjavo operemo, skuhamo in dobro odcedimo (iz špinače, na primer, iztisnemo čim več vode).
V ponovi segrejemo maščobo, stresemo nanjo zelenjavo, jo prepražimo, dodamo s smetano raztepena jajca in na kocke narezan sir. Osolimo in popopramo. Premešano in pustimo nad ognjem, da jed zakrkne.
Le dobre pol ure se bomo zamudili s pripravo.
dušimo, dokler voda ne izpari. Po potrebi mešamo.
Posebej stepamo jajca s smetano, sesekljanim peteršiljem. soljo in pekočo papriko. Vlijemo k zelenjavi in pustimo nad ognjem le toliko, da jajca zakrkne-jo. Le 25 minut nam bo vzelo pripravljanje te jedi.
Jed ponudimo s kruhom ali s krompirjem v oblicah.
OHROVT Z JAJCI IN SLANINO
Potrebujemo: 600 g ohrovta. 4 jajca, 40 g masti, 40 g čebule. 50 g slanine, peteršilj, sol in poper.
Ohrovtove liste operemo in narežemo na rezance.
Na masti pražimo na kocke narezano slanino in sesekljano čebulo. Dodamo narezan ohrovt. prilijemo malo vode in dušimo 15 minut. Ko se osuši, začinimo, primešamo razžvrkljana jajca in mešamo, dokler jajca ne zakrk-nejo. (30 minut)
ZMEŠANA JAJCA PO MADŽARSKO
Potrebujemo: 4 jajca, 40 g olja, 40 g čebule, 80 g poljubne klobase, 200 g svežih paprik, 200 g svežega paradižnika, 4 žlice kisle smetane, 1 žlička pekoče paprike, sol, peteršilj.
Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na drobno narezano papriko, premešamo, doli-jemo pol decilitra vode in dušimo H) minut. Primešano olupi jen in na koščke narezan paradižnik, na
»»'obarčke narezane klobase in
PARADIŽNIK Z JAJCI
Potrebujemo: 8(X) g svežega paradižnika. 4 jajca. 40 g olja. 80 g čebule, strok česna, peteršilj. poper in sol.
Paradižnik prelijemo s kropom, da ga laže olupimo.
Odstranimo mu semenje in narežemo na koščke. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo paradižnik ih strt česen Dušimo. dokler se paradižnik ne razkuha.
Prilijemo raztepena jajca, osolimo, popopramo in mešamo, dokler jajca ne zakrknejo. (30 minut) i    » '
Ali veste, da . . .
. . . kuhanje s pomočjo mikro-valov lahko mirno opišemo kot prvo popolnoma novo metodo kuhanja, odkar je prazgodovinski človek iznašel ogenj. To trditev utemeljuje dejstvo, da se pri pripravljanju hraoe ne uporablja ogenj, ne neposredno, ne posred no. Hrana se v mikrovalovni pečici obstreljuje z elektromagnetnimi valovi, ki so samo dvanajst centimetrov dolgi s frekvenco 2450 MHz/s. Obstreljevanje povzroči molekularno dejavnost v hrani, s tem pa tudi toploto, da se hrana skuhal.
Elektronsko cev, ki proizvaja mikrovalovno energijo - magne-tron - sta leta 1940 izumila John Randall in dr. H. A. H. Boot Do tega izuma so prišli na bir-minghamski univerzi. Toda sku pina raziskovalcev ni mislila na gastronomijo, marveč na to, kako bi jo zagodli nacistom. Takšen »votli magnetron« je potrebovala britanska radarska obramba v drugi svetovni vojni.
Za pridne roke
Ce imamo pri roki nekaj končkov svetle in temne volne, bomo lahko mimogrede spletle takšno-le zanimivo lutko, kot so jo zadnjič na razstavi igrač za otroke v vrtcih pokazale tovarišice kranj-
skih vrtcev. Napolnimo jo z razrezanimi najlon ali elastičnimi nogavicami, cunjicami ali kosmiči iz penaste gume. Mehka prijetna igrača bo to, ki se ho malčku takoj priljubila.
Prvo  mikrovalovno  pečico so izdelali proti koncu  šfmdesetih let v ameriškem podjetju Kav heon Inc.; potem se je njena uDoraba ze o razširila, posebno v Zeriki in Evropi. Običajno -uporablja za ponovno «8«vanje iJdi  če hrane namreč ne pnpra vimo/   mikrovalovno energijo skupaj z vročim zrakom marveč £Sri mikrovalovno pečico, e njen videz drugačen, kot če jo nripravimo  po običajnih metodah  Piščanec, na primer, ostane bel ne pa lepo zapečen, kot mora pač bhiP Odlično se pa že spečen n ohlajen piščanec tik pred serviranjem pregreje v mikrovalovni Si inPje tak, kot bi ***** vzeli iz maščobe. Prav tako lahko segrevamo   vse   močnate jedi. sladice, pijače itd. .
Neko britansko podjetje je konstruiralo in patentiralo pečico, ki naj bi odpravila ta problem, namreč da bi hrana dobila tudi željeno barvo, vendar pri gostincih in gospodinjah ni naletela na preveč navdušen sprejem. Izgleda da bo mikrovalovna pečica tudi v bodoče le v pomoč gospodinji, pri segrevanju in pregrevanju jedi. ne pa pri kuhi.
ABC kuhinja
PEČENJE V ODKRITI POSODI NA ŠTEDILNIKU
Majhne koščke mesa, goveje in telečje zrezke, koščke rib, divjačine in perutnine pečemo ali pražimo na vroči maščobi v nepokriti posodi na štedilniku (grelni plošči). Pri tem prihaja vročina do mesa samo od spodaj, zato moramo meso čez nekaj časa obrniti ali pa ga mešati (na primer jetrca, ko jih pražimo). Na vroči masti beljakovine tudi pri tem načinu pečenja hitro zakrknejo, površina mesa porjavi, hkrati pa nastajajo snovi značilno prijetnega vonja in okusa po pečenju. Pri tem se vedno izloči iz mesa neznaten del soka, ki se usede na dno posode in karamelizira. Ko porumeni meso po obeh straneh, je nevarnost da bi se začelo žgati, zato moramo zmanjšati ogenj oziroma znižati temperaturo grelne plošče.
Meso, pripravljeno za pečenje v odprti posodi na štedilniku, moramo položiti vedno na dobro razgreto maščobo. Ce je ta premalo vroča, je na njej pečeno meso, ker se iz njega izločijo beljakovine, tako rekoč izlu-ženo in brez okusa. Paziti moramo tudi, da sok, ki se med pečenjem
useda na dno posode, samo lepo porjavi, ne pa da preveč potemni. Tal sok od pečenja, potem ko vzamemo! iz posode meso in odlijemo maščobo.] uporabimo vedno za omako, ki joj damo k njemu; pripravimo jo tako. da soku, medtem ko ga na majhnem ognju mešamo in stržemo od dna in k stene posode, počasi prilijemo nekai 1 tekočine (vina, juhe ali česa drugega)  in potem omako še primemo; ukuhamo. Pretemen pečenkin sok \e neuporaben, ker bi bila iz njega pripravljena omaka grenka.
r
Kamilica ze cveti
Od junija do avgusta cveti, večkrat še do septembra. Neobhodno potrebna je v vsakem gospodinjstvu, zato je ne zamudimo. Nabiramo samo cvetne koške. Cvetni popki, nežni listki in zgornji mehki deli stebla, kolikor jih lahko s palcem in kazalcem trgamo, imajo prav (ako zdravilne snovmi jr\ jjih. lahko uporabljamo. V t, - r-  ?:> t *i • "■ ■ ■•, •: t- ■■---;--p
Nabirati moramo zelo skrbno in le v sončnih dneh Ob vlažnem in meglenem vremenu imajo kamilk-e manj olja. Take kamilice tudi težko hranimo zdrave Sušimo jih v senci, razgrnjene v tanki plasti. Posuše riih kamilic se čim manj dotikajmo, ker rade razpade jo. Dobro posušene kamilice bomo hranili na suhem, kamor vlaga ne more. Rade vsrkavajo vlago in potem rade plesnijo; take so brez vrednosti za zdravljenje. 0 shranjevanju smo povedali besedo več. ker zeliščarji delajo pri tem - kot kažejo izkušnje - največ napak. Morda nas-včasih zdravljenje razočara, ne pomislimo pa, da neuspeha niso krive zeli, temveč premalo skrbni in površni zeliščarji. Pa še to: kamilice namenjene za zdravljenje ne nabirajmo na zemlji, kjer so bila uporabljena umetna gnojila in škropiva.
Najvažnejše snovi kamilice so eterično olje, smola, gumi, grenčina, vosek, maščoba, fosforna kislina in več organskih kislin. Slovito kamilično olje, ki je glavna zdravilna snov kamilice, je sveže temno modro. Cim več je v rastlini olja, tem uspešneje kamilica preprečuje vnetja. Naše domače in med"žitom zrasle kamilice so zelo bogate olja in azulena.
S kamilico nam je dala narava neprecenljivo naravno zdravilo. Tople obkladke s kamiličnim čajem in kopeli priporočajo pri vseh ranah, kjer se pokažejo vnetja ali drugačni bolezenski znaki na koži, pa na> bodo to otekline, tvori, čiri ali zanohtnica. Pri starostnih ekcemih, pri težko zaceliivih etahio vlažnih ekce-mih in garjah so dosegli najboljše uspehe. Težave pri vnetju sluznice ali pokostriiee, pri Grelnem katarju bomo z izpiranjem z gorkim kamiličnim Čajem kar hi tro odpravili. Se tak hud zobobol odjenja za neki! časa, če držimo v ustih topel kamilični čaj. VetnJČai katar zdravimo z vlažnimi toplimi kamiličnim: obkladki, prav tako vnetie ušesa. (Prihodnjič o tenv kako zdravilna je kun1 lira za želodec, za otrekHtch
28 JUNIJA 1981
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
11 STRAN G L« A S
r
VASA PISMA
■MIibI inntnJiiT-f* - Ze več kot pol leta je minilo, odkar je krajevna
most Kranjska eora kupila deset kontejnerjev za smeti. Kontejnerje naj staviti v Kranjski gori, Gozdu in Podkorenu^ T<xta od nikoder ni no-nmjdbi določil, kje naj bi kontejnerji stali, da bi krajani lahko vanje Hi imeti Tako na kontejnerji neizkoriščeni samemjo pozabljeni na bivši kam postaji v Kranjski gori, prizadeti krajani pa se sprašujejo, zakaj spočetje tistih, ki so odgovorni za to. - A.Kerštan
veliko zanimanje za razstavo etja in lovstva v Cerkljah
stave pripravili tudi mini živalski vrt.
Omenimo naj, da bodo na letošnji razstavi cvetja in lovstva poleg gospodinj sodelovali tudi zasebni vrtnarji in cvetličarji iz vse Slovenije, predstavniki družbenega sektorja in nekatera sosednja turistična društva. Za letošnjo razstavo vlada po Sloveniji veliko zanimanje in bo ta praznik cvetja tudi praznik za celoten kraj in za vse, ki jim je cvetje del njihovega življenjskega okolja, del njihovega življenja. Nenazadnje pa tudi, da varujejo obiskovalci razstave in domačini sleherni košček zemlje pred osnaževanjem, pa naj gre za naravo v hribih ali dolinah.
J. Kuhar
ZAKAJ NE IME PODBREZJE?
Ime vasi Podbrezje se uporablja že več let. Podbrezje so nastale iz zaselkov na Klancu, Pod-tabor,   Britof,   Srednja   vas in Dolenja vas. Vendar pa se namesto Podbrezij zdaj uporablja pogosteje ime Podtabor. Se na avtobusih, ki vozijo čez Kovor v Tržič, potnik ne dobi vozovnice za Podbrezje, pač pa za Podtabor. Tudi v časopisih ob poročanju   o   nesreči   na magistralni cesti piše vedno Podtabor, ne pa Podbrezje.  Ce pa pride v vas tujec,  bo  seveda   zaman iskal Podtabor, saj vendar povsod piše le Podbrezje. Zanima me, kako se znajde pošta, če je na pošiljki napisan   Podtabor,  pošiljka pa namenjena v Podbrezje?
Saša Pretnar, Podbrezje
Črtomir Zoreč
POMENKI OB SAVI DOLINKI
O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE
(81. zapis)
V prejšnjem zapisu je bil natisnjen faksimile rokopisa Crobathove
Eesmi, iz katere zvemo, kako so ne-oč cenili tudi pesnika Jožefa Zemljo s Sela pri Žirovnici. Vendar mi je več bralcev zatrdilo, da rokopisa niso znali prav prebrati, nekoliko zaradi slabega odtisa, nekoliko pa zaradi starinskega jezika. No, zato ne bo narobe, če faksimilirane vrstice natisnemo v bolj razločni »pisavi«:
Cbelice, napravi kar globok vtis, Luna in Samotar. Tej poslednji je dal podnaslov »Kancona«.
Prispodobe so mu že kar zares pesniške: luno videt pomlajeno; srce na svetu je ledeno; mlaja rog srebrni; ne skrije zlato sonce se nikoli; samo-to-tovarišico si izvoli; odtegne hrupa se zmotnjavam; hoditi na rajišča ni mu dano; glas slavca, kosa najslad-keje strune; večerne zarje škrlat rudeči; studenca beg po travnika širjavi ipd.
kjjjjjs - Se teden dni nas loči ls*©ntve doslej največje razstave J m lovstva, ki jo bodo odprli v julija ob 19. uri v osnovni
• Davorin Jenko, sicer" osrednje <*jcne prireditve v Cerkljah. a*ivo organizirata ob 4. juliju -** borca Turistično društvo in «■ družina Cerklje, odprta pa 'S 4. do 12. julija in sicer med
Jswi ob 10. do 20. ure, v sobotah »lavnikih pa od  7. do 20. ure. dan pa bodo tudi zanimive kul-in  zabavne   prireditve. Za jo razstavo, lahko rečemo, da *m izmed najlepših doslej, na j* bo sodelovalo blizu 250 raz-
f*kev iz vse Slovenije. Ob jubi-*> izdali tudi spominsko značko P" značk, ki so jih pripravili letošnjo razstavo, rečemo, da bo še l*WJ8a, pestrejša  in bogatejša.
* Lovske družine bodo posebej fadili lovski del razstave, saj Nikazali številne lovske trofeje Ma, svoj razstavni prostor pa »imeli   v  spodnjih prostorih
ntne šole. Ob šolskem vrtu pa so fiza najmlaj&e obiskovalce raz-
pizatorji za ufero lahko
S čipkami od rane mladosti
Zali log -  Frančiška Sturm '
£>™iki\ SelšK    C&tt^ P? je tudi
Spominska slovesnost na Ledinah
Planinsko društvo Kranj orga-§*i v nedeljo, 28. junija pohod line, kjer bo ob 11. uri spo-slovesnost   na tragično to, ki se je zgodila pri reše-ponesrečenega planinca, in bodo odprli kočo in s tem lučišče pod Skuto, spominsko   slovesnost bo poseben avtobus do Jezer-m sicer izpred hotela Cre-6. uri. Vračal  se bo po-ob 16. uri od Planšarskega Udeležence  bodo sprem-planinski vodniki, druge in-ije   in    prijave   pri PD
top do  postojanke pnpo f*Y> z Jezerskega po lovski ali - r*wki smeri, ker je v žrelu še
fHne opreme nevarno za zdrs.
P. Leban
irm iz
<ui ^eiezniki v Selški dolini je stara 74 let, toda kljub tej starosti še vedno spretno izdeluje čipke. Za »punkelj« je sedla, ko ji je bilo šest let, naučili pa so jo klekljati starši. Pravi, da je treba imeti za klekljan je veliko potrpljenja, spretne prste in seveda smisel za izdelovanje čipk. Pred leti je še prodajala čipke v Ziri in Skofjo Loko ter drugam, zdaj pa dela čipke le še za vnuke, da bodo imeli lep spomin na staro mamo. Pa tudi časa za klekljanje je bolj malo, saj je treba
------ K" .
tija in dela se ne zmanjka.
Njeni spretni prsti še vedno lahko izdelajo čipkasto lastovko: zanjo potrebuje kar cel dan, medtem ko metulja, ki je precej manjši, skleklja v dobrih treh urah. Francka Sturm pravi, da je za to obrt vedno manj zanimanja predvsem med mladimi. 7»  Ul-X imeti dobre
Za  klekljanje i
A. Kerštan
Vaška cerkvica svetega Kancijana na Selu, podružnica brezniške fare, je stara stavba iz prve polovice 15. stoletja, ali pa je še starejša? - Foto: M. Ajdovec
ZDIHLJEJ PROTI KOKRI
Sladke France nam prepeval -Strune vtihnile so zdaj! Srca vnemal, zveseleval — Slava njemu vekomaj!
Valant, Jože, France zvani
Pevci so gorenskih sten;
Bili od stotin odbrani -
In živeli so brez žen. Menih pervi, pope drugi, France V pravdah je slovil. Slavnega spomina vredni, Vene njih večno zelenil.
Kranjska zemlja nam zakriva
Valanta in Joža že —
Voda Franca pa zaliva,
Pesmi z njim topf sladke.
(Zadnje kitice Crobathove ža-lostinke so bile natisnjene v prejšnjem zapisu)
CBELICAR
O
1'rtitek — Blejski pletnarji imajo v teh dneh obilo dela. Se posebej, če ylepo vreme, se turisti radi odločajo za vožnjo do otoka ali po jezeru, h tonce zaide, pa je tudi za pletnarje nekaj časa za počitek, da bi
Iv poznem večeru, v romantičnem večernem mraku spet zapeljali hfšno turistov na otok. — Foto: D. Sedej
Kokra - 25. julija 1942. leta so Nemci v Kokro pripeljali 11 talcev, jih brez besed postrelili na travniku pod cesto in se odpeljali. Vsi talci so bili ostriženi na golo, le eden je imel normalno dolge lase, oblečen je bil v lepo, skoraj novo obleko in obut v pološčene čevlje. Talce so morali domačini pokopati na kraju, kjer so bili postreljeni, pit vojni pa so jih prekopali in pokopali na pokopali šču v Kokri, kjer so v skupnem grobu s pet dni prej pobitimi in požganimi domačini. Jožetu Vidicu je po 39 letih uspelo ugotoviti, kdo so bili ti talci. 31. maja letos so se sorodniki talcev zbrali v Kokri, kjer so prvič položili cvetje in prižgali sveče na kraju, kjer so bili postreljeni, potem pa še na pokopališču. Pred spominskim obeležjem je sorodnikom padlih   domačin   Polajnarjev Peter pripovedoval,  kako je prvi videl postreljene talce in kako se je to zgodilo. Na pokopališču pa je o postreljenih talcih govoril Jože Vidic. ki je sorodnikom tudi pojasnil, kako mu je uspelo odkriti njihova imena. - Foto: J. V.
bujati spomin na pozabljenega pesnika, katerega delo ne more doseči današnjega vrednotenja. Saj se je mož le trudil, da bi pomagal pri oranju naše pesniške ledine pred poldrugim stoletjem! Zato Zemljina verzifikaciia ni mogla biti tako vsebinsko globoka in jezikovno gladko tekoča kot je bila že tedaj Prešernova pesem. Croba-thova primerjava Vodnika in Zemlje Prešernovemu geniju je bila le preveč ljubezniva.
Bil pa je Jožef Zemlja le ena izmed marljivih čebelic, \\ so nosije med v Cbelico, edini tedanji slovenski pesniški almanah. Sprva je. svoje objavljene pesmi le plaho podpisoval, z dvema zvezdicama . .-. Sele pozneje si jih je upal podpisati s celim imenom.
V tretjih bukvicah Cbelice sta bili objavljenr pesmi o Gorenjcu in o Dolenjcu. V prvi. gorenjski, je vri-skaje zapel:
Zidane v61je prepevam veselo, žvižgam, brlizgam lepo v dva cepa. zalo odseda se vsako mi delo, tič, korenjak sem, vse rado me 'ma!
V pesmi, posvečeni dolenjskim rojakom pa v sreči drobi:
Veseli otroci, ženica, potrebe nam bati se ni; razlega se v družbi zdravica, pozabljene muke, skrbi!
V petem zvezku Cbelice pa se Zemlja kot pesnik že bolj zresni; tudi podpiše se že s polnim imenom. Pač, kot samozavesten mož, ki ve. da nekaj zna.
Dvoje njegovih pesnitev v zadnjem  zvezku, poslednjih bukvicah
SEDEM SINOV
Nekako do prave veljave pa je prišlo ime Jožefa Zemlje šele z objavo pesnitve »Sedim sinov« (Povest u pesmi), ki obsega kar 41 kitic. Izšla ie v samostojni knjižici - po hudih kolobocijah s tedanjo cenzuro - v začetku marca 1843.
Gotovo je Prešernov »Krst pri Savici«, ki je izšel v samostojni knjižici že leta 1836, tako navdušil Jožefa Zemljo, da se je tudi sam odločil, napisati povest v verzih. Snov je povzel iz Gajeve »Danice«, ki je leta 1835 priobčila v nevezani besedi povest Sedem sinov Mikičevih. — Kratka vsebina pesnitve:
Hrvaški ban grof Mikič ima vse, kar si poželi — le žena mu ne more in ne more roditi otroka. Pride pa nekoč pred graščino uboga ženica, mati trojčkov. Grofica-banica ji • prošnjo za podporo surovo zavrne, češ, kaj laže, saj trojčkov še ni rodila nobena žena:
Poberi se, lažnivka, preč spred mene, pod soncem mater take ni nobene!
Mož grofičin, ban Mikič, mora kmalu za tem oditi z vojsko v daljne kraje, žena pa med njegovo odstot-nostjo porodi sedmorčke, sedmero sinov! Vsa osramočena, ukaže služkinji, naj šest fantkov utopi, le enega bo obdržala in pokazala možu. K sreči pa se prav tedaj ban Mikič vrne domov in od preplašene služkinje zve za ženino kruto namero. Skrivaj da vseh šest sinov vzgojiti prav tako, kot so na ban-skem dvoru vzgajali sina, ki ga je žena možu edinega priznala. Ko pa so fantje dorasli, »pod svitlim soncem gorših ni jih korenjakov!«. Potem pa jih ban iznenada vse povabi v gosti in pred zbranim dvorom vpraša ženo, kaj zasluži tisti, ki bi želel smrt tem mladeničem. Zena odgovori:
Ki tih sokolov hotel kri bi zreti, to uro smrti mogel bi umreti!
»Ta krvolok si ti!« in ban že hoče zabosti ženo. Takoj priskoči vseh sedem sinov in preprosi očeta, da materi odpusti. »Solza mu potok po obrazu lije«.
Pesnitev konča:
Rodov sedmerih bili so očaki, ki mnogi so iz njih izšli junaki.
Stanko Vraz in še nekateri pomembni sodobniki so Zemljino pesniško delo zelo cenili. Vraz sam je bil za Zemljo tako navdušen, da se mu je videl naš Selan »liep i prekrasan naše gore list, nadahnut duhom sloge«. Za pesnitev o sedmih sinovih pa je Vraz trdil, da je balada »na-pojena poetičkom vatrom, duhom sloge i ljubavi bratske ilirske«.
G L AS12.STRAN—
PRAZNIK POD STORŽIĆEM
Krajevna skupnost Trstenik
Krajani Pangerščice želijo letos urediti cesto do naselja. Več kot polovico od vrednosti investicije so pripravljeni prispevati sami.
Okrog 45 počitniških hišic je že zraslo na kraju Orle. Krajani si zdaj prizadevajo, da bi dobili potrebna soglasja za približno še toliko vikendov.
PETEK. 26. JUNIJA 1981
spehi narekujejojutrišjri^na^
Čeprav so prebivalci krajevne skupnosti Trstenik v kranjski občini v minulem obdobju uresničili že vrsto nalog, jih uspehi še naprej spodbujajo k novim ciljem -Praznik je hkrati tudi akcija za dogovor
V Štirih krajevnih skupnostih pod gorami v kranjski občini v teh dneh slavijo krajevni praznik. Ena od njih je krajevna skupnost Trstenik. Pred nedavnim je bila na Trsteniku tudi seja izvršnega sveta kranjske občinske skupščine. Izvršni svet kranjske občinske skupščine namreč že nekaj časa uspešno uresničuje svoj začrtani program tako, da se sestane tudi na sedežu krajevne skupnosti in se ob razreševanju različnih vprašanj seznani s problemi, ki tarejo krajane.
Trsteničani so v vabilu za sejo za člane sveta zapisali: Današnja seja izvršnega sveta je začetek našega slavja v počastitev 40-let-nice OF in vstaje slovenskega naroda in praznovanja krajevnega praznika, ki ga skupaj organiziramo Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik.
SPODBUDNI USPEHI
Akcij, ki so si jih zadajali prebivalci v tej krajevni skupnosti v zadnjem obdobju, ni bilo malo. Najprej so se seveda morali spopadati s tako imenovanimi komunalnimi težavami. S pomočjo širše družbene skupnosti in seveda z lastnim delom in prispevkom so asfaltirali cesto do Trstenika. Na posameznih območjih
so urejali kanalizacijo in javno razsvetljavo. Precej težav so imeli z ureditvijo pokopališča. Uredili so parke, otroško igrišče in se lotili gradnje kulturnega doma oziroma družbenega objekta. Tako imajo danes v središču krajevne skupnosti samopostrežno trgovino, prostore za delo družbenih organizacij, varstvo oziroma malo šolo, javno telefonsko govorilnico (slednja je poleg telefona v trgovini edina telefonska zveza navzven). Lahko se pohvalijo, da v krajevni skupnosti dobro delajo vse organizacije in društva. In nenazadnje je to ena od prvih krajevnih skupnosti v občini, ki je že sprejela samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1981-1985. Vsi ti uspehi in večkratne določene akcije pa jih spodbujajo k nadaljnjemu delu.
KULTURNI DOM, VIKENDI, CESTA .. .
fina glavnih nalog, ki so si jo začrtali za letos, je dograditev kulturnega doma. Potrebujejo prek 1,2 milijona dinarjev in upajo, da jim bo uspelo, da bodo vgradili okna in vrata, električno napeljavo in z nekaterimi
dodatnimi deli tako dom usposobili, da bo služil svojemu namenu. Park okrog doma oziroma spominskega obeležja NOV so na primer letos že uredili z zasaditvijo 88 dreves.
Ze od nekdaj so Kranjčani radi zahajali na Trstenik;  predvsem jeseni zaradi kostanja. Danes marsikdo rad  zaide v to krajevno skupnost pod gorami, da se umakne mestnemu hrupu. Niso redki, ki imajo danes nad Trstenikom (kraj se imenuje Orle) počitniško hišico. Krajani so jih sprejeli medse, ker zemljišče, kjer so zgradili vikende, za kmetovalce ni bilo zanimivo. Okrog 45 vikendov je že  na  tem  območju. Zdaj  si  v krajevni skupnosti prizadevajo, da bi dobili soglasja, da bi jih zgradili lahko še približno toliko. Vendar vprašanje ni enostavno. Tako zgoščeno »vikend naselje«  nedvomno potrebuje tudi določeno komunalno ureditev. Tako (in prav gotovo upravičeno) menijo na občini. V krajevni skupnosti pa se zavzemajo, da bi ta soglasja vendarle dobili, »češ, da se že devet let vlečejo prizadevanja o tem«, kot je na seji izvršnega  sveta   rekel  predsednik krajevne skupnosti Edo Bečan.
V letošnji program pa so zapisali,.da bodo obnovili tudi cesto do naselja Pangrščica. 1,5 milijona bo po programu veljala ureditev. 60 odstotkov sredstev nameravajo zbrati in s prostovoljnim delom zagotoviti krajani sami, razliko pa pričakujejo od širše skupnosti.
V programu za letos in naslednje srednjeročno obdobje pa so zapisali še več drugih nalog. Tako nameravajo v naselju Cadovlje obnoviti kanalizacijo in jo urediti od kulturnega doma do šole. Ugotavljajo, da v spod-
njem delu naselja Trstenik že primanjkuje pitne vode. Zato bo treba misliti na novo zajetje oziroma izgradnjo posebnega rezervoarja. Radi bi, da se uredi cesta Goriče-Trstenik, da bi bila tudi njihova samopostrežna trgovina odprta vsak dan do 19. ure. da bi avtobus pripeljal učence iz Kranja na postajališče v Trstenik, da zaradi peskokopa Gozdnega gospodarstva Kranj nad naseljem Povije ne bo prišlo do težav zaradi onesnaženja pitne vode ...
Cilji — želje, naloge — možnosti... bi lahko rekli. Obsežen je njihov program in v celoti ga najbrž ne bo lahko uresničiti. Vendar pa so prebivalci te krajevne skupnosti že nekajkrat dokazali, da znajo narediti tudi na pogled nemogoče. In kot sami pravijo: Tudi krajevni praznik je akcija za dogovor.
SVETI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Na Letencah odpirajo zbiralnico mleka
V dveh letih
za polovico več mleka
Zbiralnica mleka v Goricah je bila že premajhna za tolikšne količine mleka, kolikor ga oddajo kmetje v krajevnih skupnostih pod Storžičem - Prirejo mleka povečuje tudi najsodobnejša prosta reja, za kar so se odločili trije kmetje na Letencah, hleve pa bodo posodobili tudi goričanski kmetje
V začetku tega tedna je bilo okoli nove zbiralnice mleka na Letencah še vse v »surovem stanju«, saj so krajani šele kopali teren za ureditev pločnika. Pridne roke kjajank pa so že umivale bleščeče z belimi ploščicami obložene zbiralnice, kjer bo velik bazen za mleko lahko sprejel vsak dan okoli 1100 litrov mleka. Vendar pa bodo v mlečno proizvodnjo usmerjene kmetije lahko že v naslednjih dveh letih oddajale tudi do  1500 litrov mleka dnevno. Medtem ko smo prav te dni slišali, da se je letos v Sloveniji odkup mleka celo zmanjšal iz takih ali drugačnih vzrokov, pa kmetije na Letencah in v Goricah načrtujejo vsako leto več oddaje mleka. Prav zato so se tudi odločili za gradnjo svoje zbiralnice mleka. Zbiralnica v Goricah je namreč postala kar pretesna in ni mogla sprejeti vseh količin mleka, razen tega pa bo odslej tudi odpadla nekaj daljša vožnja vsak dan do Goric. Ideja o gradnji zbiralnice se je rodila pred dvema letoma, ko je po organizaciji veselice na Letencah ostalo v blagajni okoli 3 stare milijone din. Seveda je bil to dokaj skromen znesek, toda Letenčani so znani po
STANKO ZAPLOTNIK: »Prednosti proste reje so očitne: ne le, da greš lahko v tak hlev tudi v nedeljski obleki, pač pa so krave zaradi gibanja tudi bolj zdrave. Tehnika je naredila molžo enostavnejšo, lažjo, mleko je bolj čisto. Razmišljamo sicer še o dodatnem hladilniku, je pa res, da je ob tej tehniki in avtomatiki tudi račun za elektriko višji.«
tem, da z združenimi močmi marsikaj narede. Kmetijska zadruga Naklo je prispevala nekaj gradbenega materiala, zemljišče je brezplačno odstopil Nace Kokalj, nato pa so s prostovoljnim delom začeli graditi. Lopate so zasadili lani oktobra, jutri, ob krajevnem prazniku pa bodo zbiralnico svečano izročili svojemu namenu. Ob zbiralnici je tudi družbeni prostor, ki ga doslej kraj s 16 hišami ni imel, v spodnjih prostorih pa tudi skladišče Vodovoda.
»Kmetje tu okoli, na Letencah je 6 kmetij, 3 pa so polkmetje, nimamo druge izbire kot rejo krav mlekaric. Zemlja je močvirnata in slaba, krompir tu ne raste, le travniki so in nekaj njiv s krmnimi rastlinami,« pripoveduje Janko Kern, predsednik sveta krajevne skupnosti. Samo na Letencah je okoli 200 glav govedi, od tega imajo kmetje 90 krav molznic, simentalke in frizijke. Kern je lani oddal 68.000 litrov mleka, letos pa je s Temeljno zadružno enoto Naklo podpisal pogodbo, da bo pri 18 kravah mlekaricah oddal 80.000 litrov mleka.
»Brez truda seveda ne gre, stroški pa so prav tako veliki,« pravi Kern, ki na mesec potrese kravam tudi do 2000 kg močnih krmil, podobno pa delajo tudi na ostalih kmetijah.
Letence pa izstopajo še po nečem. Od petih hlevov, prirejenih za prosto rejo lani v kranjski občini, so namreč kar trije na Letencah. Ko je namreč pred leti nizozemski način proste reje osvojil pri nas najprej družbena posestva, so strokovnjaki dolgo časa menili, da ta način prireje ni primeren za hleve z 20 ali 30 kravami. Tudi investicija ni ravno majhna, saj samo na molzišče odpade do 30 odstotkov celotne investicije. No, na Letencah so zgodaj opravili tudi s predsodki, da velja le klasičen hlev, zdaj pa pri Zaplotniku oče Stanko, star je 7.1 let, ponosno vsakomur razkaže avtomatsko polnilnico mleka, molzišče in neprivezane krave v hlevu. Ne, mužike jim ravno ne predvajajo za večjo mlečnost, toda sin Ciril meni, da so v teh hlevih še vedno notranje rezerve in da je mogoče dnevno količino mleka, ki niha od 160 do 190 litrov, še preseči.
»Na tak način urejen hlev ima ne le bolj zdrave mlekarice, saj se molzni stroj sam izključuje, ko je vime prazno, to pa varuje tudi pred vnetji; razen tega je tam, kjer so se odločili za naprave, ki vso molzno mašinerijo tudi avtomatsko perejo same, je večja tudi čistoča mleka, to pa se seveda pozna tudi pri ceni vsakega litra  mleka.  Hlev  proste  reje močno zmanjšuje število delovnih ur na glavo živine, to pa je še kako važno; molža na primer 20 molznic dvakrat na dan ni več tolikšna obremenitev kot v klasičnem hlevu.«
Kaže, da izkušnje v letenskih hlevih proste reje mikajo tudi kmete v Goricah, saj se nekateri že pripravljajo, da bi hleve posodobili in uvedli prosto rejo. Nazaj ni poti, pravijo
GOLNIK, TENETIŠE, GORICE, TRSTENIK in INŠTITUT
ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO GOLNIK
čestitajo
ob krajevnem prazniku, 40-letnici vstaje in Sestdesetletnici Inštituta.
kmetje na Letencah. Njihova prihodnost je J povečevanju mlečne proizvodnje: če načrtujejo v dveh letih kar za polovico večjo dnevno oddajo mleka kot doslej, potem jirn je verjeti, da so dobro preračunali in kaže, da tudi tržna nihanja cen ne bodo vplivala na proizvodnjo mleka v njihovih hlevih.
L. M
■Sin^jui; ■
JANKO KERN: »Vsi kmetje na Letencah so kooperanti in člani zadruge. Zdaj oddamo na dan 1100 litrov mleka, vendar pa še ni dosežena največja možna količina mleka na dan, ki bo — čez leto ali dve — skoraj za polovico večja. Osnovna krma je zelo dobra, dodajamo pa tudi močna krmila, a ta so draga.«
Krajani Letenc so s prostovoljnim sVJss« opravili večino del pri gradnji r. kateri bo zbiralnica mleka in pa dndsesi prostor; v dneh pred krajevnim P™*1' kom pa so uredili tudi okolico. - Foto: L. M.
LOJZE ZAPLOTNIK: »Lani sem zgradil novi hlev za prosto rejo, v katerem je trenutno 14 krav molznic. Na dan oddam do 180 litrov mleka. Brez močnih krmil seveda ne gre, saj najboljšim kravam molznicam na dan stre-semo tudi do 6 kg močnih krmil; najcenejša je še vedno o tava in pa silaža.«
I
\
26 JUNIJA 1981
REPORTAŽA
»Hočem, daje otrok ustvarjalen«
Ne vem, kateri je bilo težje. Njej, Jolandi Pi-hemik, ki ji je »govoriti o sebi neznansko neprijetno«, ali meni. njeni nekdanji učenki, ki mi je nekaj sledi avtoritete *e vedno ostalo. Dobro * namreč spominjam, kako stroga, nepopustljiva je bila. sitna, kot <mo včasih rekli v otrobi jezi. Veliko je zahtevala od nas. Vendar pa je bilo tudi zanimivo tisti dve leti. ko nas je poučevala. Spoznala nas je z novimi likovni-
mi tehnikami, nas navdušila z idejami.
Zdaj se spet pogosteje srečujeva. Najmanj enkrat na leto. ko s Shan-karjevega mednarodne ga tekmovanja v Nevv Delhiju pridejo nagrade za likovna dela njenih učencev, se tudi temeljiteje pogovoriva. O marsičem, največ seveda o uspehih otrok. Skoraj deset let, kolikor dela v osnovni šoli Simon Jenko v Kranju, pošilja slike v Indijo in na številne druge mednarodne in domače natečaje. Težko bi prešteli vse nagrade.
Zanimivo se je pogovarjati z njo, odkrivati v njej človeka, drugačnega od večine drugih ljudi. Ni zaprta v svoj mali svet. v lastrto blaženost. Prepričuje o šem. boljšem, lepšem svetu, bogati in opominja s svojo smelo drugačnostjo. Kje je dobila pogum, da je prestopila mejo običajnosti in vsakdanjosti?
»Morda me kdo ne bo prav razumel, ko trdim, da ima vse, kar nosim dobrega v sebi, svoje izhodišče v Brkinih, v domači vasi, ki me je vzgajala in učila, kaj je domovina,   kako   je treba delati,     misliti, se upreti. Za mnoge dolgočasna, vase umaknjena pokrajina mojega otroštva, me je učila  iskanja lepote. To iskanje se me še kar drži in Brkini so mi    še    vedno kraj osvežitve in novih pobud.«
Za študij likovne pedagogike se je odločila bolj po sili razmer kot iz kakšnega notranjega nagiba ali celo veselja. Njena študentska leta niso bila posebno lepa. Težko se je prebila do konca. Tudi zato jemlje življenje resneje. Delo hoče opravljati temeljito in pošteno, brez izmikanj.
»Vem,   da   je bila moja pot po slabem šolanju in petindvajsetih letih iskanj, po-izkušanj in učenja ob delu  v  razredu predolga. Skozi moje roke so šle generacije otrok, ki niso dobile vsega, kar bi jim kot učiteljica morala dati v   okrnjenem, mačehovsko odmerjenem času, ki  nam ga za likovno vzgojo določa   predmetnik. Priznam, da sem brez pozitivnega   dialoga z okolico, ob vseh lepotah in nasprotnih pobudah, ki jih dandanašnji   doživlja učitelj,   večkrat malo-dušno podvomila vase in v smisel svojega početja. Vendar sem krizo premagala. Dokopala     sem se do   takega strokovnega   znanja   in do take svoje metodike, da z učenci ob normalnih pogojih lahko dosežem, kar menim doseči.«
Pravijo, naj bi likovni |>edagog tudi sam ustvarjal in tako pridobival znanje. Jolanda Pi bernik ga išče predvsem v knjigah, glasbi, filozo-Rji, ki ji dajejo nove pobude1 in obenem tešijo njene neuresničene življenjske sanje. Sla po študiju še vedno klije v njej. celo vedno močnejša je. Od tod tudi njena odločenost, neupogljivost :
»Nočem govoriti o pomenu sodobne likovne vzgoje. Nihče ne sprašuje, kakšen pomen ima poučevanje matematike ali zemljepisa ali biologije v osnovni šoli. Ne vem, zakaj bi ravno za likovno vzgojo neprestano dokazovala, kako pomembna je pri oblikovanju mlade osebnosti.«
Pa vendar se nekoliko omehča »Zakaj toliko mladih, gimnazijcev, na primer, govori, da
je svet prazen? Poglejte, v šoli imamo maso otrok, s katerimi pa premalo delamo. Ne spodbujamo njihove ustvarjalnosti, ne usmerjamo jih vanjo. Vsak otrok bi se moral izkazati na nekem področju.«
Jolanda Pibernik ve. kako je za mladega človeka dragoceno vsako javno priznanje, vsak dvig i/, anonimnosti. Zato sodeluje na vseh mogočih natečajih otroških likovnih del, prireja razstave. Celo do trideset takih sodelovanj se zvrsti v enem šolskem letu.
»Otroci so ustvarjalni. Hočem, da to tudi pokažejo, da čim globlje posežejo vase, odkrijejo sebi in drugim nove, še ne poznane vrednosti. Zato je moja šola resno delo za učence in poglobljeno delo zame.«
Zal se likovni pouk praktično neha že v šestem razredu. V sedmem in osmem mu namreč predmetnik namenja  le po eno učno
uro na teden. Ustvarjalnosti je tako pot več ali manj zaprta, pouk pa predstavlja bolj muko kot veselje za učence in učitelja, ki z njimi intenzivno dela vse leto. na koncu, ko pregleduje izdelke. pa žalostno ugotovi, da je vse skupaj komaj vredno truda.
»Kot učiteljica in vzgojiteljica se čutim prikrajšano. Vsak teden se srečam s petsto otroki. Kako naj jih vzgajam? Zapomnim si komaj vsa imena. Skozi svoje otroke spoznavam druge, vem, kako čutijo, kaj hočejo.«
V Jolandi Pibernik se je zato nekaj mladostne bleščavice osulo. Kljub temu jo likovno vzgojno delo še vedno navdušuje. Vsak dan sodeluje pri nastajanju novega. »Nove likovne rešitve, nove kombinacije barv in oblik, nove otroške stvaritve, to je kakor čudež,« pravi. »In to je verjetno sreča.«
H. Jelovčan
okometašice Alplesa
(Skromnost, ljubitelj stvo n zagnanost
Rokometašice Alplesa so v tekmi z Olimpi-ki so jo odigrale 6. junija v Ljubljani, ^ričjivo zmagale in tako zaključile doslej uspešno   sezono  nastopanja   v II;. **ni ligi _ sever. Med 12 ekipami iz Hr-in Slovenije so zasedle odlično 4. mesto w pustile za  seboj ostale tri slovenske 'fe Olimpijo, Velenje in Novo mesto.
ometašice Alplesa so jeseni in spomladi 26 točk. Za tak uspeh so morale dati jolov. Najboljše strelke so bile Jela Luši-ki je dala kar 148 golov, njena sestrična je 94-krat zatresla mrežo in Danica lik 40-krat. Druge članice ekipe, ki so do-gole so še Ančka Hadalin, Tanja Po-r, Mojca Pavlin, Mateja Kankelj, An-Mlakar, Mirjam Kramar in Verona un. Hkrati pa sta spomladi nastopali za Alplesa še Nada Stojčevski in Andreja n kot igralki v polju, vratarki pa sta bili Šolar in Mateja Rihtaršič. Povprečna ekipe je 18 let in pol. Naj ob tem ome-Tftti ie to, da so vse igralke domačinke, ki so :-f*k in se razvile v domačem klubu, le pBvk Hadalin je doma s Cerknega, kjer je k do preteklega leta najboljša igralka junače Ete. V prvi postavi je najmlajša igral-; Tanja Polajnar, ki je stara komaj 14 let.
*peh Alplesovih rokometašic ni naključen, /»več je plod večletnega načrtnega dela z *iimi od nižjih razredov osnovne šole dalje. Melj telovadbe na osnovni šoli Železniki /ip Gartner ima namreč vedno dobro vrsto nirk in mladink.
Hkrati pa je uspeh Alplesovih rokometašic I plod dolgoletnega načrtnega dela športna društva AIples, ki je bilo ustanovljeno Y 1970 kot naslednik društev TVD Partizan /^njica in Selca. Kot pripoveduje dolgoletni y«iaednik društva Tone Kemperle, je novo-jtanovljeno društvo imelo najprej roko-J/too in nogometno  sekcijo ter sekcijo za
alpsko smučanje in smučarske teke ter sankanje. AIples je tedaj prevzel pokroviteljstvo nad celotno dejavnostjo. Zaradi vse večjih uspehov sekcij oziroma vse večjih dosežkov športnikov — članov športnega društva AIples pa so postale denarne potrebe prevelike za eno samo delovno organizacijo. Zato je Iskra v okviru športnega dmštva Železniki prevzela pokroviteljstvo nad smučarsko in sankaško sekcijo. To je bilo leta 1974.
V okviru športnega društva AIples je z leti vse bolj raslo zanimanje za rokomet, kajti dobre uspehe sta dosegla tako moška kot ženska ekipa. Ko pa so stopili v veljavo takoimenovani, »portoroški sklepi« in je prišlo do poenostavitve tekmovalnih sistemov in zaradi širjenja kvalitete športa, so se v škofjeloški občini dogovorili, da bodo v znikih gojili ženski rokomet v Skofji Loki pa se bo v športnem klubu Jelovica razvijal moški rokomet.
»Ze od vsega začetka,« pravi Tone Kemperle, »že dobrih 15 let spodbuja rokomet in navdušuje mlade za igranje rokometa Filip Gartner, ki uči telesno vzgojo v osnovni šoli v Železnikih. On ima pravzaprav največ zaslug, da smo v ženskem rokometu doseaii tako velike uspehe.«
Pri športnem društvu AIples imajo stalno tri ekipe in sicer A in B ekipo članic ter mladinsko ekipo. Tudi mladinke so izredno uspešne in v okviru republiškega prvenstva dosegajo zelo dobre rezultate, saj so vedno v vrhu, prav tako so pionirke v tekmovanju šolskih športnih društev med najboljšimi. Prav ta skrb za podmladek se jim je bogato obrestovala  z  letošnjim  velikim uspehom.
Iz pionirskih in mladinskih vrst se namreč vedno znova »regrutirajo« članice. Te že štiri leta trenira Jože Rakovec in pod njegovim vodstvom rokometašice iz leta v leto dosegajo več. Letošnji uspeh se jim zdi še pomembnejša zaradi  izredno hude konkurence in težke
borbe za uvrstitev v I. B zvezno ligo. Z doseženim 4. mestom so namreč rokometašice Alplesa najboljša ekipa v Sloveniji in edina slovenska ekipa, ki si je pridobila pravico tekmovanja v omenjeni ligi.
Pri tem bi veljajo še posebej poudariti, da je vsem igralkam šport le konjiček, saj so vse dijakinje ali študentke ali opravljajo drugo delo, trenirajo pa tudi v dokaj skromnih razmerah. V Železnikih namreč ni primerne dvorane za igranje rokometa, tako da so bile vse do lanske jeseni vezane skoraj izključno na igranje na zunanjih igriščih. Več možnosti za kakovostnejši trening imajo sedaj, ko je v šoli zgrajena nova športna hala na Podnu. Tudi trener opravlja svoje delo ljubiteljsko, saj je redno zaposlen drugje. Enako tudi vodja rokometne sekcije Franc Fajfar, ki že dolga leta z veliko veselja in požrtvovalnosti ureja vse zadeve okoli dela sekcije, organizacije tekmovanj in podobnim.
Največja želja rokometašic in vodstva športnega društva AIples je, da bi tudi v Železnikih imeli primerne objekte za nadaljnji razvoj rokometa — to je primerno telovadnico. Trenutno se za uresničitev te želje pripravlja lokacija novega športnega centra. Želijo pa tudi, da bi se v novi sezoni uvrstile čimbolje.
Ob tem poudarjajo, da takšnih dosežkov in tako razgibane dejavnosti ne bi bilo brez velike finančne pomoči Alplesa, ki je pokrovitelj. Sredstva TKS so namreč vse preskromna, da hi lahko finansirali tekmovanja na tako visoki ravni. Za letos je AIples prispeval 800.000 dinarjev in to za delo in razvoj rokometne in nogometne sekcije.
V okviru športnega društva AIples namreč dela tudi nogometna sekcija, ki ima prav tako tri ekipe: člansko, mladinsko in pionirsko. Največ so do sedaj dosegli mladinci, ki nastopajo v republiški mladinski ligi kot občinska selekcija.
L. Bogataj
Filip Gartner. trener pionirske in mladinske ženske ekipe: »V SSD imamo krožke in med njimi je rokometni na I. mestu in je ob atletiki in plavanju zanimanje zanj najmočnejše. V krožku je vedno od 25 do 28 pionirk ki redno hodijo trenirat rokomet in tudi na tekmovanjih dosegamo dobre rezultate. V tekmovanju šolskih športnih društev sn letos osvojile pionirke prvo mestu, mladinke pa so bile v svoji skupini 5.. vendar moram oh tem poudariti, da so v' pionirski in mladinski vrsti igrale iste igralke.
Jela Lušina, študentka visoke šole za telesno kulturo in kapetan ekipe: »Deset let igram rokomet. Pri R ekipi Alplesa sem začela. Ceprrv smo  letos  dosegli izreden uspeh,   pa   imam. najlepši spomin   na  pionirsko pr-vestvo v Kruševcu. kjer """> dosegla   odločilni  g<t' Xa novo sezono pa je moja naj večja želja, da bi vsa ekipa napredovala  in. da ne hi bila   vsa   teža  igre  le na nekaterih igralkah in se ve da. da bi se čimbolje uvr stile vi R ligi
Irena  Lušina, študentka, absolventka visoke šole za organizacijo dela v Kranju: »Rokomet sem začela igrati v šestem razredu in od tedaj vsa   leta   redno treniram. Nekaj časa bom še igrala, saj trenutno še nimam dru gih obveznosti. Za letos si želim,  da   bi se čimbolje uvrstile. Osebno pa si želim, da bi čimprej dobila slu ž bir.«
Trener ženske A ekipe Jože Rakovec: »Verjetno je osnova letošnjega uspeha r tem. da je »okostje« ekipe že nekaj let enako. To pomeni, da nam je uspe/o obdržati v ekipi  nekaj najboljših ro-
kometašic. Ce »glavne k/a pe« ni skupaj, potem rezu/ tatov ni. V zadnji sezoni smo imeli tudi boljše pogoje za delo. saj smo dvakrat tedensko trenirati v novi športni dvorani na Podnu. Skoda pa je. da smo se s tem odtujili domači publiki in domačim gledalcem. Moram povedati, da so dekleta izredno požrtvovalna, saj se morajo zaradi treningov, ki so trikrat ali štirikrat na teden, odreči mnogim stva rem in v času sezone tudi niso proste skoraj nobeno soboto ali nedeljo. Za novo sezono menim, da se nam izpada ni treba bati. velik uspeh pa bo, če se bomo uvrstili nekje proti sredini«
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 26. JUNIJA 1981
Komentiramo
Uspešen
nastop gorenjskih ekip
Kranj - Končalo se je prvenstvo v zveznih, republiških in občinskih rokometnih ligah. Lahko rečemo, da so gorenjska moštva v tek movalni sezoni 1980/81 naredila izreden korak naprej, kar kažejo tudi njihove končne uvrstitve. S prodorom mladih igralk in igralcev pa je slovenski kot gorenjski rokomet zajadral v pravo smer.
V moški drugi zvezni rokometni ligi - sever tokrat Gorenjci nismo imeli svojega predstavnika. Naslov prvaka je osvojilo moštvo A era Celje. ...
V ženski drugi zvezni rokometni ligi - sever je zmagala ekipa Rudarja, izreden uspeh pa je dosegla ekipa Alplesa iz Železnikov pod vodstvom trenerja Jožeta Rakovca, z uvrstitvijo na odlično četrto mesto s 26 točkami in uvrstitvijo v prvo B ligo. Pred Alplesom sa bile le ekipe Rudarja kot zmagovalca z 41 točkami, Splita 35 in Borova s 27 točkami. V zadnjih štirih kolih so osvojile kar sedem točk. Rokometašice Alplesa so tudi najboljša slovenska ženska rokometna ekipa. Uspeh ekipe pa je rezultat trdega dela trenerja in vsega moštva.
V slovenski rokometni ligi za moške sta Gorenjsko v tem zanimivem tekmovanju zastopali moštvi Jelovice in Peka. Boj za naslov prvaka je bil izredno hud še zadnja tri kola pred koncem tekmovanja. V 19. kolu so rokometaši Jelovice dobili derbi z vodečo ekipo Šoštanjem in dokazali, da so med najresnejšimi kandidati za prvo mesto. V predzadnjem kolu smo lahko iz časopisov prebrali, da rokometaši Aera Celja in rokometašice Slovana nastopajo izven konkurence, kar je dalo vedeti, da se bo lestvica spremenila. Položaj je postal pred zadnjim kolom izredno zapleten. Rokometaši Jelovice so lahko prvaki, drugi ali celo šele tretji. Zadnje kolo je bilo kolo odločitev. Izredno pomembna je bila tekma Minerva : Jelovica i Grižah. Na tekmo žal ni bilo delegiranih sodnikov, ampak je tekmo sodil le Mariborčan Salecl. Navijači Jelovice, predvsem mladi rokometaši in pionirji, pa so bili tiidi večkrat fizično napadeni, od domače publike. Rokometaši Jelovice so kljub vodstvu ob polčasu (11:8) srečanje izgubili z rezultatom 21:20, torej velikega presenečenja v zadnjem kolu ni bilo! Tako je naslov prvaka po pričakovanju osvojilo moštvo Prul s 30 točkami in si pridobilo pravico nastopanja poleg Šoštanja v novi medrepubliški rokometni ligi. Drugo mesto je z 29 točkami osvojilo moštvo Šoštanja, tretja z 28 točkami pa je Jelovica. Rokometaši tržiškega Peka so v 2Q kolih osvojili le osem točk in zasedli deseto mesto. Lansko tekmovalno sezono pa so bili Tržičani odlični tretji in so v 22. kolih osvojili kar 27 točk. .
Zelo uspešno pa so nastopale rokometašice Preddvora, ki so v letošnji tekmovalni sezoni osvojile kar 32 točk in zasedle odlično drugo mesto ter za zmagovplkami, ekipo Mlinotesta zaostale le za pet točk. Lansko leto so bile Preddvorčanke prav tako na zelo dobrem tretjem mestu s 27 točkami.
V moški drugi republiški rokometni ligi - zahod sta gorenjski ekipi Kamnik in Zabnica dosegli povprečen uspeh. Kamničani so bili šesti, Zabničani pa so po porazu v Piranu na osmem mestu. V skupini je prvo mesto osvojila ekipa Mokerca.
V ženski drugi republiški rokometni ligi - zahod je naslov prvaka osvojila ekipa Peka s 24 točkami, vendar se v končni lestvici uspehi z Olmpijo, Alplesom in Novim mestom ne upoštevajo. Novi član republiške rokometne lige je postala ekipa Duplje - F. Prešeren, druge četrte lgmlke Peka- nt)e ekiP' imata po 13 točk, Kamničanke pa so
V moški in ženski republiški mladinski rokometni ligi - center je medJ™f<finci zmagala ekipa Jelovice brez poraza, med mladinkami pa Preddvorčanke. Med mladinci so rokometaši Peka tretji s 27 točkami, Kranjčani pa s 24 točkami peti, Kamničani pa deveti s 14 točkami. a * ♦ mFinkah so zmagale Preddvorčanke, Dupljanke so bile četrte z 18 točkami, rokometašice Alplesa pete s 17 točkami, Kamni čanke pa stremi točkami sedme. Na republiškem finalu pri mladincih je bila najboljša ekipa Lipe iz Ajdovščine, pri mladinkah pa na tur nirju kije bil v Preddvoru, ekipa Mlinotesta.
V občinski rokometni ligi je naslov prvaka osvojilo moštvo Pred-L   fivora J. Kuhar
Atletika
Tekmovanje pionirjev
Kranjski smučarski kolektiv najboljši v državi
KRANJ - Kranjski smučarji in smučarski delavci so na letni konferenci dokaj ugodno ocenili minulo sezono, ki je bila po uspehih na belih poljanah zelo bogata. Tekači in skakalci so ostali med vodilnimi v državi, na lestvici najboljših alpskih klubov pa so se navzgor pomaknili tudi al-pinci. Glede na uspehe vseh treh discplin jr Triglav najboljši smučarski kolektiv v državi.
Kranjski Triglav je kot nosilec razvoja smučarskega sporta v kranjski občini povsem upravičil zaupanje, ki mu ga daje družba. Doseženi rezultati dela so brezdvo-ma izraz dobre notranje organiziranosti in zavzetosti vodstev posameznih sekcij. Predsedstvo kluba je v preteklem letu vložilo precej naporov v izboljšanje notranjih odnosov, tesnejših medsebojnih povezav, večio notranjo solidarnost in pripadnost klubu. Vse te aktivnosti so imele en sam cilj - krepiti in utrditi klub kot celoto. V klubu je sedaj vkjučenih več kot 300 aktivnih športnikov in športnih delavcev. V tako velikem športnem kolektivu pa je razvoj zdravih športnih odnosov temelj za doseganje klubskih ciljev oziroma športnih dosežkov.
Poleg skrbi za razvoj kvalitetnega vrhunskega smučanja pa ima Triglav pomembno nalogo tudi na področju množič-tosti. To velja predvsem za tekaški sport, Ki postaja vse bolj popularen in vse več je družin na tekaških smučeh. 8 pridobitvijo teptalnega stroja so si pogoje za opravljanje te dejavnosti v mnogočem izboljšali. Množičnost na področju alpskega smučanja pa je z« presegla klubske ovire in je danes vsesplošna zimsko športna rekreacija. Odprtost delovanja navzven pa se kaže tudi v sodelovanju s klubi zamejskih Slovencev na Koroškem.
Kljub določenim uspehom na vseh podrt jih, pa ostaja Ae vedno ključno vprašanje, kako zagotoviti potrebna finančna
Vaterpolo
UPANJE ZA NOVE TOČKE
KRANJ - Danes in v nedeljo se bo s 14. In 15. kolom nadaljevalo državno prvenstvo v vaterpolu, v katerem nastopa tudi kranjski Triglav. Igralci Triglava niso v preveč zavidljivem položaju, zato bo vsaka točka v nadaljevanju tekmovanja Ae kako pomembna.
Danes in v nedeljo bodo vaterpolisti Triglava igrali doma. Obakrat t.* bo srečanje cačelo ob osmih zvečer. Nocoj igrajo Kranjčani z moštvom Mladost-Student iz Zagreba, v nedeljo pa s Solarisom iz Šibenika. Triglav bo nastopil v standardni postavi. Igralci so optimisti in računajo na točke. jk
Šolsko športno društvo in učitelji telesne vzgoje z osnovne iole Lucijan Seljak so tudi  letos organizirali  uapelo občinsko
Prvenstvo mlajših pionirjev in pionirk za IALI ATLETSKI PIONIRSKI POKAL. Tekmovanja se je udeležilo sedem osnovnih sol razen Simona Jenka iz Kranja in Davorina Jenka iz Cerkelj. Vsako šolo je zastopalo najmanj 30 otrok petega in šestega razreda. Vseh skupaj pa je bilo več kot 250. Take udeležbe ob praznovanju krajevnega praznika v Stražišču se ni bilo.
V vseh panogah so bili za te letnike doseženi odlični rezultati. Učitelji telesne vzgoje, ki pripravljajo te učence, imajo precej dela in skrbi z izborom tekmovalcev, ker so v eni panogi lahko nastopali le po trije iz vsake šole.
Osnovnošolska atletika je vsako leto kvalitetnejša in množičnejša, saj na občinskih tekmovanjih nastopa v vseh kategorijah okoli osemsto otrok od tretjega do osmega razreda. Če pa računamo, da je pred tem tekmovala na razrednih in Šolskih prvenstvih vsa šolska mladina, potem lahko rečemo, da je to eno najmnožičnej-sih športnih tekmovanj v kranjski občini.
Rezultati: pionirke — tek 60 m: 1. Maja Draksler LS 8.1, 2. Svetlana Mihajlovič PL 8.4, 3. Marjanca Sekne MV 8.6, 4. Milena Stare LS 8.8, 5. Drobnič Mojca LS 8.8, 6. Nataša Didič S2 8.8; tek 300 m: 1. Valeriia Konečnjk MV 50.6, 2. Joži Maznik JBT
TEKMOVANJE V CELOVCU
Pionirji atletskega kluba Triglav so imeli v Celovcu prijateljski dvoboj s tamkajšnjim klubom. Po nekajletnem premoru je sodelovanje z zamejsko Koroško spet zaživelo.
V toplem vremenu je bilo doseženih precej dobrih rezultatov. V metu krogle in kopja je zmagal Colog, v teku na 100 Tn 400 m pa Marjeta Erbežnik. Solidni so bili tudi Mencinger v metu kopja in Lunarjeva v skoku v visino ter Kukovica v teku na 1000 m. Med domačini pa velja pohvaliti tekmovalko Aljančič v skoku v visino, Stimson v skoku v daljavo ter Oitzinger v metu krogle.
Zmagovalci med pionirji so bili Kranjčani z 41:33, med dekleti pa domačinke z 37:28. Skupno pa je bil rezultat zelo tesen 70:69 za domačine.
Rezultati — moška ekipa: 100 m: 1. Hri-bernik (KLC), 2. Oitzinger (KLC), 3. Nikola« (TRG); 1000 m: 1. Kukovica (TRG), 2. Rigler (KLC), 3. Oblak (TRG); visina: 1. Rejc, 2. Sintič (oba TRG), 3. Gašper (KLC);
».-i„v_c«» rtfin. 2. Sintič 1.
daljava:  1. ^e["ch*ker 1^9* Vro1tW fTRG), 3. Bruchleitner (KLC), \rog^ Culig, 2. Mencinger (oba JR<*>, 3. Hrlber nig (KLC); kopje: 1. C«"«/J?*}.' J^g. cinger (TRG), 3. Robatich (KLC), f**™ 1. KLC, 2. TRG; 69 točk; ženske:
nig (KLC); kopje
59 r k:,KeLC) *3 PaTgerc (TRG)? 4^DoTm: !
for*ek fTRG); fi^fffi^l
čič (KLC); 4 x 100: 1. KLC, J^KM^ ii- TRG 41 točk, KLC 33 toCK, KLC 37 točk.TRG 28 točk.
paonir
Kogovftek
PRVENSTVO OSNOVNOŠOLCEV
<»fln France Prešeren je organiziralo v
to?e\D ^^S^J^V^ tiki za učence nj
učence a. in 4. razredov.Tejmova-
sredstva za nemoteno delo in normalen skladen razvoj. Sredstva ZTKO zagotavljajo le polovico potrebnih sredstev za nor-mal no delo. Tako morajo kranjski smučarji več kot polovico sredstev sami zbrati iz raznih virov, pri čemer je bil doalej glavni delež iz naslova institucionalne propagande organizacij združenega dela. Prav na ta sredstva pa je družbeni pritisk gospodarske stabilizacije največji. Zato je normalno, da bo teh sredstev v prihodnje vedno manj oz. vse težje jih bo pridobivati. Vse to pa bo imelo pri razvoju kluba v prihodnosti posledice, če klub ne bo dobil več sredstev od ZTKO. Pri tem je treba vedeti, da ima klub tudi določeno odgovornost pri pripravi svojih olimpijskih kandidatov in je skrajni čas, da tudi kranjski ZTKO o tem razmisli in nameni smučarskemu sportu več sredstev. Pri tem velja omeniti, da je republiška ZTKO že namenila temu sportu bistveno več sredstev (100 odstotkov več kot lani), kranjska pa le 22, kar je relativno manj kot lani, če upoštevamo naraščanje cen. Osnovne organizacije so namreč odgovorne sofinancirati priprave državnih reprezentantov. To pa predstavlja v klubskem proračunu okoli četrtino sredstev. Klub, ki za svoje tekmovalce v državni reprezentanci ne plača predpisanega deleža, jih Zveza izloči iz spiska državnih reprezentantov. Smučarji pa so tudi edini med prioritetnimi športi v Kranju, ki si morajo na prostovoljni bazi sami graditi objekte. Namenska sredstva, ki jih dobijo n.pr. za skakalnice ne zadoščajo niti za pokrivanje nabave materiala.
Na letni konferenci so se tudi zahvalili Bogdanu Norčiču za več kot 15-letno nastopanje v državni reprezentanci, smučarski tekači pa so prejeli pokal SZJ kot najboljši tekaški klub v državi v minuli sezoni.
•I .lavomik
Kolesarstvo
ZA POKAL STRAZIŠČA
KRANJ - Sobotno deževje je prisililo prireditelje tradicionalne kolesarske dirke za pokal Strelišča, da tekmovanje prestavijo na jutri. Začelo se bo ob 8.40 na dirka liscu, nastopili pa bodo pionirji, veterani in mladine' v vseh starostnih skupinah, člani ter rekreativci. Kolesarski klub Sava se posebej vabi k sodelovanju delri\ce iz tovarne Sava in krajane Stražišča.
.11   lelmr.iif '
movanje je bilo ekipno in posamičn ekipo sta štela rezultata dveh najbolj..... ekipe v posameznih disciplinah. Prvi ekipi sta prejeli lesene plakete, prvi trije pa pismena priznanja. Tekmovalo je več kot 100 učencev.
Rezultati ekipno - učenci: 1. M. Valjavec Preddvor, 2. Lucijan Seljak, 3. Planina, 4. F. Prešeren, 5. Naklo; učenke: 1. M. Valjavec Preddvor, 2. Lucijan Seljak, 3. F. Prešeren, 5. Naklo.
Občinski prvaki za leto 1981 so postali: 60 m: 1. (Jantar Matjaž (Lucijan Seljak) in Vitas Romana (France Prešeren); met žogice: 1. Andolsek Roman (Planina) in Boltež Jožica (M. Valjavec); skok v daljino: 1. JanAkovec Žiga (F. Prešeren) in Fre-lih Polona (F. Prešeren).
R Hol>
Avtomoto šport
AHAČIČ DEVETI
Na mednarodnem tekmovanju krosu kat. 250 cem v Karlovcu so sodelovali tekmovalci iz Avstrije, Č88R, Nemčije in Jugoslavije. Zmagal ie Avstrijec Brun ner, Tržičan Branko Ahačič je zasedel 9. mesto, Matjaž Globočnik iz Tržiča pa je zaradi padca odstopil. Na tem tekmovanju pa se je poslovil od motokrosa 7-kratni državni prvak Leno SoAtarič iz '
51.2, 3. Darja Kotar PL 52.3, 4. Ema Valan-čič LS 52.4, 5. Maja Kejžar FP 52.8, 6. Tanja Ažman MV in Irena Jakopič FP 53.7; tek 600 m: 1. Polona Tabar FP 1:59.7, 2. Damjana Dolenc LS 2:02.6, 3. Joži Sajovir JBT 2:05.1, 4. Majda Kert LS 2.06.0, 5. Mojca Premru FP 2:06.6, 6. Andreja Koiir LS 2:09.5; daljava: 1. Anči Zupin MV 4.10 m, 2. Simona Dolinar FP 3.88 m, 3. Darinka Rogelj FP 3.73 m, 4. Vida Selsek LS 3.63 m, 5. Darja Dolžan JBT 3.60 m, O.Tanja Blaz-nik LS 3.58 m; visina: 1.Suzana BreiarPL 129 cm, 2. Jelena Polak FP 129 cm, 3. Petra Rajgelj FP 126 cm, 4. Erna Komič 82 126 cm, 5. Tanja Perko S2 126 cm, 6. Cvetka Dolhar JBT 120 cm; krogla 3 kg: 1. Sabina Zumer MV 7.81 m, 2. Mojca Studen MV 7.73 m, 3. Nataša Stenovec JBT 7.55 m, 4. Manja Hudorovac PL 7.49 m, 5. Nataša T o po rs FP 7.46 m, 6. Jana Urbanček MV 7.28 m; EKIPNO PIONIRKE: 1. SSD FRANCE PREŠEREN 4873. 2. SSD LUCIJAN SELJAK 4624, 3. SSD MATIJA VALJAVEC 4594, 4. SSD PLANINA 4381, 5. SSl) JOSIP BROZ TITO 4241, 6. SSD STANE ŽAGAR 3607.
Rezultati pionirji - tek 80 m: 1. U ros M ožina LS 8.3, 2. Marko Gašperšič JSM 8.3, 3. Boštjan Pavlin PL 8.5, 4. Ivan Hri-bernik PL 8.5, 5. Marko Perpar LS, M a to R oblek MV in Robi Poaavec FP 8.7; tek 300 m: 1. Matjaž Rakovec FP 47.0, 2. Iztok Slebir JSM 47.3, 3. Marko Petek LS 47.5, 4. Robert 2epič JSM 48.4, 5. Primož Kriselj MV 48.9, 6. Janez Okom FP 19.0; tek 600 m: 1. Tomaž Spiler JBT 1:45.1, 2. Slavko Marušič PL 1:48.3, 3. Srečo Balazič FP 1:49.4, 4. Janez Smolej JSM 1:50.6, 5. Ivan R upnik LS 1:51.0, 6. Uro* Jaklič LS 1:52.9; daljava: 1. Iztok Zgaga LS 4.88 m, 2. Marko Stare LS 4.30 m, 3. Tomaž Kukovica 82 4.28 m, 4. Matjaž Krč FP 4.19 m. 5. Jago Stemberger FP 4.13 m, 6. Marko Stirn LS 4.09 m; visina: 1. Primož Česen FP 150 cm, 2. Lado Lasica FP 143 cm, 3. Borut Škraba FP 138 cm, 4. Marjan Mihelič FP 138 cm, 5. Aleš 2mavc S2 130 cm, 6. Dušan Pene« PL 130 cm; krogla 3 kg: 1. Miroslav Djuran FP 11.08 m, 2. Tone Kalan LS 9.91 m, 3. Dušan Henceli MV 9.85 m, 4. Toni Humar S2 9.73 m, 5. Matija Mohar FP 9.67 m, 6. Jurij StavrovLS 9.52 m;
EKIPNO PIONIRJI: 1. SSD FRANCE PREŠEREN 5633. 2. SSD LUCIJAN SELJAK 5236, 3. SSD MATIJA VALJAVEC 4644, 4. SSl) PLANINA 4622, 5. SSD JANKO IN STANKO MLAKAR 4458, 6. SSD STANE ŽAGAR 3995. 7. SSD JOSIP BROZ TITO 3949 točk.
•lože Hladnik
Nogomet
ZMAGA SLOVENIJE
Medtem ko tekmovalna komisija ONZ Kranj in ostale komisije pregledujejo in zaključujejo poročila o pretekli sezoni ter pripravljajo gradivo za naslednjo sezono, so igri«ča Ae vedno živa. V Veliki Plani uspešno nastopa pionirska selekcija Slovenije. V prvem srečanju so premagali vrstnike iz Hrvatske s 3:0 in z Makedonci igrali neodločeno 2:2. Naklanci se pripravljajo na finalni obračun z Mariborom in predlagajo, da bi se finalni srečanji, tako mladinskega Železničar : Kamnik in član-skega Maribor : Naklo pokalnega prvenstva za sezono 1980/81 odigrali v Kranju. Na Kokrici so pionirji Britofa zmagali na turnirju za Rozmanov memorial. Rezultati v predtekmovanju: SAVA : KOKRICA 2:1, Britof : Šenčur 7:0, v finalu za 3. in 4. mesto Korkica : Šenčur 4:5 po kazenskih udarcih, za 1. in 2. mesto Britof : Sava 4:2. Na članskem turnirju za Roblekov memorial je bila ekipa Trboj prva po zaslugi boljše razlike v golih.
Rezultati: Kokrica : Britof 3:1, Kokrica -Trboje 1:1, Britof: Trboie 0:4.
V okviru proslav za krajevni praznik je OOZSMS TenetiAe organizirala II. turnir v malem nogometu. Ob udeležbi 16 ekip iz Kranja in LJubljane je prvo mesto zasedla ekipa Postaje milice Kranj pred kadeti Britofa. Planino in Predosljami.
S V
moto-
NOVICE IZ KRANJSKEGA ALPINISTIČNEGA ODSEKA
V zadnjem času se je precej povečala ple-/alska aktivnost članov Alpinističnega odseka iz Kranja. K temu je pripomoglo lepše _ vreme, boljše razmere v stenah, pozna pa ae* tudi vrnitev naših Himalajcev izpod Lbot-seja. Tako so hili v zadnjem času opravljeni sledeča vzponi:
7. 6 1981 so Franci Marku*. Andrej Zidar in Janez Triler preplezali S raz Male Mojstrovke (ocena III-IVI.
11. 6. sta Štefan Gartner in Matej Kranjr v dveh urah in pol preplezala smer Pastirja Jozla v Sitni glavi (ocena V).
Istega dne sta Tomo Česen in Andrej Štremfelj v osmih urah preplezala kombinacijo Pruszik-Szalajeve smeri in Ram Sfinge v triglavski steni Oeena kombinacije jeV'Ale.
2. 6. 1981 sta Marija in Andrej Štremfelj
Ereplezala Centralno smer z Varianto Ma-tga bahjaka v Veliki koroški Babi (II-III.
ivT
!>. (i. sta Andrej .Štremfelj in NejcZaplot-nik preplezala smer Ferian-KruAic-Zupan \ .Široki peči (ocena IV 'V + >. Plezali so 7 ur Istega jdne sta Matjaž Begu* in Štefan Gartner preplezala Slovensko smer v Tri-glavu (III)
14. 6. sta Tomaž Jamnik in Nejr Zaplot uil plezala smer Ferjan-Krušit -Zupan \ Luknja peči. Smer je ocenjena z IV. V Andrej Zidar in Janez Triler pa sta preple zala Deržajevo smer v Mali Mojstrovk (III. IV).
Matjaž Dolen
J
Košarka
SIGMA SPOMLADANSKI PRVAK
KRANJ - Spomladanski del občinskega košarkarskega prvenstva Kranja je zaključen. V A in B TRIM občinski ligi je skupaj nastopilo 12 košarkarskih ekip, ki so se med seboj pomerile za čimbohte uvrstitev in a tem morebitno uvrstitev iz B v A ligo. Košarkarskima ekipama Krvave« B in Domplana je uapelo plasirati se v A ligo, ekipi TRIM Zaloga in Neznani pa sta se preselili iz A v B skupino.
Naslov spomladanskega prvaka pa je osvojila košarkarska ekipa Signe. ki je doživela le en poraz.
Lestvici spomladanskega stva:
dela prven-
A TRIM liga:
1. Sigma
2. Krvavec A
3. Bitnje
4. Trhle veje
5. TRIM Zalog
6. Neznani B TRIM liga
1. Krvavec B
2. Domplan
3. Gradbinec
4. Iskra
5. Vod. stolp
6. Harlem Jesenski del
septembra.
prvenstva se
m i"
32*314
217-.1M 17**«
254.163 215:210 365:254 197:173 136:216 164:255 bo
pričel
M. C ade*
Karlovca.
M -Jenkole
MEZNAR TRETJI
Na motokros progi v Mačkovcih pri Murski Soboti je bilo v nedeljo mednarodno tekmovanje v motokrosu kat. 125 ccm. Med 34 tekmovalci iz Italije, Avstrije, Nemčije in Jugoslavije je zmagal ponovno letos nepremagljivi Drago Predan iz Orehove vasi. Tržičana Branko Mežnar in Štefan Marin pa sta zasedla odlično 3. in 4. mesto.
M Jenkole
ŠPORTNIKI ZA PRAZNIK
STR AZiSCK - V soboto, 20. 6. in v nedeljo 21. 6. je TRIM klub Sava organiziral v počastitev krajevnega praznika StražiAča sportnorekrcativni prireditvi:
V soboto sta se na igrišču NK Save pomerili ekipi nogometnih veteranov nad 40 ' * — stražiškT nogometaši pod imenom
'CA in veterani LTH iz Skorje Loke. V ji in zanimivi igri, so pred 200 gle-. -ivi zmagali igralci Savice z rezultatom 2:1 (1:1). Gola za zmagovalce sta dosegla Miha Bajželj in Bregar. Obe moštvi sta pokazali poleg velike borbenosti tudi Ae dokaj solidno tehnično znanje.
Pri zmagovalcih — Savici so najbolje igrali vratar Bogo 2un, ki je branil v velikem slogu, prodorni Miha Baiželj, borbeni Mitja Rakar in z nekaj hitrimi potezami Zvone Mastnak.
V nedeljo, 21. 6. pa so organizirali že 3. tradicionalni TRIM pohod na Jošta, ki se ga je udeležilo 287 pohodnikov vseh starosti od cicibanov do 70 in 80 let starih ljubiteljev hoje. Letos je imel pohod tudi «e posebno obeležje saj smo ga posvetila tudi 60-letniri začetkov telesne kulture v StražiAču.
KONČANO TEKMOVANJE
Občinski prvaki so igralci NK Save, ki so v Triglavanih imeli najresnejAega tekmeca za naslov. Iz lige izpada Preddvor, katerega zamenja v občinski A ligi prvak B lige NK Korotan. Najboljši strelec v občinski A ligi je Količ (Naklo). V tekmovanju za najbolj disciplinirano moštvo prvo mesto delita Sava in Podbrezje. V občinski B ligi je največ golov dosegel Dremelj (Primskovo). Najbolj disciplinirano moštvo lige je Primskovo.
Mladinci NK Filmarji so osvojili v ligi kar dva naslova, so prvaki in najbolj disciplinirano moštvo. Prvi strelec lige je Pavlin (Filmarji).
Pionirski prvaki so igralci Kokrice. Njihov igralec Florjančič je tudi najuspešnejši strelec lige, pred Špilerjem in Sedlarjem (oba Britof). Najbolj disciplinirani so pionirji Preddvora.
lestvica - Člani a liga
SAVA 20 13 .1 I 34:18 29
TRIGLAV 20 13 2 5 57:20 28
KOKRICA 20 11 1 8 56:51 23
TRBOJ K 20 7 I 12 27:55 15
TOLA2ILNA SKUPINA - ČLANI A LIGA NAKLO 20    11    2     7    55:45 24
PODBREZJE   20     7   5     8   44:36 19
Šenčur      20   «  t  10 42=47 ie
PREDDVOR     20     2   2   t«   30:7:i 6
LESTVICA - ČLANI B LIGA
KOROTAN       18   II    1     3 60:23 29
PRIMSKOVO   18    10    2     6 58:33 22
FILMARJI        IH     »i    :t     6 49:32 21
VISOKO          18     7    1    10 37:56 15
BRITOF
GRINTAVEC
HRASTJE
LESTVICA -
FILMARJI
NAKLO
ŠENČUR
TRBOJE
PODBREZJE
PRIMSKOVO
KOKRICA
LEST VICA -
KOKRICA
BRITOF
SAVA
NAKLO
TOLA2ILNA SKUPINA PRiMSKOVO 16 6 SENCUR 16 2
PREDDVOR     1« 2
GORENJSKI POKAL 1981
KRANJ - 2e prvo kolo pokalnega košarkarskega prvenstva Gorenjske je prineslo nekaj presenečenj. Tako članskemu moštvu Triglava ni uspela nadaljna uvrsti-tev, saj so izgubili srečanje z Bezelnom. it nadaljnega tekmovanja pa so izpadle tudi ekipe UKO Krope, Planike, Save A, ter Plamena iz Krope.
Izidi srečanj: Triglav : Bezel 8S:M (47:48), Plamen : Jesenice 75:84 ( 38.-4S) Sava A - Lokainvest 58:66 (25:37), Kokrica : Planika 54:39 (26:18), Naklo : l KO 20:0 b.b.
Mi ten Cedri
Kolesarstvo
JUTRI START V BEOGRADU
BEOGRAD - V našem glavnem mesta se bo jutri, 27. junija, začel »jugoslovaatki tour«, 37. mednarodna etapna kolesarska dirka Po Jugoslaviji. Na startu se bodo zbrali domala vsi najboljši amaterski tekmovalci Evrope ter predstavniki Afrike ia Amerike, saj dirka šteje tudi za svetoval pokal.
Jugoslovanski kolesarji bodo sodelovali z dvema reprezentancama. V prvi ekisi bodo razen lanskega zmagovalca Roareta Se Frelih, Cuderman, Polončič. Bufic m Borovičanin, v drugi pa Udovič. Raku« Cerin.Stojanovič, Cubrič ter Lojen.
Zadnja od sedmih etap dirke Po Jugoslaviji se bo 4. julija sklenila v Kranju, kjer lahko pričakujemo najhitrejše kolesarje okrog pol dveh popoldne. Za popestritev tega pomembnega dogodka pa kolesarski klub Sava pripravlja še nočni kriterij okrog Globusa in Trga revolucije. Začel it bo zvečer ob pol osmih, razen pionirjev in mladincev pa bodo v članski konkurenci sodelovali tudi udeleženci dirke Po Jugoslaviji.
PO PETIH DIRKAH VODI LAMPIČ
KRANJ - V torek je bila na dirkaliaki stezi v StražiAču te peta medklubska dirka pionirjev, mladincev in članov. Med pionirji in mlajšimi mladinci je bil v kriteriju najhitrejši Ugrenovič (Astra), v vožnji na izpadanje Pavlinič (Rog), med starejšimi mladinci in člani pa je v prvi disciplini zmagal domačin Mam in v drugi njegov klubski tovariš Zevnik. Po petih dirkah vodi med pionirji in mladinci Ugrenovič i 68 točkami pred Pagonom (Sava), ki jik ima 65 in Pavliničem, ki jih je zbral M Med starejšimi mladinci in člani pa j> vratni red takle: Lampič ima 55 točk. 2aubi (Rog) 44, Cuderman pa 35. Tekme »o vsak torek ob 17. uri.
16 6	1	9	37:43	13
16 6	1	9	31:48	13
16 3	1	12	21:58	7
MLADINSKA LIGA				
12 11	0	1	57:22	22
12 - 10	0	2	77:13	20
12 6	0	6	37:46	12
12 5	0	3	29:49	10
12 1	0	8	36:56	8
12 3	0	9	42:56	6
12 3	0	9	21:57	6
PIONIRJI				
18 16	1	1	97:22	33
18 11	]	5	87:40	24
18 11	1	5	68:25	24
18 6	3	3	47:65	15
- PIONIRJI
2 8 47:43
3 11 23:61 0    11 20:133
S VerHi«'
NA GORENJI SAVI ZDAJ DO 55 METROV
KRANJ - Kranjski smučarski skakalci že nekaj časa obnavljajo 56-m plastično skakalnico na Gorenji Sari. Po načrtu inž. Janeza Goriška bodo povsem obnovili nalet. Dosedanjo leseno konstrukcijo bodo zaradi dotrajanosti zamenjali z železno. Hkrati pa bodo s tem še bolj posodobili kranjsko smučarsko skalanico tako, da bo povsem ustrezala mednarodnim predpisom. Po novem bo dopuščala skoke do 55 m. Obnovitvena dela bodo po načrtih končana do 5. julija. Prav zaradi tega povsem upravičeno pričakujemo na jubilejni -deseti — prireditvi za pokal Kranja ob občinskem prazniku 1. avgustu nov rekord skakalnice. Na to prireditev se v Kranju že pripravljajo. Organizatorji so povabili tokrat skakalce iz osmih držav.
26 JO KIJA 1981
DELEGATSKO ODLOČANJE
15.STRAN O LAS
SK. LOKA
»kupno zasedanje zbo-uporahnikov- in zbora trajalcev , skupščine obuke ( izobraževalne topnosti, ki bo v ponede-29. junija,   1981, ob v osnoVni šoli Peter (avčič v Podlubniku
Dnevni red
noHtev verifikacijnke komisije in fatovitev sklepčnosti zasedanja «mlčine
KajM in potrditev zapisnika 9. za-«»aaja ter   poročilo   o ureaniče-j« sklepov
'•■kovanje cen vzgojnoizobraze-'•liik storitev programov občinske akratevalne skupnosti Skofja l.<>
obdobju 1*81 - 1985 mfrm občinske izobraževalne *ajeosti Skofja Loka za leto 1981 aaila za menjavo dela na področju •tjsje in izobraževanja v letu 1981 kaačni nacrt občinske izobražence skupnosti Skofja l.oka za leto Ml
•fcnaacija   o   spremembi stopnje annevanja sredstev v letu 1981 asaovanje gradbenega   odbora za napaja    v vzgojnoizobrazevaln« •jtkte po referendumskem progra-
SJ
Ws"k>f organiziranja usmerjenega anratevanja v Skofji Loki Caflsgdružbenega dogovora o var-«ni spomenikov in drugih obeležjih scunstične revolucije na območju *meftkofJa Loka ka vprašanja
)jfovor »varstvu imenikov
l ,đ)eni dogovor o varstvu spolov in drugih   obeležij socia-|/K evolucije na  območju ob-ISkofja Loka, katerega podpis-■« bi biJa tudi občinska izo-Ifalna skupnost, je obravnaval > odbor na dveh sejah: 23. 2. J kot osnutek ter 11. 6. 1981 kot MM in naj ne bi imel pripomb, (jfaia   izobraževalna skupnost ifljućuje v dogovor zato, ker naj ^varstvo spomenikov v krajevnih /w*tih uresničevalo  s pomočjo /nežnih osnovnih Sol.
Organizacije usmerjenega izobraževanja
Ena delovna organizacija s petimi TOZDI
V Šolski center Boris Ziherl naj bi se združila poklicna lesna dola, šolski center za avtomehansko in kovinarsko stroko, gimnazija, dijaški dom in deiavska univerza
V njem je predlagano povezovanj«?
- fapevna  stopnja   za. izobra-J/'»nj* naj bi se znižala od 6,72 EtWodstotka od bruto osebnih I/Mkov. Vzrok za znižanje je v I/^kih iz leta* 1980. Lani se je pri občinski izobraževalni IfBOsti nateklo za 2.512.360 di-f/fi več sredstev   kot je bilo #>vorjeno v začetku leta. Zni w stopnje zato pomeni prav-)vvračanje teh sredstev, spremembah stopnje je raz->dbor za družbeno dogo-mjf  o   skupni    porabi pri f/^nem svetu   občinske skup-Skofja   Loka,   na podlagi rr- izvršnega   sveta   o hči nske /fl*Vine Skofja Loka pa so bile prispevne stopnje že objav-v uradnem   listu.  Zato je
ha prispevne lovana skupščini icija.
stopnje e kot
Jeseni bodo prvi letniki stopili v šolo usmerjenega izobraževanja. V Skofji Loki so se na reformo srednjega šolstva dobro pripravili, saj bodo do jeseni zgrajeni potrebni prostori za uspešno izvajanje novega šolskega programa. Vendar ni dovolj le nova stavba, šolo je potrebno tudi primerno organizirati. Ze na 'ad-njem zasedanju je skupščina /,o-braževalne skupnosti obravnavala predlog organiziranosti, za odločanje na ponedeljkovi seji pa je pripravljeno obsežno gradivo, ki vsebuje tri dele: elaborat p družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve šolskega centra »Boris Ziherl« v Skofji Loki, ekonomski izračun za novi šolski center — v bistvu gre za del elaborata iz prejšnje točke in osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo »Šolski center Boris Ziherl«.
Namen gradiva je odgovoriti na vprašanje: »Kako naj se organizira usmerjeno izobraževanje v Skofji Loki, ki bo začelo delati po novih programih in v novih pogojih pod skupno streho?«
Elaborat vsebuje: pregled obstoječega stanja — predstavlja vzgojnoizobraževalne organizacije ter njihove prostorsko-materialne in kadrovske pogoje, število delavcev in število učencev v šolskem letu 1980/81 ter pregled izobraževanja ob delu in pregled predvidenega izobraževanja v novem šolskem letu 1981/82 po številu oddelkov, po predmetih ter potrebnih kadrih za izvedbo programa. Hkrati so v elaboratu navedeni razlogi za združevanje vzgojnoizobraževalnih organizacij in opisani sta dve različici povezovanja vzgojnoizobraževa'nih organizacij ter predlog glede na opisane različice.
Ekonomski izračun sestavlja 5 delov: uvodna pojasnila, možnosti pridobivanja prihodkov, pokrivanje porabe sredstev, delitev dohodka in komentar rezultata.
Osnutek samoupravnega sporazuma predstavlja v 13. členih oblikovan predlog združevanja, o katerem glasujejo delavci vzgojnoizobraževalnih organizacij na referendumu
vzgojnoizobraževalnih organizacij: poklicne lesne šole, šolskega centra za kovinarsko in avtomehaniško stroko, gimnazije Boris Ziherl, dijaškega doma in delavske univerze Skofja Loka v delovno organizacijo »Šolski center Boris Ziherl« Skofja Loka s 5 temeljnimi organizacijami. Na ravni delovne organizacije temeljne organizacije ustanovijo delovno skupnost skupnih služb za opravljanje dogovorjenih skupnih nalog.
Ekonomski izračun kaže na slabo ekonomsko stanje nekaterih šol (skupaj je 3.843.500 din izgube) in predlaga potrebne ukrepe za ureditev stanja.
O predlaganih gradivih je že razpravljal izvršilni odbor občinske izobraževalne skupnosti in je predlagal naslednje sklepe:
Skupščini izobraževalne skupnost« Skofja Loka se predlaga potrditev predloga o ustanovitvi delovne organizacije »Šolski center Boris Ziherl Skofja Loka« v skladu s prvo različico iz elaborata o družbeni in ekonomska opravičenosti ustanovitve šolskega centra Boris Ziherl Skofja loka.
V vseh prizadetih vzgojnoizobraževalnih organizacijah naj temeljito prouče svoje ekonomsko stanje in možnost za v prihodnje ter sprejmejo ukrepe za ureditev razmer v skladu z zaključki ekonomskega izračuna za šolski center Boris Ziherl Skofja Loka.
V vseh vzgojnoizobraževalnih organizacijah se izvede javna razprava in glasovanje na referendumih o združitvi v Šolski center Boris Ziherl Skofja Loka tako, da bo v novi povezavi že mogoče jeseni začeti z delom.
Za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa se predlaga Franca Benedika. O zadnjem sklepu je razpravljal tudi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Skofja Loka in izdal pozitivno mnenje.
r
Cene vzgojnoizobraževalnih storitev
Kaj morajo opraviti izvajalci
Pripravljen je predlog standardov in normativov za delo vzgojnoizobraževalnih ustanov ter merila in elementi za izračun cen njihovih storitev
V preteklem srednjeročnem obdobju so cene vzgojnoizobraževalnih storitev kot osnovo za svobodno menjavo dela vsako leto obravnavali, jih spreminjali in potrjevali. V tem času se je namreč sistem svobodne menjave dela šele oblikoval in dograjeval, za obdobje 1981- 1985 pa velja, da je sistem dozorel do te mere, da ga kaže na predlagani način sprejeti in utrditi.
Pripravljeno je dokaj obsežno gradivo, ki natančno opredeljuje standarde in normative za delo vzgojno izobraževalnih ustanov in merila ter elemente za izračun cen njihovih storitev. Gradivo vsebuje naslednje dele:
Standarde vzgojnoizobraževalnih storitev, v katerih je podana najprej normativna osnova za vsebino posamezne storitve, nato je opredeljen obseg dela v okviru storitve; nadalje so v gradivu obdelani oziroma predlagani normativi za opravljanje teh storitev, ki v bistvu opredeljujejo način - pravila izvajanja storitve (število učencev, število potrebnih delavcev); predlagani so kazalci za vrednotenje storitev, ki so podlaga za izračun storitve, izhajajo pa iz standardov in normativov in kot zadnje še elemente — osnovne podatke za izračun cen vzgojnoizobraževalnih storitev. Ker je, kot je razvidno iz gradiva, to del plana občinske izobraževalne skupnosti, so tu upoštevani planski podatki.
Gradivo je izrednega pomena za osnovno nalogo izobraževalne skupnosti — to je za izvajanje svobodne menjave dela na vzgojnoizo-braževalnem področju, saj predstavlja poizkus celovito urediti temeljna pravila tega procesa za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Ali drugače povedano: namen gradiva je natančno opredeliti, kaj morajo izvajalci pri uresničevanju program? opraviti in kako se bodo oblikovala sredstva do katerih so upravičeni kot do povračila za opravljeno delo.
Gradivo je obravnaval izvršni odbor skupnosti in predlaga skupščini izobraževalne skupnosti, da ga sprejme, kot prilogo srednjeročnega plana za obdobje 1981-1986.
Menjava dela v letu 1981
Povečuje se obseg del na posameznih šolah — Osnovna šola Blaž Ostrovrhar prehaja na celodnevni pouk, več bo oddelkov podaljšanega bivanja v Skofji Loki in v Žireh, v Gorenji vasi bodo zaposlili socialnega delavca in več denarja bo namenjeno za pomoč učencev iz družin z nizkimi osebnimi dohodki
----i„no tfM*|
i
J
Vso problematiko, ki jo zajemajo 4., 5. in 6. točka dnevnega reda seje skupščine, bi lahko združili v eno: Menjava dela v letu 1981, vendar so zaradi pomembnosti posameznih delov ločene. Menjava dela namreč obsega tri stopnje: dogovor o programu dela, dogovor 0 načinu vrednotenja programa dela in dogovor o potrebnih sredstvih za izvedbo programa dela. To pa je tudi vsebina naštetih točk dnevnega red«.
Program dela za letos
V gradivu je podana podrobnejša opredelitev programa občinske izobraževalne skupnosti za leto 1981. Zbrani so vsi razpoložljivi podatki, ki naj osvetljujejo, kaj se bo delalo v vzgojnoizobraževalnih organizacijah v tem letu. Gradivo, ki je zelo jedrnato, ne bi povzemali oziroma še skrajševali, opozoriti pa je potrebno na nekatere spremembe:
Število oddelkov in učencev v osnovnih šolah se povečuje, osnovna šola »Blaž Ostrovrhar« Skofja Loka — to je šola s prilagojenim programom — začne z novim šolskim letom s celodnevno obliko dela. povečuje se število oddelkov podaljšanega bivanja na obeh osnovnih šolah v Skofji Loki in v Zireh, na osnovni šoli »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi se izpopolnjuje svetovalna služba šole s socialnim delavcem in šolam se letos posebej name-sredstva za socialne inter vencije pri učencih iz družin /. najnižjimi osebnimi dohodki.
Ce bo skupščina sprejela program dela na osnovi predložene podrobne opredelitve (glasujejo ločeno izvajalci in uporabniki), potem to pomeni dogovor o programu dela.
Vrednotenje programa dela
Merila za menjavo dela v letu 1981 pomenijo uporabo tistega, kar je bilo predloženo pri 3. točki dnevnega reda. K temu so dodana še druga merila za vrednotenje storite*-iz dodatnega programa. Tabela na
vsem njajo
strani 4. omenjene točke, pomeni cenik storitev, ki se bodo opravljale v šolah v tem letu. V materialu )v tudi obrazloženo po kakšni poti so bila ta merila in »cenik« izračunana. Skratka: s sprejetjem tega predloga bo dogovorjeno kako se bo program s področja vzgoje in izobraževanja \ letu 1981 vrednotil
Finančni načrt
Finančni načrt za leto 1981 je posledica (lahko bi celo rekli zmnožek) prvih dveh gradiv oziroma predlogov. Ce smo se dogovorili za program in kako bomo program vrednotili, potem nam preostane le še izračun potrebnih sredstev. Finančni načrt je tak izračun. Kot vedno je podan primerjalno glede na preteklo leto, v priloženi kratki obrazložitvi pa je lahko najti razloge za odstopanja. Vsekakor gre za zelo velika sredstva in zato je sprejem velika odgovornost. Tako naj bi imela izobraževalna skupnost letos 187 milijonov dinarjev prihodkov, kar je za 24 odstotkov več kot leta 1980.
Gradbeni odbor
Skupščina izobraževalne skupnosti Skofja Loka je že na zadnjem zasedanju razpravljala o imenovanju gradbenega odbora za investicije v vzgojnoizobraževalne objekte po referendumskem programu. To pot je pripravljen predlog za imenovanje. V njem naj bi bili: arhitektka Anika Logar iz Alplesa, ekonomist Janez Bohinc iz Alpine in Jurij Zebre iz RUZV, gradbenik Mana Veble iz SO Skofja Loka, Ivan Križnar iz OS Cvetko Golar, France Benedik iz dijaškega doma in Marjana Kaluiar-Cepin iz Zavoda za zaposlovanje Skofja Loka.
G L* A S16.STRAN
REPORTAŽA
? •T«*"*" 1 najboljšimi izbranimi mladimi gorenjskimi literati in likov-nj**«© spregovorili predstavniki Ljubljanske banke in mentorji učen cev, med njimi tudi akademski slikai Franc Novine
A> ljubljanska banka
^^Pi^ataTiemriC,BCli Bled'
Dragotolcek Klemen Karlin iz Škofje Loke je avtor pretresljivega spisa
aikut   «.  »"**miiljaaje ob sporne-
komisij« en^!™*" te bi,a c««otn« boljiiI in*«a "»»nj«, da je naj-
Morda kar malo preresna za njena osmosolk« Andrej« Ahaci* iz Škofje Loke, avtorica dela »Dogaja knjig? premU,^anie ob zgodovinska
O tem, kako je preživel hudo nevihto,
^ Pohval« z« delo »List iz dnevnika«
r
/© ljubljanska banka
Najboljši so se predstavili
Ob zaključku natečaja Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske za najboljša literarna in likovna dela naših šolarjev in najmlajših
Vsi resni in napeti so se posedli okrog novih, v štirikot postavljenih mizic v podstrešni dvoranici nove Ljubljanske banke v Kranju. Se sreča, da so tam v sredini postavili rože, da se pogledi lahko usmerijo vanje, pa čeprav sploh ne vidijo kar gledajo. Zoprn« je takole sedenje med čisto tujimi ljudmi, berem iz nekaterih kar malce preresnih oči. Se dobro, da so naši mentorji zraven. Z njimi je vse drugače, vse lažje, govore obrazki. Vsak se je kar prilepil na svojega tovariša. Zdaj že vedo, da so njihova dela, likovna ali literarna, izbrana izmed številnih za najboljša. To tudi ni kar tako! Počasi se opogumljajo, sežejo tudi po soku, po keksu na mizi. Mlajši ko so, bolj so brez predsodkov. Posebno tisti prisrčen malček iz vrtca, Igor, ki je narisal tako imenitno partizanko ...
Počasi se napetost sprosti. Pozdravijo jih predstavniki banke, o natečaju spregovore organizatorji, člani komisije, ki so ocenjevali njihova dela, spregovore tudi tovariši, ki so jih pri delu vzpodbujali in prvi izločili njihova dela v ožji izbor.
Najboljša dela bodo prebrali sami. Poznam vse, kar je prišlo napisanega na natečaj, zato me še toliko bolj zanima, kdo je tisti, ki je napisal to, kakšen oni... Ko sem brala njhove spise, sem si nehote ustvarila tudi predstavo o njih samih. Da so za svoja leta resni, sem ugotavljala že tedaj. Morda celo preresni. Razen morda tistih najmlajših, ki so z vso vedrino pisali o nevihti, o svojem dnevniku . .. Večina pa je resnih. Ze naslovi govore tako: »Razmišljanja oh spomeniku«, »Odprto pismo staršem«, »Dogajanje in premišljanje oh zgodovinski knjigi,« »Včasih sem osamljena«, »Pesem v prozi«, »Tresel sem se za življenje mojega bratca .. .«
Likovnih del so na zadnjo steno dvoranice obesili le nekaj. Zato o njih ne morem posebej soditi, niti jih ne morem posebej predstavljati. Ogledali si jih bomo lahko šele jeseni, oktobra, ob mesecu varčevanja, ko bo iz nagrajenih del, pa tudi drugih, pripravljena cela razstava v prostorih Ljubljanske banke. Le nekaj najboljših je tu kot »Prodajalna ur«, »Hiša barba Jožefa«, fotografije avtomobilov v megli, Ex libris itd. Pa o njih več jeseni.
Obe komisiji, kot kaže, sta imeli veliko opraviti, da sta izbrali najboljša dela. Tako za literate kot likovnike. Nekatera dela so s svojo kvaliteto izstopala. Tam se, seveda, ni bilo težko odločiti. Najteže se je bilo boriti s takšno množico prispevkov. In kot so ugotavljali tako člani komisij kot mentorji, bo treba v bodoče v Šolah narediti ožji izbor. Letos je prišlo na natečaj 212 literarnih del iz 15 osnovnih šol in 15 del s štirih srednjih šol. Pri likovnih in fotografskih delih pa je sodelovalo skupno 35 šol in vzgojno varstvenih zavodov s 615 deli: iz petih vrtcev je prišlo 164 del, iz 23 osnovnih šol 395 del, z dveh srednjih šol pa 7 del. S fotografijami so pa sodelovale 3 osnovne šole z 42 deli in 2 srednji šoli s 7 deli.
Ni bilo torej lahko delo v komisiji. Pa poglejmo, kdo so letošnji nagrajenci natečaja Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske:
Cerkvenik Gregor iz 8. razreda osnovne šole Peter Kavčič Skofja Loka, si je priboril nagrado za njegovo »Razmišljanje ob spomeniku«, Metka Blaževič, učenka 8. razreda OS Josip Plemelj Bled za »Odprto pismo staršem,« ki ga je napisala za Literarno-dopisniški krožek, Janez Avsec, 5. razred OS France Prešeren Kranj za »Nevihto«, Andreja Ahačič, 8. razred OS Cvetko Golar Skofja Loka za »Dogajanje in premišljanje ob zgodovinski knjigi«, Primož Franko, 2. razred OS Peter Kavčič Skofja Loka za »Moj dnevnik«, Mateja Smagin iz likovnega krožka Zdravstvene šole Jesenice za spis »Včasih sem osamljena«, Marijanac Milena za zbirko poslanih pesmi, ki jih je napisala za dopisniški krožek Gimnazije Kranj in Majda Novak za »Pesem v prozi«, napisana prav tako za dopisniški krožek kranjske gimnazije.
Ker je prišlo toliko odličnih del. da je zmanjkalo nagrad, so se v banki odločili, da podelijo Se štiri pohvale. Prejela jo je Mojca Lom-bar, učenka 8. razreda OS Matija Valjavec Preddvor, za delo »Samo moj, edini moj«, Bogomila Zupan, učenka 7. razreda OS Josip Plemelj Bled za »List iz dnevnika«, Damjan Dolenc, učenec 8. razreda OS Peter Kavčič -Skofja Loka, za delo »Moj rodni kraj« in Klemen Karlin. učenec 2. razreda OS Peter Kavčič Skofja Loka. za delo z naslovom
»Tresel sem se za življenje mojega bratca«.
Od likovnih del pa so bili nagrajeni: Mitja Stanko, 4 leta iz VVZ »Najdihojca« Kranj za risbico »Medved pod dežnikom«, Mitja Skaza iz VVZ »Maksa Rozman-Ta-tjana« Kranj za risbico »V trgovini«, Igor Repinc iz VVZ Golnik za svojo »Partizanko«, Adam Rus iz 4. razreda OS Simon Jenko Kranj za njegovega »Partizana«. Iztok Mi-helič, iz 6. razreda OS France Prešeren Kranj za »Ex libris«, Katarina Velerec iz 3. razreda OS Tone Cufar Jesenice za njeno »Prodajalno ur«, Dušan Kuljič iz 7. razreda OŠ Heroja Bračiča Tržič za »Tehničnega risarja«, Maja Subic iz likovnega krožka Gimnazije Boris Ziherl Skofja Loka za svojo grafiko »Hiša barba Jožefa« in Janez Kržiš-nik iz Centra slepih Skofja Loka za tapiserijo »Pikapolonica«.
Nagrajeni fotografiji pa sta bili delo Borisa Potočnika iz likovnega krožka OS »16. december« Mojstrana — »Priprava na zimo« in Tomaža Pleše iz fotokrožka OS dr. France Prešeren Kranj za fotografijo »V megli«.
Nagrade pravzaprav ne pripadajo njim, posameznikom, temveč njihovi razredni skupnosti, oziroma krožku, v katerem delajo in v imenu katerega so se javili na natečaj. 1.500
Najboljii pesnici natečaj« Mote« Lombar iz Preddvora in Milen« Marjanac iz Kranj« sta se usedli
skupaj. Njuni zbirki poslanih pesmi obetalo, da bomo o njiju ie vi>l<kn slišali
Med likovnimi ustvarjalci je s svojo odlično grafiko izstopal« Maja Subic iz Skorje Loke
dinarjev znaša nagrada. Denar ni velik, toda prav bo prišel vsekakor Vzpodbuda za sodelovanje naprej je prav gotovo.
Zadovoljni so otroci, zadovoljni mentorji, zadovoljni odgovorni v banki, ki jim je bila zadana ta naloga okrog natečaja. Le to si tele v banki, da bi se na njihov natečaj oglasilo več srednješolcev, pa tudi več tistih iz najnižjih razredov. Saj so v vsaki sredini taki, ki dobro sučejo pero ali čopič. Le pogum!
Imenitno in slovesno je bilo aa u-litvi mtgrad. Pol— prfamaate^«« knjižn« nagrada Ljubljanske baake
Roman Savinsek, mentor m likovni pouk na OS Tone Cufar na Jesenicah buo. da bi v prikedajik natečajih dali dve, tri ternTiali kovno oblikovanje, kajti enemu leti ta, drugemu pa druga.«
Mali Igor Repinc z Golnika je bil kot vrtavka, ampak njegova »Partizanka« je bila enkratna
Katarina Velerec
- i Jesenic je tvoji razredni skupnosti priborila nagrado « svojo zanimivo risbico »Prodajaln«
m. 26 JUNIJA 1981
RADIO, KRIŽANKA, IZBRALI SO
17.STRAN G LA
RADIJSKI SPORED
A, 27. JUNIJ
Prvi program
1J0 Dobro jutro? - 8.08 Pio «mi tednik - 9.05 Z radiom M poti - 10.06 Pojo amater »izbori - 10.30 Sobotna ma meja - 11.06 Zapojmo pesem '11.20 Po republikah in pokrajinah - 11 40 Zapojte z mm 12.10 Godala v ritmu H-30 Kmetijski nasveti ■f. Lojze A vilic: Poletni pro-
Rkmetijske sekcije zveze w za tehnično kulturo HO Veseli domači napevi OjOO Danes do 13.0O - Iz na 1 krajev - Iz naših sporedov 1320 Obvestila in zabavna t*m -   13.30 Priporočajo 14.05 Glasbena pa ■nrna - 15.30 Zabavna glas ■ -15.50 Radio danes, radio p*   16.00 Vrtiljak - 17.00 ob 17.00 - Z u na nje po W» magazin - 18.00 Škatli iz godbo • 18.30 Mladi mla k* - 19.25 Obvestila in za kan glasba -  19.35 Mladi autori - 19.55 Domovina je m - 20.00 Sobotni zabavni tskr- 21.00 Za prijetno raz aMo - 21.30 Oddaja za na (»izseljence - 23.06 Lirični (trnki - 23.10 Od tod do pol-- 00.05 Nočni program
(I*
Nfi program
Sobota  na  valu 202 Dober dan na drugem 13.06 Radi ste jih 13.35 Glasba iz Amerike - 14.00 Sre-repubHk in pokrajin -Hitri prsti -  15.45 Mi-duo Kora - 1600 mdkstek -  Pod li m bar okorno javljam - 16.15 'm melodije - 16.40 Glasbe *aano - 17.40 Lahka glas «slovenskih avtorjev - 18.00 M m« za chanson   - 18*?
- 21.15 Mala noc 21.45 SOS    V s« obujamo sporni«1* Zrcalo dneva   - Tl ta konec programa
rdOS^
^DELJA, 28. JUNIJ program
i,0 Dobro jutro' - 8.07 Vese-j tobogan - 9.05 Se pomnite. puti  -   10.05 Nedeljska ^Oneja - Koncert iz naših pnrv - Grajana pri Ptuju -jljfo Nafti poslušalci čestita f in pozdravljajo   - 13.10 (fostils in zabavna glasba -(U> Za kmetijske proizvaja   13.50 Pihalne godbe Humoreska tega tedna ^H£S popevkami po Jugo ^nji - 15.10 Pri nas doma -muf Nedeljska reportaža ■* Listi iz notesa - 16.20 ■kan v kino -  17.05 Popu Mae operne melodije - 17.50 /jkrvna radijska igra - 18.30 ** zgornji   polici    - 19.30 Pestila in zabavna glasba -M6 Lahko  noč,   otroci! -HI Glasbene razglednice -fto V nedeljo zvečer - 22.20 /iubena  tribuna   mladih -topni program J RT - stu-k Beograd -   23.05 Lirični Kraki • 23.10 Mozaik melo-Jjj in plesnih ritmov - 00 05 JWni program - glasba
Dragi program
m Nedelja na  valu 202 V nedeljo  se dobimo.
šport, glasba in Ae kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti iz francoske diskoteke - 21.45 Nove ploftče 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
mm
tli
adidaš w
PONEDELJEK, 29. JUNIJ Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8 08 7. glasbo v dober dan - 8.25 Počitniško popotovanje od stra ni do strani - 8.40 Počitniški pozdravi - 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . - 11.38 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 V gos teh pri
zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Nas i poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra 20.00 Iz nase diskoteke 21.06 Poletni divertimento -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.26 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur orkestrov »Sigurd Jansen« in »Henrv King« - 18.00 Pesmi svobodnih oblik 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II programu - Paul Des-mond - Rhoda Scott 20.30 Popularnih dvajset 22.46 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
1-1
adidaš
TOREK, 30. JUNIJ Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 /. glasbo v dober dan 8.30 Iz glasbenih sol - 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.05 Z našimi opernimi pevci - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba - 15.60 Radio danes, radi jutri! 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! -19.46 Minute z ansamblom
ADIO TRIGLAV JESENICE
fcsedeljek:
Domače aktualnosti ila - 16.30 Ponedeljkov ni pregled - Morda vas zanimalo 17.20 Nafti od čestitke ali I zbor do eglashe
Domače  aktualnosti -ila      16.30 Oddaja za • Morda vas bo zani 17 20 Delegati spra.su-m  Oddaja o NNNP Ce Wke
Ma:
IflB Domače aktualnosti Mrestila     lf>..'IO Stop zelena jf - Morda vas I »o zanimalo ■M« ke
Četrtek:
SMi Domaće aktualnosti inUtia - 18.30 Nafte zrcalo
- Morda vas ho zanimalo -17.20 Po domaće  za vas Čestitke
Petek:
Ki.(H) Domare aktualnosti obvestila   -   16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo za nimalo - 17.20 Nafti odmevi Čestitke alj Zabavni zvoki
Sobota:
16.00 Domare aktualnosti obvestila - 16 30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zani malo - 17.30 Naši odmevi -Čestitke
Nedelja:
I I 'H) Mi pa nismo se uklonili
- Koledar pomembnejših dogodkov i/ pretekosti - Ne nVliska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Nafti odmevi
Morda vas bo zanimalo
Jožeta Kampira - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli J RT Ljubljana 2106 Radijska igra - 22.15 Infor mativna oddaja v nemftčini in angleščini 22 25 Iz naftih sporedov 22.30 Tipke in godala - 23.06 Lirični utrinki -23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.06 Nočni program
- glasba
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu 13.06 Iz obdobja swinga Orkester Count Basie - 13.36 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Mike Theodore in Bili - 16.00 Pet minut humor ja - 16.06 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Spekter*
- 17.40 Iz partitur revijskih orkestrov J RT - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.26 Reprize javnih glasbenih oddaj - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Zvočni portreti - Japonski izid Billvja Harperja - 22.15 Rezervirano za disco novitete - 22.46 Zrcalo dneva - 22.65 Glasba za konec programa
tU
adidaš^
SREDA, 1. JULIJ Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.45 Zaplešimo in zapojmo - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.15 Lokalne radii ske postaje se vključujejo -
11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki zabavni orkestri
- 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov 13 20 Obve stila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.06 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.26 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 18.00 G. Nvstroem in N.Castiglio-ni v izvedbi švedskega radijskega zbora, dir i E. Ericson -18.15 Naft gost 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov - Prvi del tekmovanja
- I. kategorija - 19.25 Obvestila  in  zabavna glasba
19.36 Lahko noč, otroci! -19.46 Minute s Kamniškim kvintetom - 20.00 Letni javni koncert komornega zbora RTV Ljubljana z dirigentom Jožetom Furstom 21.30 Violinska virtuoznost Fritza Kreislerja - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in an-gleftčini 22.26 Iz naftih spo redov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe -23.06 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Orkester Gil Evans - 00.06 Nočni pro gram - glasba - Radio Maribor
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Dober dan na drugem pro gramu - 13.06 Z velikimi za bavnimi orkestri - 13.35 Zna no in priljubljeno - 14.00 YU POP-scena     14.30 Iz naftih sporedov   14.36 Z vami in za vas - 15..'10 V plesnem ritmu 16.00 Tokovi neuvrščenosti lfi.10 Pesmi Latinske Ameri ke - 1640 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.40 Iz partitur velikega za havnega orkestra »Mantova ni« - 17.65 Vprašanja telesne kulture    18.00 Z orkestri in solisti     18.40 Mali koncert lahke glasbe   19.25 Stereora ma - 20.30 Melodije po posti 23(45 Zrcalo dneva 22.56 Glasba  /a  konec programa
mm
tAl
adidaš
Četrtek, 2. julij
Prvi program
4.30 Dobro jutro' H.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za...     11.36 Znano in pri
tli
adidaš ^
ljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do  13.00     Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov 13.20 Obvestila  in zabavna glasba       13.30 Priporočajo vam ...   14.06 Enajsta ftola 14.20 Koncert za mlade po sluftalce - Godalni kvartet 14.40  Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba - 15.60 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak    17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne   radijske   postaje se vključujejo - 18.35 Minute z Georgom Gershvrinom - 19.26 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža   20.00 Četrt kov večer domačih pesmi in napevov - 21.06 Literarni večer - 21.46 Lepe melodije 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleščini - 22.26 Iz  naftih  sporedov  - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki   23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.06 Nočni program - glasba
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Vedri zvoki
- 13.35 Znano in priljubljeno
- 14.00 Pet minu humorja
- 14.06 Z vami in za vas -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub Jazz-Gala Koncert v Hamburgu - Peter Her-bolzheimer aH-star big band -17.40 Iz partitur zabavnih in revijskih orkestrov - 17.56 Mi in narava - 18.00 Popularna countrv glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 19.26 Stereorama - 20.00 V živo z . . . . - 21.00 Zavrtite, uganite . - 22.00 S festivalov iazza - Jazz Ost-Vest, Ntim-berg/80 - IX del 22.46 Zrca lo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
adidaš^
PETEK, 3. JULIJ
Prvi program
4.30 Dobro jutro!     8.08 Z glasbo v  dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za . . . - 11.36 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene  tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila   in   zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek  in zdravje 14.06     Aram Hačaturjan: »dajane« - 14.26 Nafti poslu ftalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste -15.36 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak    17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.26 Obvestila in zabavna glasba  -   19.36 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom   Vilija Petriča 20.00 Uganite, pa vam zaigra mo ... - 21.06 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleščini - 22.'26 Iz naftih sporedov - 22.30 Besede in zvoki   iz   logov domačih 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Petkov   glasbeni mozaik 00.05 Nočni program glasba
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem pro gramu - 13.06 Jazz v komor nem  studiu      VVillie »The Lion« Smith - 13.36 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena med igra - 15.45 Vroče - hladno 17.10 Odrasli tako. kako jk» mi? - 17.40 Odmevi z gora Marijan Kriftelj To in ono s planinskega sveta   18.00 Vo domet melodij     1H 40 Mali koncert lahke glasbe 19.26 Stereorama   20 00 Revijalne paralele - 22.46 Zrcalo dneva 22 66 Glasba /a komet pni grama
".PLANIKA
adidaš
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne kritanke a dne lt. junija: kradljivka. reputacija, avar. tales, norica, ike, jla. i«, tr. Hutana. kot. kc. tinkara. ai. aj. Ir. gol. amater, ona. asama. rak. sli. ms. ar. atentat, france. bevk, sto. skohlar. tavčar
T.1"**?1' mo M rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (150 din) prejme Jote Skofic, Velesovo 82. Jerklje, 2. nagrado (120 din) prejme Jote Demtar. Trtic, Bistrica 192. T nagrado (100 din) prejme Pavlina Biček Retece 14. Skofja Loka Nagrade bomo poslali po poftti
Rešitve pošljite do srede, 1. julija do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Mose Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din
Blejski čolnarji čakajo goste
PtTEK, 26 JUMLM mi
G L, A S18 STRAN
TELEVIZUSKI SPORED
adidaš ^
SOBOTA, 27.6.
8.05 Poročila - 8.10 Glasba za cicibane: Kfesniček, 1. del 8.35 Kapitan Kuk. slovaška pravljica - 8.45 Zbis - K.Gra-neljftek: Moje akcije - 8.55 Cas za pravljico, otroška oddaja TV Zagreb - 9.25 Ko utihne šolski zvonec, otroška oddaja  TV   Zagreb  - 9.55 Jezik v javni rabi: Razčlenje nost jezika - 10.05 Celje 81 \ obrambi  in  zaščiti  - 10.35 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češka nadaljevanka 11.30 Ljudje in zemlja - ponovitev - 12.30 Poročila (do 12.35) - 17.05 Poročila - 17.10 Trapez, ameriški mladinsk film - 18.50 Nas kraj - 19.05 Zlata ptica - 19.10 Risanka 19.24 TV in Radio nocoj 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Sobotna TV križanka - 21.40 Kozmetika za poletje - 21.45 Plamteča   zvezda, ameriški film - 23.20 Poročila - 23.25 TV kažipot
A meri&ki film Trapez govori o dramah med cirkusanti. Problem povzroči nova cirkuška ne zda. zaradi katere bi zelo uspešen cirkus skoraj razpadel. I graji Rurt Lancaster. Ton\ Curtis. Lina Lolfobrigida in drugi.
Plamteča zvezda
predstavlja dramo polindijanske družine p< državljanski vojni. Ehvis Presleyje glavni junak te družine, ki skuša za usta i iti preliva nje k n i med Indijanci in naseljenci. Čeprav gre za tipičen vestern. so prisotne ideje o miroljubnosti, tako da /r Don Siegel napravil nadpovprečen film t< :i rsti
, Oddajniki II.TV mreže:
I 17.15 Narodna glasba - 17.45 Zabavno glasbena oddaja -18.00 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Romanti-| ka proti klasicizmu, doku-, mentama serija - 21.00 Poro-| čila - 21.10 Teta Luce. feljton
- 21.40 Športna sobota - 22.00 Marta Argerič igra Chopina
TV Zagreb L program:
17.00 Mladina poje 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Koraki, mladinska oddaja - 18.45 Poezija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pravica do zemlje, ameriški film 21.45 TV dnevnik - 22.00 V soboto zvečer (Melodije Istre in Kvarnerja)
Sarajevksa nadaljevanka vpetih delih Partizanska eskadrilja pripoveduj! o nastanku in razvoju partizanskega letalstva in o bojih naših pilotov za svobodno nebo ■Jugoslavije.
BPLANIKA
adidaš ^
NEDELJA, 28. 6.
9.15 Poročila - 9.20 Sezamova ulica, otroška serija - 10.20 D. Susič: Tale, nadaljevanka TV Sarajevo - 11.05 TV kažipot - 11.28 Mozaik - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.40 Melodije Istre in Kvarnerja, posnetek festivala - 16.10 Poročila - 16.15 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete - 16.46 Dežela naših očetov, gruzinski film - 18.05 Športna poročila - 18.15 Sestanek v nebotičniku - 19.10 Risanka - 19.22 TV in Radio nocoj - 19.24 Zrno do zma 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 D. Lebovic"-M.Smojc: Partizanska eskadrilja. 1. del nadaljevanke TV Sarajevo - 20.45 Slovenska mesta: Črnomelj 21.15 V znamenju - 2L35 Športni pregled
{Oddajniki II.TV mreže:
15.45 Test 16.05 Nedeljsk< popoldne - 17.45 Hotelske usluge, ameriški film - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik 20.00 »Svem 80«: Koncert 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.25 Glasba iz ateljeja, po novitev zabavno glasbene od daje
T V Zagreb I. program:
9,50 Poročila - 10.00 Filmska matineja - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Gledalci in TV - 14.30 Divji pes Dingo, sovjetski film - 16.05 Nedeljsko popoldne - 17.45 Hotel-ke usluge, am. film - 19.00 Animirani filmi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Partizanska eskadrilja - 20.45 S kamero po svetu - 21.15 TV dnevnik -21.35 Športni pregled
bena med igra - 19.00 Tele sport - 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Martin Eden. serijski film - 22.06 Iz poreda TV Skopje: Mah upornik
TV Zagreb I . program:
18.00 Poročila - 18.06 TV koledar - 18.15 A Senoa: Zla tarjevo zlato, lutkovna nadaljevanka - 18.30 Bajke daljnih ljudstev - 18.46 Mladin ska oddaja    19.30 TV dnev nik   80.00 M lesih Brucka, drama TV Ljubljana 21.15 Glasbeni   trenutek 21.20 Srečanja, kulturna oddaja -22.05 TV dnevnik   22.20 En avtor - en film
adidaš^
TOREK, 30.6.
17.30 Poročila - 17.36 Kapitan Kuk. slovaška pravljica -17.45 V. Miloaevič: Bosanska elegija, glasbena oddaja TV Sarajevo - 18.15 Obzornik -18.26 Tončka Ceč. oddaja iz cikla Cas, ki živi - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do „zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vre me - 20.00 Aktualno 20.55 Stendhal Rdeče in črno. I. del sovjetske nadaljevanke 22.00 V znamenju
Italijanske   kronike in Parmska kartu zija. V svojih romanih seje odločno boril proti brezobzirni konkurenci kapitalistične družbene ureditve. Življenje je opazoval realistično. V romanu Rdeče in črno. r tej »kroniki leta 1H:Uk . opisuje življenjske izkušnje in hoje mladega ambicioznega izobraženca. Nadaljevanka ima pet delov, posneli pa soju i si n jefskih študijih
Oddajniki II. TV mreže:
16.45 Test - 17.00 Vaterpolo Kotor : Jug. prenos - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja 18.45 Narodna
glasba - 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Sammv Daviš - 20.45 Človek in čas. dokumentarna serija - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.40 Ljudski običaji v Slavoniji, feljton
adidaš N
tolpo. Film je občutljiva študija karakterjev, eden prvih, kije stvari prikazal skozi oči »anti junaka*.
[ TV Zagreb I
18.00 Poročila - 18.06 TV koledar - 18.15 Družba Zore Rdečelaske - 18 46 Ugrabitev, angleška serija - 19,30 TV dnevnik • 20.00 Zunanje-politična oddaja - 20.50 Močnejši spol. zabavna oddata - 21 50 TV dnevnik - 22 06 Klic srca balet
TV Zagreb I. program:
17.00 Vaterpolo Kotor : Jug, prenos - 18.00 Poročila - 18.06 TV koledar - 18.15 Otroška oddaja - 18.46 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Odprti ekran, notranje politična oddaja - 21.00 Aerome-sto. sovjetski film - 22.40 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
17.26 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik - 18.15 Kai je novega pod streho, otroška serija -18.46 Festival MPZ - Celje 81 19.30 TV dnevnik - 20.00 Oskar Davičo: Ječe,'predstava Ljudskega gledališča iz ftabca - 21.35 Včeraj, danes, jutri - 21.65 Tale. ponovitev nadaljevanke - 22,55 Knjige in misli (do 23.25)
TV Zagreb I. program:
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Kaj je novega pod streho - 18.46 Festival MPZ Celje 81 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Poletni mozaik: Zvezde, k; ne ugasnejo, glasbena oddaja - Lov na zaklad, zabavna oddaja - 21.15 Izbor v sredo - 22.30 TV dnevnik
adidaš ^
adidaš ^
PETEK, 3. 7.
14.00 V/imbledon: Tenis fi-nale-ženske posamezno EVR - 17.45 Obzornik - 17 65 Slav n os t na   seja   federacije ob 40-letnici vstaje in socialistične  revolucije, prenos 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma     19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 U stvar janje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija - 21.10 S TV  kamero po kolektivih propagandna reportaža 21.15 Cirkus - 2145 V zna menju - 22.00 Nočni kino Zaročenka,   vzhodno-nemški film
Vzhodnonemškr film Zaročenka razpleta nenavadno ljubezenski' zgodbo. Gre za ljubezen med zapitmico in možem, ki jo > j v sto čaka.
družinska
kinematografija, ki ima bogato-tradicijo, seje tudi pri nas uveljavila z vrsto zanimivih filmoi Dežela naših očetov predstavlja zgodbo i: druge svetovne vojne, k so se pojavili Nemci tudi
v odn>čnih visokih
raselkih Kavkaza.
V vaseh živijo le žene. otroci in starci, saj kij morali možje v vojsko
V najvišjo vas na kavkaškem prelazu pridi neznan vojak. Nastani se pri starcu, ki pa kmalu spozna, da ima opravka z izdajalcem, nemškim vohunom . . .
adidaš^
PONEDELJEK, 29.6.
17.20 Poročila - 17.25 Glasba za cicibane: Kresniček. 2. del 17.40 Mozaik kratkega filma: Smrt kmeta Djurice. Rdeči cvet, jugoslovanska filma - 18.05 Človek in duševna stiska: Prava pot - 18,35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 19,55 Vreme - 20.00 M. Kozina: Ekvinokcij. opera - 21,30 V znamenju - 21.65 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja o kulturi
I Oddajniki II. TV mreže:
16.25 Test - 17.40 TV dnevnik madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 A. Senoa Zlatarjevo zlato, lutkovna nadaljevanka - 18.30 Bajke daljnih ljudstev - 18.46 Glas
Za današnjo Aktualno oddajo je uredništvo zunanjepolitičnih oddaj pripravilo dva primerna i> hrani kot vsi- ho/j i x/h h'u j t »čem sredstt u politike. Boris Verbič bn r prvem prispevku Počeni balon osvetli/ kritično preskrbo Poljske
najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, drugi prispevek avtorice Blanke Dobt-ršek Najstarejše orožje — hrana pa ho razčlenil problem hrane s širšega svetovnega vidika. Stendhal (Henrv Bevle). znameniti predstavnik francoskega analitičnega romana (178.1- 1842). je ?aslitvel predvsem s štirimi   deli:   Rdeče in črno, Lueien Leutven.
tU
adidaš^
SREDA, 1. 7.
14.00 VVimbledon: Tenis, pol finale-ženske posamezno 16.45 Poročila - 16,50 Bitola: Rokomet Jugoslavija CSSR, prenos - v odmoru Propaganda oddaja - 18.15 Risanka     18.30 Obzornik 18.45 Festival MPZ - Celje 81 (za JRT) - 19.15 Risanka 19.24 TV. in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV i dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Asfaltna džungla, ameriški film - 21.50 Miniature: Vizije Vide Fakinove -22.06 V znamenju
Asfaltna džungla
govori «> zaporniku, ki takoj po prestani kazni spet organizira roparski
ČETRTEK, 2. 7.
18.00 Poročila - 18.05 Cas za pravljico, otroška oddaja TV Zagreb - 18.35 Obzornik 18 45 Po sledeh napredka -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma - 1930 TV dnevnik 19,55 Vreme - 20.00 Glasbeni četrtek - 21.35 625 - 22.15 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže: 14.00 VVimbledon: Tenis, pol-finale. moški - 18.15 Cas za oddih - 18.30 Vaterpolo Mladost Partizan, prenos -19.30 TV dnevnik - 20.00 Izseljenska vas, mozaična oddaja 23.00 Poročila (do 23.05)
adidaš ^
Oddajniki II. TV
14.00 VVimbledon Tenis, fv nale Ženske posamezno 16,50 Bitola Rokomet Jugoslavija : SZ. prenos (slov kom.)       v   odmoru Propagandna   oddaja 18.10 Kranj: Mednarodni plavalni miting, (slov. kom.) - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zeleni kabaret - 20.30 Včeraj, danes.
{'utri - 22.55 Družina in dni) >a. dokumentarna serija 21.40 Kultura srca: Jadran film™ med včeraj in danes
TV Zagreb I. program:
17.10 Poročita   17.15 TV koledar - 17.25 Z našega torne-ga kota - 17-55 Slavnosti seja federacije ob 40-letn~. vstaje in socialistične revolu cije -  19«w TV dnevnik 'H) 00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije - 21.15 Vstaja ■ morje, zabavno glasbena oddaja - 22.05 TV dnevnik 22.20 Osvajanje divjega a hoda. serijski fihn
NOVO V KINU
r
Srečata se in vzljubita, celo poročiti se nameravata le da se ona mora prej še ločiti. Tu pa se zaplete. Moža namreč najdeta z nožem v hrbtu. Da sum ne bi padel nanju, truplo skrijeta in se sama odpravita na lov za morilcem. Prek nekaj trupel nazadnje vendarle prideta do zločinca, ki pa se ju seveda hoče znebiti. Ameriški film Nekdo je ubil njenega mota je kriminalka. V glavnih vlogah nastopata Farah Fau'cett-Majors in Jeff Bridges.
Fellinijevega Casanovo smo pred kratkim lahko videli na malih ekranih, zato so se v kino podjetju odločili le za eno predstavo tega znamenitega dela, hi prikazuje dvajset slik iz ljubezenskega življenja razvpitega Casanove. V nizu galantnih pustolovščin prepotuje junak skoraj vso Evropo. Njegovo v bistvu prazno in nesrečno življenje spremljamo do zadnje ure. Dimald Sutherland kot Casanova je odličen.
KINO
KRANJ CENTER
2S. junija amer. banr. fant. film INVAZIJA TRETJIH RITU oh f«. IS. in 20. uri
27. junija amer. han: fant film INVAZIJA . TRETJIH BITU oh IS.. IS. in 20. uri. premi ira amer. ban: krim. filma NEKim) JE I Ril. NJENEGA MOŽA »h 22. uri
2S. junija hongk. ban: karate film. MOŽ. IMENOVAN TIGER oh 10. uri. amer. ban fant. film INVAZIJA TRETJIH RITU oh /•i.. /". in 19. uri. pn-miera amer. ban: srhlj. POLETJE GROZE ob 21. uri
29. in :U>. junija amer. ban: krim. film NEKDO JE VRH. NJENEGA MOŽA »h IS.. IS. in 2f). uri
I. julija amer. ban: krim. film NEKDO JE C RIL NJENEGA MOŽA oh IH. in IS. uri. ital. ban: ljub. gmteska EELI.INIJEV CAS S A NOVA ah Muri
'2. julija Janski ban: en>t. film ZORAR V POSTEh/t ob /«.. is. in jo. „n
KRANJ STORŽlC
2Hjunija amer. ban m-st. film RCTCH. CASSIDV IN K H) ob IH.. IH. in tO. uri irmKrfrtf1 **p- *°n' /""' l,h" VOJNA V .J.'" °* IS. uri. frane. ban: komedija MLADOST - NOROST oA IS. uri. ital. ban ljub. film ZROGOM LJCREZEN. ZBOGOM
DOM KAMNIK
27. junija nem. han: erat. film POČITNICE V GRČIJI "/» Is. in 20. uri. pnmiem span ban pust. filma CPORNIK DICK TCRPIN ob 22. uri
JH.junija jap. ban: fant. (Um VOJNA V VESOLJU ob /5. uri. nem. ban: erot. film IH)ClTNlCE V GRČIJI oh 17. in 1». uri. nn-miera amer. han: krim. filma NEKDO JE VRH. NJENEGA MOŽA ob 21. uri
•>9 junija ital. han: /juh. film ZliOGOM LJUBEZEN oh ts. in 20. uri
:t0. junija fpan. ban: pust. film CPORNIK DIV K TVRPIN ob IS. in 20. uri
I julija hongk. han: karate film ZMAJE \ A IGRA SMRTI oh IS. in 20. uri
•' julija angl. ban: srhljiika RDF.Ctl.O ZA VRTNICE oh IS. in 20. uri
IHPLICA
27.junija ang!. han. ZA CSTNICEohJo.uri
srhljitka RDECIIO
2S. junija hongk V F. LIK E€l/
... ban: kanite film PEST ...A ZMAJA ob /.?. tltt, amer. ban: krim. film NEKDO JE IRIL S J ENEGA MOŽA ob 17. in 19. uri
1. julija amer. han: fant. film INVAZIJA TRETJIH RITU ob 20. uri
2. julija Opan. mm: film CPORNfK DWK TCRPIN ah 20. uri
28.julija hongk ban. film ŽMMKTA IGRA SMRTI ah N. in IH. flA**^ srhljicka RDEČILO ZA I STNlCE '* IS uri. nem. ban: ursl. /i/ni l MASA -VODJA APACEV ob tO. mri
•>9 in .10. junija nem. ban: /''»' ILZANA - i'OlilA APACEV IS. m
>0. uri rW. junija ob 'O. uri ital. ban W»*. ~f,lm G RESNICA) M
I julija ital han en>t. film GREŠNU A uh I H.. IS. in 20. uri
hongk. han   karate film ZMA • Is. in tO uri
KOMENDA
2S. junija A/ttin. ban MEt oh 20. uri
27. junija ital. han: en>l. oh JO. uri
g.ml film ČRNI film GRESNtCA
2. julija
jeva Igra smrti >h m
POLETJE GROZE, kot pove že naslov, sodi v zvrst grozljivk. Kratka vsebina: Rahela živi mimo v majhnem m***«>do*ler"J pride sorodnica Julija PosM se v hiši dogajajo čudne afron. Rahettn konj pogine, zapustijo zaročenec oče m brat »*"0u*': ta v Julijo in podobno. Dekle sklene rešttt skrivnost, vendar j, nihče noče pomagati...
K ino TRŽIČ
27 junija hongk. ban: kanite film MOŽ IMENOVAN TIGER «A IS. un. amer. bar, srhljitka POLETJE GRtIZE oh is. in 2» un premiera amer bari   glasb film MESTNI K A VROl oh 22. un
JS.junija hongk. han kanile film MOŽ IMENOVAN TIGER <J> IA in 17. un. nem ban en,t. film RESNIČNE ZGODRE II tlel. oh l*i. un. pn-mirm špan. ban: pust filma I PORNIK Dlt K TI RPIN ,J> 21 un
29 junija amer. han nest plm Rt TI H CASStpr IN KID oh /h „„, ,tal ban. Iruh ^rofesko EEI.I.INUEV (.\SSANO\ \ ,Ji 2H un
Hi lumja fap h,m Uint fthtl VOJNA V VENOLJCA Is mja un
'.juliju  ital   han    ljub   ;,lw ZRtHiiiM l-ll REZ EN oh i N m jo. uri ■ 2.julija amer ban  fant film INVAZMA TRETJIH RITU oh >» ,„ Jti ,,n
CEftNJICA
2H junija nem ban: erot. film RESNIČNE ZGODRE H.detahtOJO
>S. junija amer. han Jnut film l.(H,A NOV POBEG oh >o uri
RADOVLJICA
J7.junija amer han: film VESOhlSKA POSTAJA i>b IH. uri. nngl han: pust. film SI PER MOŠKI oh jn. un
2S junija angl. han: pust. film SI PER MOŠKI oh is uri. frane han. ;nhai: film SRAMEŽhllV SEM A SE ZDRAVIM ../. 20 uri
29 juni/a m l julija amer htm film VE SOh/SKA POSTAJA oh jn uri
to.junija fmn, h„n :ahai: film SRA MEŽUIV  SEM   t   SE ZDRAVIM
20 un
J julija amer han u,i,t film STRAŠNO DOŽIVETI h Ob 'Jfi un
Hl.KD
M junija ona i h<i>'< POSTAJA ob Ji) un
l,lm VESOhlSKA
SLUČAJ ODESSA ob JO. uri
nnri'LniJ° J1"*1 fil- SUČU
IANTJE IZ TRETJE ČETE    jo un
BOHINJ - BOH. BISTRICA
IZT*^EcTfo^& f"m rAWm rJfJTfjJnJtol ban. evjni /i/m OD MKM l*>ZMAGE oh IS. uri
t/iVr'VJIVte; -aharm film SRA
MEZUIV SEM A SE ZDRAVIM .* »aa
Železniki obzorje
n;'6i'!TA<""fr fil- lov rt
RAZPARACEM ob 2». uri
. ZiU"."'!" fmnr kri- fil- VOJNA \ Pf) / H III oh Ji) ,,n
s..amrr pi- MAStEx.\xir.
ČLOVEKA PAJKA oh IH in Jt) un
Skofja loka bor a
2*. junija amer. han fihm MAStEVANM ČLOVEKA PAJKA ob rs in 20. un
27. in 2H Junija amer. han: film LOV ZA RAZPARACEM oh is. in JO. un
JESENICE RADIO
JH.juniia amrr. cn>: t/trka PSINO «* 17 m
19. uri
27. in JS. junija amer. akcij, film HAŠtt VANJESONI I.UA oo 17 m 19. uri
29. in SO. junija amer. Inih. drama IJI REZENSKE DRAME NA LEDC »* II '»
19. uri
I. julija ital. komedija NENAVABKt PRILOŽNOSTI ob 17. in 19 un
JESENICE PLAVŽ
2H. junija frane film K ATA RISA IS DRI SCINA oh IS m tO uri
27. in 2S. junija amer. film MCBEZFS SKE ZGODRE NA I.EIH' ob /s. iit.^tn
29. in W junija amer. film MASCE\'AS-IP SONI I.UA oh I* m 20 un
2 julija ital. han. film NENAVABKK PRILOŽNOSTI oh I h ,„jo un
Kino DOVJE
27junita nem.  han   fitm UPNIKA III REŽEN PRI ŠESTNAJSTIH •* i* >• 2S iuni)a umi r film FANTAZMI     IS ■
Kino KRANJSKA GORA
turni«   amer   fitm   FANTAZMI ■*
-'" srj
/ )uliju nmer plm l.JCRF.ZESSkl ZGODBE W I F.11C obJOim
1981
VSAK DAN NA BLEDU
G RAN D HOTEL TOPLICE
"20.00— 23.00 CRAND HOTEI. TOPLICE - razen petk« animir glas
ba v hali hotela. Igra trio Milana Mihelira I«.."*)- 22-10 ORANO HOTEL TOPLICE - BISTRO restavracija in kavarna, vsak Han plesna in zahavna glasba Igra zabavni ansambel STUDIO in narodno zabavni ansambel Toneta Triplata
Ob petkih, sobotah in nedeljah večerja ob svečah Glasba od 20.00do 23.00 ure Vstop prost.
PARK HOTEL
|ayi_ m :«i KAZINA - plesna dvorana in centralni zabaviščni prostor Bleda - vsak dan razen torka ples. Igra priznani ansambel »(Jrupa 777«. vokalni solisti Vstopnina s konzumacijo 100 - din.
17.00- |«MM1 KAVARNA PARK - KAZINA s teraso Gostom igra • Dno Passat« (orgle in vokalna solistka) Posebno vam priporočamo poznane kremne rezine Na terasi jedi na žaru. Vstopnine ni ^ k
RIKLI HRAM - priporoča PIZZK - SLAŠČIČARNA v hotelski etaži.
2000-02 OO niSCO KLUB »STOP. - odprt vsak dan razen pone ikii Vstopnina s konzumacijo 100 — din. Matineja ob nedeljah od IS.OOdo 20:«1 ure
PARK HOTEL prireja za svoje gOSte večerjo oh svečah 14. ti. in 28. 6 ter nacionalni večer 7 « in 21 «.
GOLF HOTEL
ti «»_•>"{ <N> Restavracija TAVERNA (a la cartel vam priporoča: flarnbirane jedi. fondue. nacionalne specialitete. imbuse.
Animir glasba V  restavraciji TAVERNA od  19.00 do 23.00 ure
•ana   ni (*> DANCING BAR - plesna gla.sha vsak dan razen pone iOOO-Olun OAJ« ^onzll|Tia(.ija ,50._ din Cez dan dela lokal kot kavarna s strežbo na vrtu in ob bazenu .-*»/*» TENIS SAVICA (ob Golf hotelu) cena 100 - din na uro. 7.0U- JMW» ^ jj^.i *|40 _ din. V |M>|>oldanskih urah je na voljo trener
HOTEL JELOVICA
ur a v AKNA HOTELA JELOVICA - plesna in zabavna Sasba Ji. i" 27.    igra <*1 20.00 do 24.00 ure ^ r\i«*rnTEKA   »MIKRON*   odprta   vsak  večer razen
.,,.00- O. <*> '^J*^ Vstopnina din 30 - . 20 - konzumacija
KAVARNA hotela Jelovica prireja 18. 6. in 25 « »CAJ OB PETIH (17. uri). Nastopa mladinska folklorna sku-nina iz RaSnega. .... LirVTFI  IELOVICA - restavracija prireja 20. 8. in 27.«
J svečah Mehanska glasba Cena večerje za zu-
večerjo on
nanje joste 300.- din
nnTEL GBAD POĐVIN (11 km od Bleda)
t- nristava GRILL restavracija - igra »ciganska. I9fl0-23.no Grajska p» Qb nex,e|jah glasba od 12.00 do 14 00 ure animiriSS?tBEZNA KLET z gorenjskimi spe< ialitetami SAMOrJ^ v-ni odprta po posebnem dogovoru, in don^^'TU^A z učiteljem Cena 150.- din na uro za pros««'r
I r»d natrij« volnenih izdelkov ZAPUŽE z n. sol. o.       „ _ TOZD tekstilna tovarna Zapuže
Objavljat na podlagi sklepa komisije za delovna
razmerja
proste delat in naloge:
1 PODMOJ8TRA V TKALNICI
Pogoji:  —  dokončana kovinarska poklicna Šola.
— odslužen vojaški rok
2. KLJUČAVNIČAR V MEHANIČNI DELAVNICI
Pogoji:  —  dokončana kovinarska poklicna Šola.
— odslužen vojaSki rok
3. KURJAČA
Pogoji:  —  opravljen   izpit   za   upravljaka visokotlačnih kotlov,
— odslužen vojaški rok
4 POMOČNIKA KURJAČA
Pogoji:  —   nedokončana osnovna Sola.
— odslužen vojaSki rok
ki razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom i i mesečnim poskusnim delom.
tapis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene prijave naj uvhdati pošljejo na naslov SUKNO Zapuže, 64275 Begunje.
(Oispehu- objave bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh (»»»javi.
MIKA
ITOZD Proizvodnja Skofja Loka, o. sub. o.
SPREJME ZA DELO MED POČITNICAMI ŠTUDENTE IN DIJAKE, KI SO STARI NAJMANJ 18 LET.
f)do se opravlja v proizvodnji tervola v obratih Trata in Rod ovije 'treh izmenah, zato sprejemamo na delo samo fante. Zaposlitev mora 'rajati neprekinjeno vsaj en mesec.
Imamo lasten avtobusni prevoz na delo iz Poljanski' doline v oba •torata in kombi prevoz iz Podlubnika v Rodovi je.
Kandidati naj »e osebno zglasijo v kadrovski službi na Trati, kjer bodo uredili vse potrebno za pričetek dela.
GLAS SVETUJE IZLPT |N 0DDIM
NA KITAJSKO -BOGAT PROGRAM, NIZKA CENA
Kompas prireja potovanje v deželo, v katero »o uprte vse oči, deželo, z zgodovinskimi   in   kulturnimi zakladi, deželo z izjemno gostoljubnimi domačini,  ki Se  prav  posebno prijateljsko sprejmejo goste iz prijateljske Jugoslavije. Potovanje traja 11 dni. za udeležence pa so rezervirani najboljši hoteli Ogledali si bodo glavno mesto  Peking,   kitajski  zid. mesto Shijiazhuang      z znamenitostmi. Shanghaj in okolico. Podroben program vam je na voljo v turističnih poslovalnicah.   Cena   potovanja je 38.175 din  po osebi,  vanjo pa so vračunani   prevozi,   ogledi   mest z vstopninami,  polni  penzioni  v najboljših   hotelih,   lokalni   vodiči ter organizacija   in   vodstvo potovanja. Odhodi so 2. 8.. 6. 9.. 26. 9.. 10. 10 . 7 11 . 28   II   in so vsi zagotovljeni
OBIŠČITE MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE V LJUBLJANI
Do 15. septembra si lahko v Moderni galeriji v Ljubljani ogledate 1500 grafik, ki so jih poslali avtorji iz vsega sveta. Razstava je odprta vsak dan. razen ob ponedeljkih od 10. do 20. ure. Vstopnina je 30 din za odrasle, za organizirane skupine 20 din. za učence, dijake in studente pa 15 din
NOV TURISTIČNO INFORMACIJSKI BIRO V MEDVODAH
POZD Kanu je v Medvodah pri re stavraciji Na klancu odprla novo recepcijo, ki ie obenem tudi turistično informacijski biro. saj posreduje turistične informacije za domače in tuje turiste, opravlja pa tudi rezervacijsko službo za 12 ležišč v restravraciji Na klancu, za 36 ležišč v penzionu Kanu in za preko 100 ležišč v zasebnih tu rističnih sobah v Medvodah in okoli-
K JBR8IN NA KOKRKo
19.STRAN G LAS
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
30 let vaš turistični kompas
OHRID letni oddih - hotel Riser, paketi 8 dni, 7/8, 14/8, 21 /8 RIM, 5 dni, 1/7,16/9; VERONSKE OPERE, 5 dni, 29/7 LONDON, 3 dni, 3/7; LONDON - VVINDSOR, 5 dni, 3/7 KLASIČNA GRČIJA. 10 dni, 21/8
AZURNA.ORALA. 5 dni. 1 /7; FINSKA JEZERA, 5 dni, 20/7 in 22/7
KITAJSKA, 11 dni, 2/8. 6/9, 26/9 (polni pensioni - 36.175.-din)
SEST DRŽAV JUŽNE AMERIKE, 20 dni, 23/11 (Panama-Ro-livija-Peni-Ekvador-Koliimbija-Venezuela in otoka Curaeao-Aruba)
Poletni tečaji angleSčine: R0MSEY, 5/7,4 tedne ROURNEMOUTH, 9/8, 3 tedne MlINCHEN - tečaji nemSčine
STROKOVNA POTOVANJA
DEN HAAG - Energetske postaje, 8 dni, 14/9 RASL »Natura«, 4 dni, 24/9
CARIGRAD - IV. balkanski simpozij za biokemijo in biofiziko. 8 dni, 28/8
MUNCHEN - Svetovno prvenstvo v ritmični gimnastiki, 4 dni. 21/10
RUDI M PEŠTA - Mednarodna razstava igrač. 3 dni. 18/9 in 25/9
KLJUČAVNIČARSTVO RADOVLJICA
G radni kova 111
razpisuje na podlagi 87. člena statuta imenovanje
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA
ORGANA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- da ima viftjo ali srednjo Solo strojne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v ključavničarski stroki.
— da je moralno in politično neoporečen.
Delo združujemo za mandatno dobo štirih let. Pismene prijave z dokazili o razpisanih pogojih naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov Ključavničarstvo, Radovljica, Gradniko-va 111, z oznako »za razpisno komisijo«.
A vseniki bodo nastopili v Goricah
Ob praznovanju krajevnih skupnosti Gorice, Golnik, Tenetiše in Trstenik ter Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik bo v petek, 3. julija nastopal v Goricah ansambel Avseniki. Koncert bo na igrišču za šolo, pričel pa se bo ob 19.30. Čisti dohodek prireditve je namenjen postavitvi spomenika na Golniku ter postavitvi in obnovitvi spominskih obeležij na območju vseh štirih krajevnih skupnosti.
S£°£?MSXO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER
Kranj, Komenskega 4
razpisuje za šolsko leto 1981 /82
1 UČITELJA ZA MATEMATIKO,
visoka izobrazba, za nedoločen čas ali določen čas
2 UČITELJA ZA NEMŠKI IN ANGLEŠKI JEZIK,
visoka izobrazba, za določen čas, za nadomeščanje med porodniškim dopustom
3 UČITELJA ZA NEMŠKI IN ANGLEŠKI JEZIK, visoka izobrazba, za honorarno delo
4. UČITELJA ZA EKONOMSKE PREDMETE,
ekonomska fakulteta II. stopnje, za nedoločen čas
5 UČITELJA ZA GLASBENO VZGOJO, UČITELJA ZA FILMSKO VZGOJO, UČITEI^JA ZA PLESNO VZGOJO, visoka izobrazba, za honorarno delo
6 UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK, UČITELJA ZA RAČUNALNIŠTVO, UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO, UČITELJA ZA PSIHOLOGIJO
za honorarno delo
V prijavnem roku 15 dni po razpisu naj kandidati pošljejo prijavo in dokument o izobrazbi in praksi na zgornji naslov. Informacije po telefonu (064) 26-690, 24-896.
KONJENIŠKI KLUB KOMENDA
prireja velike
konjske dirke
28. junija ob 14. uri na hipodromu v Komendi. Razvitje prapora, preskakovanje zaprek in 7 kasaških točk. Nastopajo konji iz Slovenije in Hrvatske ter sprevod narodnih noS ob razvitju prapora Vabljeni v Komendo.
kmetijska zadruga Skofja loka
Objavlja prosta dela in naloge
POSLOVODJE TRGOVINE ŽELEZNIKI (Trnje)
Z.i   opravljanje   teh   del se zahteva poslovodska šola trgovske stroke ali Sol;i /a pro dajalce ter ustrezne delovne i/ktišn je.
Prijave sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Skofja Loka do 10. 7. 1981.
^48240
O Lr A S 20. STRAN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
PETEK, 26 JUNIJA 1911
STRUŽENO POHIŠTVO
Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo ki zajema omare, in postelje z nočnimi omaricami, s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi,
PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED NA REČICI tel. 064-77-161 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM. _
bled
lesna industrija
64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex
LOKA, Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Skofja Loka, TOZD Proizvodnja PEKS
razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa podjetja LOKA, n. sol. o. Skofja Loka TOZD PEKS, proizvodnja, razpisuje prosta dela oziroma naloge
individualnega poslovodnega organa TOZD PEKS,
proizvodnja, za mandat 4 let
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, izpolnjevati Se naslednje pogoje:
- imeti morajo visoko oziroma višjo šolsko izobrazbo ekonomske, živilsko tenn'čnej organizacijske ali pravne smeri, s 3-letno prakso oziroma 5-letno prakso na delih oziroma nalogah vodenja, predvsem v gospodarstvu,
- imeti morajo organizacijske sposobnosti in moralno politične vrline
Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in praksi oziroma krajšim opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo na naslov LOKA, Skofja Loka, Kidričeva 53. DSSS - kadrovska služba, 64220 Skofja Loka, na kuverti naj bo označeno »prijava za razpis«, v 15 dneh po objavi razpisa.
Vlog, ki ne bodo dokumentirane, ne bomo upoštevali. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po dnevu izbire.
Kmetijsko živilski kombinat
Kranj
z n.sol.o.
oglaša na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
PRIPRAVA OSNUTKOV SAMOUPRAVNIH AKTOV IN DAJANJE PRAVNIH NASVETOV
Posebni pogoj: — diplomirani pravnik. 3 leta delovnih izkušenj
NADZOR IN IZVAJANJE INVESTICIJ
Posebni pogoj: — diplomirani gradbeni inženir. 2 leti delovnih * izkušenj
TOZD KLAVNICA KRANJ
ČIŠČENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV
Posebni pogoj: — delo se opravlja v popoldanskem času
Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, JLA 2, v 15 dneh po objavi.
Tovarna obutve
Tržič
TOZD Izdelava orodij ORODJARNA  objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna   razmerja  dela in naloge
SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE MIZARSKIH DEL V TOVARNI
Pogoji za sprejem:
- mizar in 2 leti izkušenj v mizarski delavnici,
- preizkus znanja iz VPD.
- poskusno delo 2 meseca.
Posebne zahteve:
- telesna spretnost,
- splošna telesna spretnost.
- prostorska predstavljivost.
- občasno terensko delo.
Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v kadrovskem oddelku tovarne.
Delavska univerza
»TOMO BREJC« £RANJ
objavlja možnosti študija in izobraževanja ob delu v šolskem letu 1961/82 v naslednjih oblikah:
VISOKI TEHNIŠKI ŠOLI MARIBOR
Na prvi stopnji bo organiziran študij v oddelkih za strojništvo, elek trotehniko, gradbeništvo in kemijsko tehnologijo
Na drugi stopnji bo organiziran študij v oddelku za elektrotehniko
z usmeritvami za energetiko, avtomatiko in procesno tehniko
EKONOMSKI FAKULTETI LJUBLJANA - poslovni oddelek
študij je organiziran na prvi in drugi stopnji
Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1981 K prijavi je treba priložiti:
— spričevalo o zaključnem izpitu na srednji šoli
— izpisek iz rojstne matične knjige
— kratek življenjepis
— potrdilo o zaposlitvi
— izjava o kritju stroškov študija
— 2 fotografiji 4x6
OSNOVNI SOLI ZA ODRASLE
(5, 6, 7 in 8 razred)
Vpišejo se lahko kandidati, ki so zaposleni in tisti, ki so izpolnili osnovno šolsko obveznost in nameravajo nadaljevati šolanje v redni šoli Šolanje traja 20 tednov za vsak razred. Prijave sprejemamo do 31. 8. 1981
Prijavi je treba priložiti rojstni list, spričevalo o zadnjem končanem razredu in potrdilo o zaposlitvi. Šolanje je brezplačno
Pouk bo organiziran dvoizmensko tako, da se lahko v šolo vključijo tudi tisti, ki delajo v izmenah.
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
Začetni tečaji in tečaji konverzacije
ANGLEŠKEGA, NEMŠKEGA. ITALIJANSKEGA FRANCOSKK GA IN RUSKEGA JEZIKA
TEČAJ SLOVENŠČINE za občane iz drugih republik in pokrajin PRIJAVE SPREJEMAMO DO 15. 9. 1981
IZOBRAŽEVANJE V IZVENŠOLSKIH OBLIKAH
— tečaj blagajniškega poslovanja
— tečaj poslovne administracije in korespondence
— tečaj materialnega knjigovodstva
— tečaj skladiščnega poslovanja
— tečaj varstva pri delu
— tečaj za upravljalce naprav za ogrevanje
— tečaj za upravljalce telefonskih central
— tečaj za kinoaparaterje
— tečaj za upravljalce viličarjev
— tečaj tehniškega risanja
— tečaj za kontrolorje v proizvodnji
— tečaj za snažilke
Prijave sprejemamo do 15. septembra 1981
dopisno izobraŽevanje
Skupaj z dopisno delavsko univerzo UNIVERZUM LJUBLJANA bomo izvajali programe usmerjenega izobraževanja v kovinarsko pre delovalni usmeritvi.
Prijave sprejemamo do 15. septembra 1981
informacije o možnostih študija in izobraževanja ob delu dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc, Kranj, C. Staneta Žagarja 1
vsak dan (razen sobote) od 8. — 15. ure.
V
RMIKA
LJUBLJANA TOZD Proizvodnja SKOFJA LOKA o. sub. o.
ponovno razpisuje dela in naloge ELEKTRIKARJA
za vzdrževalna dela na elektro napravah proizvodnih linij in samostojno opravljanje del dežurnega elektrikarj« v delovnih izmenah.
Pogoji: - VK ali KV elektrikar,
— 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
Delo bo treba opravljati v obratih Trata in Bodovlje in so vezana neposredno na proizvodnjo.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je določeno po Pravilniku.
Osebni dohodek ca. 14.000 din je odvisen od uspeha gospodarjenja. Imamo lasten prevoz na delo iz Poljanske doline, nudimo tudi primemo strokovno usposabljanje.
Dodatna pojasnila dobite v kadrovski službi Trata. Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili o izobrazbi v kadrovsko službo TOZD v 15 dneh po objavi na naslov Termika, TOZD Proizvodnja Skofja Loka, Trata 32.
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
r __ - *
. bogata izbira različnih tkanin za Lahko letno garderobo — moderni vzorci in barve -oglasite se pred dopustom
INFORMATIVNI PRODAJNI CENTER V HOTELU » CREINA« V KRANJU
TEKSTILINDUS KRANJ
\
Naš nasvet, vaš prihranek
Zdaj, ko je toplo, velja pomisliti na zimo in na način ogrevanja, ki si ga bomo izbrali. Prav zato smo se odločili, da vam od 15. do 30. junija ponudimo veliko nasvetov in ugodnosti kot pomoč pri izbiri, kotlov in peči. radiatorjev, gorilnikov, ekspanzijskih poslov, ostalega pribora, opreme in izolacijskega gradiva za centralno ogrevanje.
Ugodnosti:
— brezobrestno potrošniško posojilo za nakup kotlov na trda goriva za centralno kurjavo,
— brezplačna montaža oljnih gorilcev Calomat,
— brezplačen prevoz blaga ob večjih nakupih do 35 km od prodajalne,
— strokovni nasveti strokovnjakov iz proizvodnje.
V Metalki v Ljubljani, Mariboru in Kamniku sodelujejo: Avtomontaža Ljubljana, Emo Celje, Ferromoto Maribor, Gorenje Velenje, ITPP Ribnica, Jugoterm Gnjilane, KIG kj, Mariborska livarna Maribor, PAN Ljubljana. TAM Maribor, TTU Labin.
<£) metalka
KULTURNA SKUPNOST KRANJ
Na podlagi 4. člena odloka on^..
vestni* Gorenjske, «t. 10-87/aa5lj?VanJu Pre^ .
skupnosti   Kranj  v doRovOPU89/n  14-147/U?°2?h na^ad O T,,, ,
razpisuje *","«tmi
Prešernove nagrade za leto 19gi
z« delovanje na področju kulture
Janje ter za kulturno znanstveno hel0Umetni**o ustvarjam' I
™ ,n poustvar-
Nagrade se podeljujejo občanom gorenjskih občin praviloma za stvaritve v letu IftJti lahko pa tudi za življenjsko delo, skupinam občanov, delovnim ali drurim mi2 ' zacijam pa za uspešno delovanje pri Širjenju kulture na Gorenjskem ™etu 198*1 aT v preteklih letih. an Višina posamezne nagrade znaša 15.000 din.
Kandidate lahko predlagajo samoupravne interesne skupnosti, organizacije združb nega dela, družbeno politične organizacije, društva pa tudi občani. * /aniže"
Predlogi za podelitev Prešernovih nagrad morajo biti dostavljeni žiriji za ocenitev del in za izbor Prešernovih nagrajencev (Kulturna skupnost Kranj) do 1. d^emb^a
1981
Obvestilo
vsem uporabnikom družbenih sredstev in varčevalcem Ljubljanske banke
S pristopom k novemu medbančnemu sporazumu so temeljne banke, združene v Ljubljansko banko, povečale mejni znesek, na katerega se lahko glasijo čeki po tekočih računih.
Omejitev posameznega čeka je odslej
od 100 do 4000 din.
Prav tako se je povečal tudi možni znesek
dnevnih dvigov s hranilne knjižice pri drugih
bankah in na poštah v Sloveniji, Dalmaciji in
Vojvodini.
Dnevna izplačila vpoglednih hranilnih vlog na ime smejo znašati do 6000 din (doslej 4000 din).
hitreje do cilja
Upravni organi in strokovne službe občine KRANJ
razpisujejo naslednja dela in naloge
SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
v komiteju za družbene dejavnosti
Pogoji: - visoka strokovna izobrazba družboslovne smeri,
— pet let delovnih izkuSenj,
— moralno-politična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost,
— trimesečno poskusno delo
Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Občin* Kranj, splošna služba, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dr.eh po objavi razpisa.
SGP GftAJJBINEC
KRANJ Narorjeva 1
Objavlja javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih
Licitacija bo v petek, dne 3. 7. 1981 ob 14. uri v prostorih centralnega skladišča na Kokriei in sicer za osnovna sredstva, drobni inventar in rezervne dele.
V PRODAJI BODO: osebni avtomobil Citroen D 19, Zastava ltl LUX, Zastava 75«, Zastava 1390, štedilniki, umivalniki, računski stroj, betonski mešalec, vibratorji, vrtalni stroji, el. vodne črpalke, dvigalo kozičasto, dvigalo kon-zolno, elek tro motor, parni čistilec
Davek ni vračunan v izklicno ceno.
Ogled predmetov je možen dve uri pred licitacijo v centralnem skladišču. Na licitaciji enakopravno nastopata privatni in družbeni sektor. Licitacija se vrfti po načelu »taksno-kakrSno«. VarSčina 10 odstotkov od izklicne cene »e vplača eno uro pred pričetkom licitacije na kraju licitacije.
Vas stroške prepisat lastništva in ostale stroške, kakor tudi •mastni davek, plača kupec. Izlicitirano osnovno sredstvo »ara biti plačano In odpeljano s kraja licitacije najkasneje v 10 dieh po dnevu licitacije, po tem dnevu zapade tudi varščina.
----ar
ALPETOUR
TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj
Licitacija
^a P°dlagi sklepa DS objavljamo ponovno javno pismeno licitacijo rabljenih ^knihi vozil, ki bo v četrtek, dne 2. 7. 1981 ob 11. uri v prostorih Alpetoura, 1 UZD Potniški promet, Komunalna cona, Primskovo.
Tip vozila
heto. Izklicna proizvodnje cena
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.
CIMOS CIMOS CIMOS CIMOS CIMOS CIMOS CIMOS CIMOS CIMOS CIMOS
GSX 1,2 GSX 1,2 GSX 1,2 GSX 1,2 GSX 1,2 GSX 1,2 GSX 1,2 GSX 1,2 GS Break GS Super 1,3
1978 1978 1978 1978 1978 1978 1978 1978 1979 1980
73.000 +p. d. 74.800 + p. d. 77.500 + p. d. 45.000 + p. d. 74.800 + p. d. 77.500 +p. d. 77.500 +p. d. 77.500 + p. d. 72.000 +p. d. 75.000 +p. d.
Stanje
vozen vozen vozen
karamboliran
vozen
vozen
vozen
vozen
karan&oiiran karamboliran
Ogled vozil je možen dne 2. 7. 1981 od 8. do ',0. ure. Polog kavd)> v ^ H) ^
<x1 izklicne cene pa od 10. do 11. ure. »~hwkov
Prodaja vozil je po sistemu VIDENO-KUPIJENO
Kupnino mora kupe, poravnati v roku 8 dni.
GLAS22.STRAN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
PETEK, 26. JUNIJA 1911
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, brata in strica
FRANCA DOBNIKARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni
obred.
Vsem se enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČA 2ENA IVANKA IN DRUGI SORODNIKI! Britof, 24. junija 1981
MALI	telefon
OGLASI	23-341
PRODAM
Prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO OPREMO. Ponudbe po«1 sifro: Je'
5993
senice
Nov CIRKULAR z motorjem 4 kW, za žaganje debelih drv, ugodno prodam. Smarca 56, Kamnik 5957
Prodam 4 mesece brejo KRAVO. Stu-par Franc, Mlaka 1 /a, Komenda 5961
Prodam KRAVO frizijko. ki bo drugič teletila. Kranj, Jezerska c. 2 5962
Prodam več visečih cvetečih NAGELJNOV. Svegelj, GolniSka 46, Kokrica 5963
JADRALNO DESKO ingrad. letnik 1980. prodam. Sifrer, Cesta talcev 2, Skofja Loka, tel. 60-720 ali 61-115 5964
Prodam 4 kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku.
5965
Fischer mini GLASBENE KOMPO NENTE z GRAMOFONOM in ZVOČNI -
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase drage žene in mame
ANE KLEMENCIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na zadnji poti,
ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
ŽALUJOČI mož Janez, hčerke Tončka, Mira in Anči z družinami! Kranj, 22. junija 1981
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta, brata in strica
FRANCETA STARMANA
Pstotnovega a ta s Pungerta
uscuju ooinisnice umnik za večletno zdravljenje, ZH Trata, Kapu« Loke ter g. župniku iz Sore za lep pogrebni obred in tolažilne besede.
Vsem se enkrat najlepša hvala!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI!
Gabrk, Podlubnik, Pungert, 18. junija 1981
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nafte mame, babice in prababice
MARIJE KOŽELJ
Pinčove mame iz I lovke
se zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam v težkih dneh pomagali ter ustno in pismeno izrazili sožalje. Iskrena hvala dr. Udirju in zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za lajšanje bolečin v času bolezni, kakor tudi g. župniku za pogrebni obred, oktetu Vigred za zapete žalostinke in Gasilskemu društvu Kokrica za častno
spremstvo.
VSI NJENI!
I lovka, 22. junija 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase ljubljene žene, mame, babice, prababice in tete
MARJETE RIBNIKAR
roj. Perko
se posebiiC zahvaljujemo dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, pevskemu zboru Duplje, sosedom in vsem darovalcem vencev in cvetja ter izraze sožalja.
Hvala tuiil domačemu gospodu župniku za lep pogrebni obred.
Vsem še enkrat hvala za spremstvo na njeni zadnji poti!
ŽALUJOČI VSI NJENI!
Duplje, 17. junija 1981
Ki z dokumenti, primerno za domač disko, ugodno prodam Kličite po telefoni* 061-832-033 5966
Prodam dva IZRUVACA krompirja: hn7 in vilmaus. Cvenkel Alojz. Ljubno 69. Podna rt 5967
Poceni prodam kopalno KAD (banjo) s toplovodnim kotlom, straniščno opremo in staro »KREDENCO«. Vprašajte v soboto. Fiser, Radovljica, Zale 2 5968
Prodam navadno trovrstno HARMONIKO. Dobračeva 64, Ziri 5969
Prodam tri trodelna OKNA, Se v dobrem stanju. Luže 44, Šenčur 5970
Prodam otroški športni VOZIČEK Ogled dopoldan od 8. do 12. ure. Zivkovič Toplica, Koroška 53, Kranj 5971
Prodam Športno KOLO rog sprint, s tabolarji in termoakumulacijsko PEC, 5 kVV. Roposa Andrej, Novi svet 14, Skofja Loka 5972
Prodam črnobel TV SPREJEMNIK, za 5.000 din, AVTORADIO, prenosni električni ŠIVALNI STROJ bagat. Naslov v oglasnem oddelku. 5973
Prodam RADIO z uro in MAGNE-^O^ON. Naslov v oglasnem oddelku.
5974
l«-odam KOMBI PLOŠČE, 5 cm in DROGOVE (lantene) za fasadni oder. Raji, Zasavska 39/a, Kranj 5975 Prodam 170-litrski HLADILNIK. In-for nacije po tel. 45-210 5976 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Sp. Brnik 60, Cerklje 5977 Prodam 7 tednov staro TELIČKO si-mertalko. za rejo. Cebasek. Trboje 72
Prodam KOSILNICO olimpia. generalno prenovljeno in SLAMOREZNICO s puhalnikom  speiser. Stanislava Perčič, Ruoa 21 5979 Prodam motorno KOSILNICO BCS. Jezerska c. 93, Kranj 5980 Prodam tristranski STROJ za obdelavo lesa. Hrvatin Bojan. Ročevnica 53, Tržič Prodam smrekove PLOHE in DESKE. Naslov v oglasnem oddelku. 5982 Prodam PRAKTICO L2 in SONAR 4/300. Jama, Podbrezje 38, Duplje 5983 Prodam globok otroški VOZIČEK za dvojčka in dve POROČNI OBLEKI, beli, dolgi, št. 40 in 38. Naslov v oglasnem oddelku. 5984 TELICO simentalko, visoko brejo, prodam. Crngrob 5. Zahnica 5985 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO, po zelo ugodni ceni. Sitar, Rupa 29, Kranj Prodam   mlado  KRAVO   s teletom. Mavčiče 55 5987 Prodam ŠIVALNI STROJ danica elek-tronik, Se v garanciji in 14 kv. m PLOŠČIC, TUS-BANJO in nov Se pakiran 80-litrski BOJLER. Telefon 26-909 ali na slov v oglasnem oddelku. 5988 Prodam ŠTEDILNIK (4 elektrika. 2 plin), POMIVALNO MIZO z dvema koritoma, 8-litrski BOJLER ti-ki in globok otroški VOZIČEK. Pintar, Stara c. 21, Skofja Loka 5989 Prodam  3 kub.  m  suhih smrekovih PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku.
5990
Prodam TRAKTOR zetor tip 5711 C in dvobrazdni PLUG. Voklo 66, Šenčur 6991
Prodam 1 teden starega BIKCA Podbrezje 3, Duplje 6992
Ugodno prodam popolnoma novo KORITO JADRNICE E 430 S. Informacije 064-61-861 - int. 65 - Rupnik in 60-102 zvef-er _ 5994
Prodam električni ŠTEDILNIK. Kranj, Partizanska 19/a r599R
Prodam KRAVO simentalko, ki bo v kratkem četrtič teletila. Tenetiše 32 Golnik
Prodam 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje. Renko. Smledniška 59. Kranj 6068
Prodam žensko POROČNO OBLEKO. St. 38/40. Informacije od 16. do 17 ure po tel. 22-471
Prodam   malo  rabljeno OSTREŠJE (špirovci 6.5 m). Herle Franc. Loka 39. Mengeš 6071 Prodam električni MEŠALEC za gnojevko ter OBRAČALNIK za seno SIP KR 220. Senično 15, Tržič 6072 Ugodno prodam karamboliran TRAKTOR universal 445, pogon na vsa štiri kolesa ter več KRAV po izbiri. Zapoge 11. Vodice 6073 Ugodno prodam KOSILNICO irus, v brezhibnem stanju. Sire Jože, Zadnja vas 7. Begunje 6074 Prodam TRAČNO BRUSILKO (šlif-mašino). Predoslje 5, Kranj 6075 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem te letila. Podbrezje 16, Duplje 6076 Prodam gumijast ČOLN, za 3-4 osebe. Staretova 32, Kranj — Cirče 6077 GORILEC na olje RIELO, nov, ugodno prodam. Staroverski, Dvorje 11. Cerklje 6078 ČOLN maestral 18, letnik 1980, ugodno prodam, tudi na obroke   Kuhar Franc, Sp. Besnica 2 6079 Prodam   KASETAR   AKAI AM-10 OJAČEVALEC AKAI AU-04. profesional SLUŠALKE kos KV  l/A. fttraus. Mencingerjeva 1, tel. 22-933 6080 Prodam dva BIKCA simentalca. za-ple-me. Podreča 45, Mavčiče 6081 GRADBENO   BARAKO   in rabljen PRALNI STROJ gorenje, poceni pro dam.   Križnarjeva  pot  5.  Stražišče -Kranj (3062 Prodam PRALNI STROJ gorenje 620 BIOS in otroški športni VOZIČEK PEC, rjav   žameet.   Dravinec.   Vrečkova 5. Kranj, tel. 26-356 6083 Prodam rabljen ŠOTOR za 4 osebe Hrib 21. Preddvor. 45-062 6084 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK RodeS Anton, Savska Loka 5 6085 Prodam   otroški  plastični  ČOLN in zložljivo KAMP POSTELJO Tel 26-781 Prodam CB POSTAJO lake 450. 40 ka nalov, 4,2 VV. Jenko Roman. Godešič 53, Skofja Loka 6087 Prodam PRAŠIČE, težke od 35 do 80 kg. Posavec 16, Podnart 6088 Prodam 7 dni staro TELIČKO simentalko Lahovče 17. Cerklje 6089 Prodam  1   leto staro PEC kuppers huseh, za etažno ogrevanje, 12.<XX) kalorij in PEC na olje kontakt. Smrtnik. Kidričeva 5. Kranj 6090 Prodam KRAVO simentalko / drugim
LOTERIJA,
Srečka št.
0
96980
din
40 4.040
Srečka št.
:*3
43
229870	50.040	83
		22093
2	40	62473
6192	440	88683
		095093
14	60	137523
54	100	496353
74	120	
5214	460	25
06184	2.000	515
47744	4.000	2i85
170154	500.100	450C
194664 1,000.000		162565
276844	20.000	169575
351064	20.000	182185
26	80	67
086	200	05587
916	200	31687
3306	400	58857
9956	600	82057
3740*3	6.000	037127
47766	6.000	423987
48506	8.000	
60386	2.000	39
045656	20.000	429
		4909
48	100	7909
58	80	15499
98248	4.100	51399
169458	20.080	87949
310128	100.000	049039
		072639
23	60	356339
din
60 80 80
2.000 6.000 2.080 20.000 20.080 20.000
60 160 60) 400 20.JOO 20.000 20.600
60
8.000 4.000 2.000 8.000 20.000 20.000
60 160 1.000 800 6.000 2.000 8.000 20.060 20060 20.060
Prodam nov 2 kVV AGREGAT aiadj I nformacije po tel. 22-088 8092
Prodam JEDILNI KOT z MIZO. nu-tegljiv KAVČ in dva manjša FOTELJA Ogled v soboto in nedeljo od 11 do H ure. Rudi Uršič. Kranj. Moša Pnade jj tel.25-801 Ml
Prodam KRAVO v petem me«™ bre-josti Lahovče 4. Cerklje . ^
Prodam 7 tednov stare PHAMv K h Dolinšek, Lenart 3. Cerklje *H
Prodani 8 mesecev staro TF.LILO tn-zijko. Kern. Komenda. Jezerškova i BM
Prodam  9  mesecev  staro TH ICOj Stern, Šmartno 16, Cerklje
Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez. Kočar. Zalog 40, Cerklje
7 tednov starega BIKCA, prodam ali zamenjam za TELIČKO, ter prodam borove PLOHE. Zalog 19, Cerklje «|1
Prodam črnobelo TELICO. brejo 9 me- p secev in novo KABINO za traktor fer guson. Šmartno 5. Cerklje
Prodam 7 tednov staro TELIČKO » zakol ali pleme. Vrtnik Stanko. Lahovft 27, Cerklje 61«H
Prodam KRAVO. DRVA in ZC.ANJl Globočnik, Voglje 85, Šenčur 61M
Prodam enoosni TRAKTOR IMT - ^ r>(>9 arija, Se v garanciji, z vsemi pri TU ključki. Sp. Bitnje 49 iStoa F
Prodam ohranjen ŠTEDILNIK gore- f nje, kombiniran, PEC na olje EMO I n f star ŠIVALNI STROJ singer (1(10 1*0. K Telefon 25-975 od 14. ure dalje - Kranj r
Prodam italijansko OTROŠKO STA- \
JICO chicco in kolutni MAGNETOFON m.
philips. C. talcev 47. Kranj, tel. 22-730 p
Poceni prodam kompletno DNEVNO p
SOBO. Ogled v soboto in nedeljo Sutac. f Bezje 5, Kranjska gora
Prodam KRAVO simentalko. po t»V ^ telitvi. s teletom ali brez. Medja Franc. Planinska 11, Bled .Prodam dobro ohranjen črnooel 11£ m
r.
ik
LEVIZOR. Naklo 5
Prodam nov ljutomerski TROSIL** mm za gnoj (3.5 t). Kne. Cerkljanska LV^va P 2. Cerklje «• J
^ Prodam dobro ohranjen globok OTRO-1 (T ŠKI VOZIČEK. Pavlin Venciriav. Na ,1 skali 7, Kranj, tel. 22-157
Ugodno prodam KOLO cross. St»P- g ranciji. Delavska c. 23. Kranj. tel. B Prodam 4 tedne starega TELETA » ( pleme. Prebačevo 36, Kranj
Prodam gradbeno ŽELEZO. Telefon F 064-79-464 «13 ll
Prodam 70 hiroklitnih PLOSC Golji« Marjan, Doslovce 13, Žirovnica
Prodam lepe PUNTE in BANK1NE. dolžine 3 m. Pintar Janez. Vešter lfi> Skofja Loka. tel. 62-033 W Prodam KOSILNICO husqvama JJ Telefon 064-60-309 . r Sf
Ugodno prodam globok OTROŠKI W ZICEK Bregar Zdenka, Gasilskaij Kranj b14' Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Jezerska c. 128, Kranj «* Prodam KULTIVATOR. KOSU.NIO in PLUG obračalnik, vse traktor. Šenčur, Pipanova U
ČEBELARJI! Prodam večje ■> manjše količine OKVIRJEV (roja* kov) za AZ PANJE. Jelene Pr*i renje. Podnar}. tel. 064-70-027
maihen
Mi
6lSl|
KUPIM
DRV
t idejom in jalovo KRAVO, ki mili š( mlelka. Predoslje 1, Kranj
6091
Kupim 5 kub. m suhih bukovih Škofjeloška c. 27, Kranj
Kupim čevljarsko STISKALNICO n« zrak z blazino na zrak Koritmk Ludvik. Moste 88/a. Komenda, tel 061-M14B
N|
Kupim dobro ohranjen HLADILNIK gorenje. Telefon 064-27-743 SMfl --j
Izdaja CV (Jlas, Kranj. Stavek FK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica,^ Ljubljana. Naslov uredniMv« in uprave lista: Kranj, Mo*«' Vi.i»do>* I - Tekoči račun pri SDK v Kraniu: <t«--vilka 51500-603-31»89 - lelefoni n I 23-341, Klavni urednik, mlf I BI al ur««d-nik in uprava 21-835, redakcija ?t•!>«•• komerciala — propagand«. nariVniM. mali oglasi in računovodstvo 23-341-Individualna polletna nart^ni** 250,— din, za inozemstvo preračun*« v valuto vključno s poštnino. . Opjrosčeno prometnega davka pop«e r««tojncm mnenju 421-1 '72
26. JUNIJA 1981
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
.23. STRAN. O L, A
EKSPRES OPTIKA KRANJ
Marjcva 1
nasproti Delikatese)
/am nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst tfal z navadnimi in s specialnimi lečami. zdelujemc na recept in yez njega.
»PRIPOROČAMO!
VOZILA
oaKTOB. P°gon .Wim italijanski T^^^-neralno p°" U 4 kolesa, .30 KM. J nakladalno (b, ali zamenjarn bicn0 Zupin J^ICO, 15 ali 1.*-*" Gorenjskem ASidraž 5. Cerklje na U 6069 avto ZASTAVA 750 M l575. Abč Ivan, Murave 5. PolJ«ne «?Xn ZAI^BOZCA celega R delih, tudi zimske gume. 0|£V-liacije pri mehaniku Milanu Manu skleni 97
5939
%dani dobro ohranjen RENAULT 16 ■>tnik 1974 ali zamenjam za manjše
■h Informacije od Wm Stojan, Retnje
15
1 /a.
ure dalje Križe pn 5941
'.C»dam dobro ohranjeno ZASTAVO * I letnik 1975. Gogi««. Gorenjskega od-n t]« Kranj -Planina 5770 j Ittkm NSU 1200. Turu k. Pot v Bitnje jr»ni- StražiSče 6002 fOMOS avtomatik 3 M, nujno im Ogled  v  nedeljo. Jenkova 5,
6003
t Aafan) AMI 8, letnik 1972, registriran »Ifeoniarja 1962, cena 15.000 din in ►"IJUOO, po delih. Ogled od 15. do 17. a fMnič Franc, Pivka 6, Naklo 6004
0 Ivani SPAČKA, letnik 1971, regi i- L« do konca leta, cena 27.000 din. « fMu6, Kranj, tel. 23-084 6005
Satan STARTER,  DINAMO, vpli
1 |/ »redar«, prve in zadnje amortizerje, < »dromelne«, 4 gume 13 x 155,
» N8U 1200. Pavli<\ Zupanova 7,
6006 1975.
\ |SLn .    •'[ AVi >
lOl, letnik k EZ0   75 000 km   Ogled dopoldan ^ irtirovič Milan. Drolčevo naselje 18. J m 6007 PT 860, prodam celega ali po delih. fPfck Bojan. Strahinj 101, Naklo
6008
IWm FIAT 850, celega ali po delih, r Poljane 59 nad Skof jo Loko    6152
letnik 1966 Panaerc. Sp.
6009
fafcm niatamo KOIX) M/ 150 ccm ^pno8, Cerklje 8)10 din AUDI 80 GL  Buifpr. Vopov Ctrtijt 6011 idm PRIKOLICO z» <mt*mi avto. to,C«rklie 6012 ZASTAVO 750, letnik 1970, re «0 10. IO. 1981, cena po dogo-• aiartau VOZIČEK. Ogled v so-a nedeljo, žarko CuKt»rk, Gorenje »/b, Kranj 8013 "AVO 101, letnik 1872. v voznem popravila, ugodno pro-Hraatje 69 «014 AULT 4. registriran do 4. maja prodam. Pot  na JoAta 49.
6015
ZASTAVO 750, letnik 1973. re-do maja 1982. Stanič. Jezerska ij 6016
Ugodno prodam ZASTAVO 750. letnik 1973, registrirano do maja 1982 I,uze 9. Šenčur 6017 Prodam dobro ohranjen V/ARTBURG Dacar, Breg ob Savi 28, tel. 40-130     6018 Prodam tovorno PRIKOLICO Spiter. 5 t. kason 6 m. Telefon 064-40-081 6019 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978. C Gorenjskega odreda 18. Kranj, stanovanje 63 6020 Prodani   avto   ZAPOROŽEC. dobro ohranjen, v voznem stanju, letnik 1976. Mohorič Janko. Njivica 7. tel. 40-585 6021 RENAULT 4 TL special. letnik 1979. prodam. Telefon 22-044 ali Ul. Mladin skih brigad 4 6022 SIMCO 1100 S ugodno prodam. Telefon 82-084 od 14—17. urcj, razen sobote in nedelje.
Prodam .ŠKODO 105 L. zelo dobro ohranjeno. Klemenčič. Ul. Gorenjskega odreda 4. Kranj — Planina 6023
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973. prevoženih 70.000 km. Cerklje 196 6024
Prodam ODLIČNO OHRANJENO JAW0 350. Stane Zupan. Zasavska 52. Orehek - Kranj 6025
FIAT 126, letnik 1980. 7.500 km, pro dam: ŠKODO 100 S. letnik 1973. prodam za 3.5 SM. C Staneta Žagarja 58/a. Kranj 6026
Poceni prodam ZASTAVO 750, obnovljeno, registrirano eno leto ali menjam za VVARTBURGA. MoSkon. Stoftičeva 4. Kranj 6027
Prodam MOTOR CZ 250 enduro. Ku-ralt Rado, Tomažičeva 8/a, Kranj 6028
Prodam 7ASTAVO 750. letnik 1976. cena po dogovoru. Kokalj. KoroSka 86. Tržič. Ogled popoldan 6029
Prodam dobro ohranjen MOSKVlC. letnik 1979. Gregorič. Ul. Tončka Dežma-na 8, Kranj 6030
Prodam OPEL REKORD 1900 L ali menjam za gradbeni material, najraje les. cena 4,3 SM. Informacije v soboto cel dan po tel. 21-370 ali Dvorje 33, Cerklje 6031
ZASTAVO 101, obnovljeno, letnik 1973. registrirano do maja 1982, ugodno prodam. Ogled od 16 ure dalje. Mlinska 8. Bled 6032
Prodam SPAČKA, letnik 1975. prevoženih 60.000 km, registriranega 1 leto cena 40.000 din. Telefon 77-319 6033
Prodam avto R-12 karavan, letnik 1973.
Eo generalni 5000 km, obnovljeni pragi, latniki in vrata. Zupan Alojz. Pajarjeva 2. Šenčur 60.34 Ugodno prodam NSU 1200 C, v voznem stanju, letnik 1970, možno na kredit. Babic Silvo, Bistrica pri Tržiču 93 6035 Prodam osebni avto ZASTAVA 750 letnik 1974. Ogled v petek ves dan in v soboto do 14. ure. Kranj. SmledniSka 94
60'tfi
ZASTAVO 7.50. starejši letnik, ugodno prodam. Robljek. Golnika 56. Kokrica
Prodam ZASTAVO 750 |ux. odlK ohranjeno. Pavlovič. Vrečkova 11. Kranj
6038
Prodam novo ZASTAVO 1100 S dve novi kompletni KOLEST s tabolarji za dirkalno kolo. Arhar. Vincarje 42. Skofja
' Prodam GOLFA, letnik 1978. Nasl^ oglasnem oddelku. 6040
Prodam VW 411 L, letnik 1970 ali zamenjam za les in gradbeni material Informacije po tel. 064-62-944 od 15. ure d*»> .     . 6041
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Demšar Janez (Cvelfar). Log 29, Skofja Loka 6O40
Prodam tovorni MERCEDES 406 D~ kasonar 4 m. Ogled v petek in soboto dopoldan. Jordan Jože Sebenje 28. Tržič
. 6043
Prodam spredaj karambolirano ZASTAVO 101. letnik 1974. za 12.000 din Ogled na servisu IMV - Presa Ivan. Cerklje 6044
Ugodno prodam ZASTAVI 750. letnik 1978 in 1974. Zapoge 11, Vodice 6045
Ugodno prodam R-6. GraSič Peter Gradnikova 2, Kranj, tel. 23-338 6046
Prodam zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1975. prevoženih 54.000 km. Lončar Avgust. Zalog 35, Cerklje
6047
VVV 1200, 1968, zaleten. celega ali po delih prodam. Cilič Marija. Zg. Gorje 88 pri Bledu 6048
Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO. Langus Jakob, Črnivec 6, Brezje
6049
FIAT 127, 1060 ccm, letnik 1978, prodam. Informacije po telefonu 064-88-464 do 10. ure dopoldan in po 19. uri 6050
GOLF JBL, popolnoma nov, bele barve prodam. Telefon 050-234-58 6051
Prodam R-4 TLS, letnik 1977. dobro vzdrževan, garažiran. Antonič. telefon 064-81-674 po 14. uri 6052
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. registrirano do junija 1982. KržiAnik Jože. Planina 62, Kranj 6053
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, za 2 SM. Potočnik, Planina 32, Kranj 6054
Prodam R-4, letnik 1974, registriran do maja 1982. Ogled popoldan. Kuras Milan. Tomšičeva 68/b, Jesenice 6055
Ugodno prodam MOTOR, znamke 15 SL. Roman SuSterSič, Zg. Bitnje 213 6056
Prodam ZASTAVO 750 de lux. po delih. Rihtarftič Bernard. Gregorčičeva 10/a. Jesenice, tel. 82-150 6057
Prodam FIAT 850, zelo dobro ohranjen, star 5 let. Bajželj Brane. Naklo 19/a
6058
Po zelo ugodni ceni prodam VVARTBURGA, letnik 1968. Ogled vsak dan od 16. do 18 ure. Kosnik Boris. C. na Brdo 39, Kranj - Kokrica 6059 • Prodam KASTAVO 750 SC. letnik 1980 Florjančič Anton. Zg. Gorje 20 6060
Prodam FIAT 850, letnik 1969. celega in letnik 1967, po delih. Zakelj Ivan, Ziri 140, tel. 69-383 6061
Prodam ZASTAVO 101. nevozno Telefon 23-968 6062
Ugodno prodam VW 1200, letnik 1969 Padovac Nataša, Stara vas 226, Ziri 6063
Ugodno prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1974. Informacije vsak dan po 19. uri po tel. 23-888 6064
Poceni prodam FIAT 850. letnik 1973 Telefon 26-909 ali naslov v oglasnem oddelku. 6065
Prodam NSU 1000, letnik 1972. celega ali po delih in CZ 175. Trček. Selo 18. Ziri
hudo
Veletrgovina
BPEceriDa
TOZD MALOPRODAJA TURISTI -
IZLETNIKI,
ko pridete na Brezje, obiščite naše Gostišče DOBRČA na Brezjah, tel.75-341.
Priporočamo vam pestro izbiro jedil in pijač po naročilu.
Sprejemamo tudi rezervacije za zaključene družbe   in   poroke. Za večje   skupine dajemo poseben popust.
V.
Ugodno prodam SIMCO 1301. registrirano za eno leto. Ogled vsak dan popoldan. Domazet Rajko, Ul. Staneta Rozmana 5. Zlato polje — Kranj 6067,
DIANO. letnik 1978. registnrano za celo leto, izredno ugodno prodam. Kalan, Zapoge 11. Vodice 6121
Prodam FIAT 126-P. letnik 1976. Sp. Brnik 81, Cerklje 6122
Prodam malo karambolirano ZASTAVO 750. s skoraj novo školjko. Tel 40-608
6123
Prodam novo TOVORNO PRIKOLI CO in PRIKLJUČEK za ZASTAVO 101 Kranj. Staneta Žagarja 8
Dvema
STANOVANJA
osebama oddam centralno ogrevano SOBO. s sanitarijami. Ponudbe pod: Samski 6124 Ugodno prodam dvosobno STANOVANJE. Informacije po tel. 28-521 od 19. ure dalie 6125 Prodam dvosobno vseljivo STANOVANJE za 92 SM, polovico gotovine, ostalo možen kredit. Ogled po 17 uri. Skofja Loka. Partizanska 40, stanovanje 53
6126
Oddam opremljeno dvosobno STANOVANJE na Bistrici pri Tržiču, centralno ogrevano, takoj vseljivo. Korenč, Ovsise 7. Podnart.tel. 70-175 po 20. uri 6127
Za eno leto oddam enosobno, opremljeno STANOVANJE Pogoj predplačilo. Ogled na Golniku 25 v ponedeljek 29. junija 6128
Iščem SOBO s sanitarijami, za moškega srednjih let. Šifra: V Kranju ali okolici
Učenka II. letnika TTS iSče SORn^ Kranju s 1. septembrom. Mlekuž Rožica
t,7 *ontr"™ », »230 Bovec 6130 vamtJ par„,brez  otrok  išče STANO-
»Kisa-.....^*H£
POSESTI
Kupim zazidljivo PARCELO, v okolici Kranja ali Cerklej. Šifra: Plačam v gotovini 5419
Prodam polovico nove STANOVANJSKE HIŠE v okolici Kranja, z vsemi kletnimi prostori, garažo in vrtom. Naslov v oglasnem oddelku. 6132
GARAŽO, prodam v Sorlijevem naselju. Informacije po tel. 064-28-127 od 16. do 19. ure
ZAPOSLITVE
.Takoj  zaposlim  mlajšo DELAVKO. Šifra: Pod nujno 6134 iSčem honorarno zaposlitev. Ponudbe na »Glas« pod Šifro: Po dogovoru 6135
J stil kamin
- ODPRTI KAMINI
- VRTNI GRIL KAMINI
- ORODJE, OPREMA, DODATKI
— Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov s popolnim sek. ogrevanjem zraka in radiatorske vode (15.000 kcal/h)
ZUPAN Janez. Maistrova 1, «1234 MENGEŠ, tel. 061/737-562
1= OBVESTILA
ROLETE: naročite SPILERJU. Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 4944
SERVIS CANDY - pralnih strojev -Knific Rajko — Kranj. Obveščam cenjene stranke, da zaradi opustitve postnega predala: sprejemam naročila po telefonu 21-457. SE PRIPOROČAM! 4945
Popravljam vseh vrst TRANZISTOR SKE SPREJEMNIKE. GRAMOFONE, KASETOFONE. Silvo Mulej. Staneta Žagarja 57 pri plinarni 5896
GORENJE TIKI, bojlerje CANDY. pralne in pomivalne stroje, popravljam na območju TRZiCA. KRANJA in ŠKOFJE LOKE. Telefon 61-965 od 7. <'.c 9. ure v sredo od 14. do 15. ure. SER\ • Skofja Loka ___ . 5b.
Polagam vse vrste TOPLIH PO DO TAPISOMOV. ITISONOV. vinaz PI.OS-
CIC in SINTELONA. Ontejc Jože. Sorli-jeva 21. Kranj 5952
Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica zaradi dopusta zaprta od 1 VII do 24 VII. Prosim za dvig uokvirjenih slik. Po Štirih mesecih za prineSeno ne odgovarjam več! Čolnar Andrej STEKLARSTVO 6137
ObveSčam cenjene goste, da bo GO STILNA »ZARJA« TRBOJE, zaprta zaradi letnega dopusta od 1. julija do 14. julija 1981 ZA NADALJNJI OBISK SE PRIPOROČAMO! 6138
Ijo pa na GASILSKI VESELICI - Slape pri Ljubljani 6144 NK SENCUR, prireja v nedeljo. 28. 6. 1981, ob 16. uri pri Domu gasilcev v Šenčurju veliko VRTNO VESELICO Ipral bo ansambel MODRINA 6145
OSTALO
PRIREDITVE
GD SENCUR, priredi v soboto, 27 junija zvečer VELIKO VRTNO VESELI C0 s kegljanjem za koStruna. Za razvedrilo   bo   igral   ansambel MODRINA. VABLJENI! 5954
GASILSKO DRUŠTVO ZABNICA proslavlja v nedeljo, 28 6 1981 75-LET-NICO. Namenu bomo izročili tri požarne vodne bazene. Prireditev se prične ob 14.30 s kulturnim programom in gasilsko parado. IGRA GODBA iz Medvod.
Ob 16. uri bo VESELICA s srečolovom in nagradnim kegljanjem. Kegljanje se prične v soboto, 27. 6. 1981, ob 19. uri. istočasno bo družabni večer pod lipo.
Vse prireditve bodo v Zg. Zabnici pri Miklavžu, hiša St. 5. Na veselici igra ansambel IVANA RUPARJA VABIJO GASILCI! 6139
GASILSKO DRUŠTVO VELESOVO. prireja ob 60-letnici v nedeljo, 28. 6. 1981. ob 15. uri GASILSKO PARADO. Po paradi bo velika VRTNA VESELICA Zabaval vas bo ansambel FRANCA MI-HELICA. Za vse ostalo bodo poskrbeli GASILCI! 6140
GASILSKO DRUŠTVO KRIZ pri Komendi, prireja v soboto 27 6. 1981, ob 18. uri VESELICO z bogatim srečolovom. Igra ansambel TRGOVCI VABIJO KRIZKI GASILCI! 6141
OO ZSMS TRBOJE, prireja 5 7 1981 v počastitev Dneva borca TURNIR V MA LEM NOGOMETU Tumir bo na igrišču v Trbojah. Informacije dobite pri tov. Milanu Pire, Trboje 100. tel. 49-026 Start-nina je 300-din 6142
GASILSKO DRUŠTVO PREDDVOR, prireja v nedeljo. 28. 6 1981 VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom in kegljanjem za jarca. Igral bo ansambel TRGOVCI. VABIJO PRED DVORSKI GASILCI! 6143
Ansambel JEVSEK igra vsako soboto v restavraciji POSTA v Domžalah, v nede-
iSčemo VARSTVO na domu. vsak drugi teden dopoldan. Bizjak. Radovljica. Staneta Žagarja 24 6136
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto
27. junija bodo odrte naslednje
dežurne prodajalne:
KRANJ
Central: Delikatesa. Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna Zg. Jezersko, Na Klancu, Opreš nikova 84, Kranj.
Živila: Diskonl Naklo, odprt od 8. do 12. ure, dežurne prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure in sicer: SP Prehrana, Kranj, St. Žagarja 16, PC Zlato Polje, Kidričeva 12, Kranj, Planina, Zupančičeva 17. PC Britof. PC Bitnje. PC Šenčur.
v nedeljo
pa ao dežurne naslednje prodajalne
Central Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur.
v soboto, 27. junija bodo odprte v ostalih občinah naslednje prodajalne
JESENICE
Emona market, Prešernova l/a in Rožca, samopostrežna trg. na Ja vorju, O. Novaka 8.
SKOFJA LOKA NAMA Skofja Loka
TRZIC
Mercator, Cankarjeva 1, ABC Bistrica, Mercator, Križe 24
zahvala
Ob izgubi naše drage tete
MARIJE BIDOVEC
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujem sosedom, častiti duhovščini in pevcem.
Žalujoča nečakinja mara!
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega srčno dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
FRANCA GREGORINA
iz Glinj it. 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in nam izrekli sožalje Zahvalo smo dolini tudi Cestnemu podjetju Ljubljana, delavcem Planike in Tekstilindusa. Nadalje ae zahvaljujemo tudi gasilcem, cerkvenim pevcem, zvonarjem, g. kaplanu in tov. Janežiču za poslovilni govor.
ŽALUJOČI: žena Angela, sinovi Franceli, Vinko in Tone z družinami ter hčerka Marica z družino!
Glinje, Visoko, Britof
V8POMIN
Minilo je leto dni, odkar naju je nenadoma zapustil najin dragi, nepozabni mož in ati
JANKO CEGNAR
Tih in prazen je sedaj najin dom.
Iskrena hvala vsem, ki se ga kak< njegov gi
-rcih pa je polno bolečine ,i spominjate in obiskujete
ŽALUJOČI: žena Jelka in hčerka Alenk*.! Za bn i c a, 24. ju «1981
—
Poletni klepet
■--
ze,
a tudi delava!
Gotovo ga ni med Šolarji, ki bi se mu ob misli na brezskrbne počitniške dni usta ne razlezla v Širok nasmeh. Po desetih mesecih učenja, ki tudi od najbolj »brihtnih« otrok zahteva obilo resnega dela, se nekaj daljSi odmor Se kako prileze.
Posebno, ker sonce vabi ven na cvetoče travnike, v gozdove, gore, na kopališča, kjer se ob slastnem sladoledu ohladi vroče grlo, pod platnene senčnike na klepet s prijatelji ob coca-coli.
Misli na vse te užitke šo res prijetni. Posebno ob prvih korakih v počitniške dni, ko Šolska torba pristane v najtemnejšem kotu, ko minejo prva razočaranja zaradi slabih ocen in jeza na učitelje. Ko so zaključni izpiti že preteklost, ko je mesto v prvem letniku srednje ali višje šole zagotovljeno .. .
Potem pride vsakdan. Počitniški sicer, pa vendarle ne tako brezskrben, kot si ga je marsikdo predstavljal. Pride obvezna delovna praksa, dnevi napornega dela za tovarniškimi stroji, če naj bi v žep kanil kakšen dinar, dobrodošel za nakup drobnih malenkosti, za drago življenje na morju in navsezadnje tudi za nove knjige in zvezke.
Za vsakega drugačni bodo počitniški dnevi. Septembra, ko bodo šolske klopi spet oživele, bodo imeli ob veselem snidenju prijatelji veliko povedati drug drugemu. O čem?
mi žal zanjo, vsaj zdaj še ne. Imel pa sem v teh dneh polno glavo skrbi. Vpisal sem se v zdravstveno lolo na Jesenice, vendar sprejemnega izpita nisem uspešno Opravil. Preusmeril se bom v čevljarsko srednjo šolo v Kranj. Z neuspehom sem se že sprijaznil. Mislim, da bom tudi v čevljarski stroki zadovoljen. Lepši de.' počitnic bom preživel na morju In doma, seveda. Če bo vreme lepo, bom hodil na letno kopališče,  malo  bom  bral, se
Eotepal s prijatelji. Avgusta pa om najbrž delal. Prošnjo sem naslovil v Bombažno predilnico in tkalnico, kjer šolarje vsako
Coletje sprejemajo. Zanima me, akino je delo v tovarni, nekaj pa bi rad tudi zaslužil. Upam, da me ne bodo odbili.«
Alenka Friškovec iz Kranja zaključuje prvi letnik fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Njej so se počitnice, sicer delavne, že začele. »Prek študentskega servisa sem maja delala v vrtcu, junija pa v Gorenjskem tisku. Tako sem zaslužila nekaj denarja, ki mi bo poleti prišel zelo prav. Se celo premalo ga bo najbrž. Prihodnji mesec grem najprej za dva tedna na obrambno usposabljanje v Maribor, v drugi polovici julija pa s skupino kranjskih mladin-
ko, punce, septembra se pa spet vidimo!
Oto Keršič iz Bistrice pri Tržiču bo o vtisih pripovedoval novim sošolcem. Stare bo odslej le Se bolj poredko srečeval, saj je velike tovarišiie konec. »Nimam posebnih občutkov, ko se poslavljam    od    osnovne    šole. Ni
cev v pobrateno francosko mesto La Ciotat. Sodelujem namreč pri klubu študentov, v' centru za obveščanje in propagando pri predsedstvu občinske konference ZSMS sem sekretarka, redno pa dopisujem tudi v nase glasilo
kovinotehna
Blagovnica Fužinar JESENICE
Izkoristite gradbeno posojilo za nakup kotla in radiatorjev za centralno ogrevanje,
Naprej. Potovanje sem si torej pruslužila kot aktivna mladinka in se ga zato še posebej veselim. Avgusta bom večinoma doma. Morda bom šla za kakšen dan na morje, kaj več pa si najbrž ne bom mogla privoščiti. Zal mi je, ker so v Kranju možnosti za sprostitev mladih tako omejene. Na mladinske plese me ne vleče, prostora, kjer bi se zbirali, razen gostinskih lokalov, pa ni. Ko sem bila pred kratkim v Makedoniji, me je izredno navdušil njihov korzo. Nekaj takega bi morali imeti v Kranju, čeprav vem, da je naš način življenja drugačen. Ulice so ob devetih zvečer puste.«
Boštjan Šefic iz Kranja se tedni poslavlja od gimnazijskih klopi. »Nisem se lahko odločil, katero družboslovno smer na višji stopnji bi izbral. Potem sem se opredelil na študij prava, ki me trenutno najbolj zanima. Seveda pa me najprej čaka vojaščina No, nekaj počitnic bom kljub temu še imel, čeprav pretežno delavnih. Kot član preds^»tva občinske konference Kranj in predsednik konference mladih iz krajevnih ^upno«t, nalog tudi poleti ne bo manjkala Pripraviti bo treba še dve delovni brigadi, ■«9*^c£2 pri sprejemu mladih iz La Ciota ta, ki nas bodo obiskali sredi julija   in   pri   številnih drugih
akcijah. . „„Q
Kar bo ostalo prostega časa, ga bom izkoristil za košarko hribe in morje, v »J bom doma. Moti me, ker je Kranj tako mrtev. Ni primernega prostora, kjer bi se mlad, zbft»U,ni privlačnih kulturnih prireditev Razmisliti bo treba, če bi se v starem delu mesta vendarle dalo kaj storiti. Zapomnil sem si celjski primer, kjer so z velikim uspehom poskusili z nekakšnim kulturnim   ,pokaži,   kaj znaš.«
H. Jelovčan
NESREČE
TRČIL V PEŠCA
Jesenice - V ponedeljek; 22ju-nija, ob 12.33 se je na Cesti maršala Tita pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Roman Velikonja (roj. 1958) ž Jesenic je z neprimerno hitrostjo pripeljal do prehoda za pešce v bližni železniške postaje, po katerem je prav tedaj prečkal cesto Nikolče Gorgija (roj.
1954) . Avtomobil je pešca zadel da je padel in si zlomil nogo, rebra m dobil druge poškodbe.
HUJE RANJEN SOPOTNIK
Boh. Bistrica - Na regionalni cesti med Bledom in Boh. Bistrico v Soteski se je v sredo, 24. junija, nekaj pred 12. pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Andreju Brdniku (roj. 1961). Pn vožnji preko mostu čez Savo Bohinjko ga je na spolzki cesti začelo zanašati, izgubil je oblast nad vozilom in trčil v skale na levi strani ceste. V trčenju je iz avtomobila padel sopotnik Miro Trampuš (roj. 1960) z Bleda in si zlomil lobanjsko dno. Škode na avtomobilu pa je za 7000 din.
AVTO ZANESLO V OVINKU
Tržič - Voznik osebnega avtomobila  Ramadan  Svlejmani (roj.
1955) iz Škofje Loke je v sredo, 2*. junija, nekaj pred 14. uro vozil od Ljubelja proti Tržiču. V desnem nepreglednem ovinku je zaviral, na mokri in spolzki cesti pa je njegov avtomobil zaneslo na levi vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal Miroslav Pavlovič (roj. 1945) iz Kranja, ki se je sicer umikal v desno, vendar sta avtomobila kljub temu trčila. V nesreči sta bila ranjena voznik Pavlovič in sopotnica Miroslava Pavlovič. Škode na avtomobilih pa je za 35.000din.       L. M.
JEZERSKO
Kranj — Inštruktorji avto šole AMD Šenčur ugotavljajo, da je na predznaku na kranjski obvoznici pred križiščem z magistralno cesto treba dodati tudi oznako za smer Avstrija. Kažipot za Avstrijo in Italijo je postavljen šele na drugi strani križišča, kar tuji vozniki pogosto prepozno opazijo in zato peljejo naravnost na Kidričevo cesto ter nato na Kidričevi cesti vozila s kamp prikolicami in drugimi pri-ključki tudi obračajo ter ponovno polnijo kolono pred križiščem. Pred bližajočo se turistično sezono bi bilo tako obvestilo za turiste dobro došlo, zmeda v križišču pa manjša. Svet za preventivo in vzgojo r cestnem prometu skupščine občine Kranj meni, da je za takšno dopolnitev znaka pristojna Republiška skupnost za ceste. — A'. Mohar
GLASOVA ANKETA
Nagrada,
spodbuda za naprej
Ze nekaj let zapored Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske razpisuje natečaje za najboljSa likovna in literarna dela med učenci osnovnih in sred njih Sol. Največ odziva je iz osnovnih Sol, Se vedno premalo pa ga je iz srednjih. Prva leta je banka dajala otrokom določeno temo v obdelavo, predvsem take. ki so se tikale denarja, varčevanja. Uspeh ni bil velik, kajti tema se je hitro »izpela"«. Zato so letos dali otrokom povsem prosto temo. Uspeh je bil izreden in - z uspehom so zadovoljni prav vsi: banka, mentorji na šolah in pa seveda otroci sami, saj so lahko napisali ali narisali, kar so sami hoteli, kar jim je bilo na srcu. In kaj pravijo o tekem načinu sodelovanja banke s šolami in otroci mentorji?
skim na republiškem tekmovanju pionirjev - fotografov prislužili zlato, letos pa bronasto medaljo Pri   Ljubljanski banki  smo se prvič odzvali na natečaj in vesel sem, z učenci vred, sa smo si priborili   nagrado   za fotografijo Dobra zamisel je od Ljubljanske banke, da se je domislila takega načina   sodelovanja  z mladimi varčevalci. Vzpodbudno je za delo učencev in kar je tudi zelo pomembno, da svoje delo lahko vsaj nekje v javnosti pokažejo •
Duša Vehovec, mentorica za slovenski jezik na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju:
»Petindvajset let se že ukvarjam z mentorstvom, z dopisništvom, novinarskimi krožki, šolskim časopisom in podobnim pa že okrog dvajset let. Moram reči, da je vsakoletni natečaj Ljubljanske banke v Kranju velika vzpodbuda našim otrokom pri delu. Veliko lažje je tudi sedaj, ko so dali prosto temo. Tudi spisi so mnogo boljši. Prej je bilo vse na temo varčevanja, in vse je bilo po istem kopitu, kar sem dobila v roke. Za letošnji natečaj sem izbrala najboljše spise kar iz domačih nalog. Zagotovo pa je otrokom nagrada, priznale, sploh pa objava v časopisu, v veliko vzpodbudo za nadaljnje delo.«
Jože Velušček, mentor foto krožka na osnovni šoli Franceta    Prešerna    v Kranju:
»Kakšnih petnajst let se na šoli že ukvarjam s fotografijo. Za precejšnje število učencev je fotografija privlačna in veliko jih vsako šolsko leto prične z delom v temnici, prihajajo na predavanja, toda do konca leta jih zdrži le malo. S temi je potem seveda veliko lažje delati in tudi ustvarjati. Lepe uspehe je že dosegel naS krožek, saj smo si predlan-
Tone Logonder, mentor za likovni pouk na gimnaziji Borisa   Ziherla  v skofji Loki:
»Lepo je od banke, da se je spomnila tudi kakšne kulturne dejavnosti. To je dejansko podpiranje kulture, posebej pa gre pozdraviti to, da jo podpira v najzgodnejši otrokovi dobi. Otrok začne risati prej kot pisati in potem z likovnim ustvarjanjem : veseljem nadaljuje. Pri nas smo za na ta natečaj letos izbrali dela samo ene učenke, Maje Šubkeve iz 1. gimnazije, grafike z motivi i morja. Nisem hotel poslati veliko, pač pa " le najboljše, da ne bo težav pri odločanju. Iz dela likovnega krožka je to in v svojih grafikah je Šubiceva pokazala praktično znanje za 4. razred Nagrada ji bo zagotovo v še večjo spodbudo, saj je to deklic, ki povsod, kamor gre, nosi s sabo svojo skicirko, doma pa potem likovng oblikuje.«
D. Dolenc
Popravek
V torek, 23. junija, je na strani 21 iz članka Strela udarila v hlev pomotoma izpadlo, da so na kraj požara prvi prihiteli gasilci iz Gorenje vasL
PRIPOROČAMO   PRIPOROČAMO PRIP0R0