24. štev. V Kranju, 45. junija 1901. II. leto.
Političen in gospodarski list
Vabilo na naročbo. zfc^^i^t™mos4aK^
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. S 1. julijem poteče naročnina vsem onim, ki so bili naročeni za pol ali četrt leta; zatorej jih uljudno prosimo, da nam te dni do-pošljejo nadaljno naročnino, da se jim list po preteku naročnine ne ustavi.
Železnica Tržič—Kranj.
Čeprav so čilatelji «Gorenjca« obveščeni o tem, kako seje zadnji čas razvijalo to vprašanje, hočemo vendar posneti vse podatke v celoti, da se vidi, kateri so bili vzroki, da se ni posrečilo že letos spraviti te železnice v zakon o lokalnih železnicah, in da udeleženi krogi spoznajo, kaj jim je storiti, da se ta železnica čim prej zagotovi.
O pričetku letošnjega zasedanja so bile v državnem zboru jako nejasne razmere. Vladala je češka obštrukcija v mirni obliki, trajalo je nad mesec dni, predno so se stranke pogodile, da hočejo pričeti parlamentarno delo. Komaj se je to pričelo, so se začele vsipati v zbornico vladne predloge gospodarskega značaja. Vlada je tudi naznanila, da hoče prinesti zakon o lokalnih železnicah. Precej se nam je dozdevalo, da tržiške železnice ne bo v predlogi, ker interesentje te železnice niso bili na jasnem, kam naj se spelje njena zveza z gorenjsko železnico ali proti Lescam, ali pa v prvotni smeri v Kranj. Vsi koraki, ki so se v največji naglici storili, so imeli pač ta za Kranj neprecenljiv uspeh, da je danes gotovo, da se spelje zveza v Kranj, niso pa mogli povzročiti, da bi se bila ta proga vsprejela že v letošnji zakon. Tržičani, poglavitni interesentje te proge, so sprva izjavili, da pre-puste vladi, da odloči o zvezi vzdržuje za vsako zvezo zagotovljene prispevke. Ko so pa videli, da ni upanja za zvezo pri Lescah in od Lesec čez savski jarek k bohinjski železnici, so se izjavili za zvezo v Kranju.
Ker so projekti za to progo že davno izgotovljeni in se je že leta 1803 vršil obhod ter so tudi prispevki interesentov v dovolj nem znesku zagotovljeni, je bilo nekoliko časa upanje, da se naknadno vsprejme v letošnji zakon. To upanje je pa kmalu izginilo. Ker se do zadnjih dni predloga še v železniškem odseku ni bila razpravljala in se je odločila v to ena edina seja, se je moral
odsek, če je hotel predlogo pripraviti za zbornico, omejiti na železnice, katere je vlada predlagala, in se načelno izreči proti vsprejemu novih železnic. Neizogibno bi bilo sicer, da če bi se bila ena sama železnica vsprejela, bi se bili za neštete druge železnice oglasili interesentje, kiteri bi istotako zahtevali, da se vsprejmejo naknadno tudi njih železnice v zakon. Brez dvojbe bi bilo to postopanje glede na gnječo, ki je vladala v zadnjih dnevih v zborničnem delu, zaprečilo, da se sploh reši zakon o lokalnih železnicah. To je pravi vzrok, da se ni tržiška železnica že letos ugotovila.
Železniški odsek je storil v tem položaju, kar je mogel, ter je odkazal vse predloge in peticije za nove železnice železniškemu ministrstvu z bolj ali manj toplim priporočilom, oziraje se na potrebo železnice, in na to, ali in v koliki meri so pripravljalna dela dognana.
Glede kranjsko - tržiške železnice je sklenil resolucijo in jo postavil na prvo mesto z besedilom: «C. kr. vlada se poživlja, da postavi v prvo zakonsko predlogo, s katero se zagotove za 1. 1902 železnice nižje vrste, v prvi vrsti železnico Kranj-Tržič.» Železniški minister Wittek se je izjavil o tej železnici takole: «Progo Kranj-Tržič želi tudi vlada in jo priznava za zdravo. Vlada bode z vso dobrohotnostjo postopala, da zagotovi to progo, kakor hitro se izvrši revizija projekta, ki je iz prejšnje dobe in se ozira na razmere, katere danes ne veljajo več povsem — in se tako poda podloga za zanesljivo določitev troškov.* Da bi bilo potreba kake revizije, se nam ne dozdeva verjetno, a minister je moral imeti kak izgovor, sicer bi bil moral pripustiti, da se črta sprejme takoj v zakon. Ta ministrov izgovor pa naj si interesentje zapomnijo in naj skrbe, da ga jim ne bode mogel minister drugo leto ponoviti. Udeleženci naj pazijo, da se ta revizija izvrši še to poletje, da ne bode nikakega zadržka, da se železnica sprejme v prvi zakonski načrt, če bi se leta morda že na jesen predložil. Prizadeti krogi naj napravijo čimprej prošnje na ministrstvo, da se izvrši ta revizija in da se proga vsprejme v zakon.
Sicer pa pristavljamo iz razprave v zbornici, da je železniški minister izjavil, da hoče to železnico vsprejeti v prvi zakon.
H koncu naj omenimo postopanje naših klerikalcev v tem vprašanju. Železnice so stvari eminentno gospo-
216
darskega značaja. V takih vprašanjih ni strankarstva, najboljši politični prijatelji se v takem vprašanju lahko razidejo in najskrajnejši nasprotniki lahko združijo. Za tržiško - kranjsko železnico potezale so se vse kranjske stranke, tako Nemci kakor Slovenci, tako klerikalci kakor naprednjaki. Hotelo se je temu dati vidni izraz tako, da bi bili vsi kranjski poslanci podpisali dotični predlog na železniški odsek. A klerikalci tega niso hoteli, spekli so si svojo pogačo. Ponosni kakor španski grandi niso hoteli z Nemci in naprednjaki vred podpisati dotičnega predloga. In to so tisti klerikalci, katerih načelnik in njegov oproda sta se komaj izkopala iz smrdljive mlake, dasi se jim cedi še žlindra od života!
Kaj bo, kaj bo!
(Gospodarska in politična vprašanja z ozirom n:i kmetski stan.)
Dalje.
V slogi in miru so nekdaj naši kmetje živeli med seboj ter drug drugemu pomagali pri delu in v nezgodah. Čeprav se niso še popolnoma jasno zavedali pregovora: «V slogi je moč», vendar so vedeli, da najlažje izhajajo, ako so složni in edini. Seveda se je tuintam vedno našel kak tak sitnež, ki ni mogel v miru živeti s svojimi sosedi ter se je rad prepiral in tožaril ž njimi, Ali tak nestrpnež je navadno škodoval le sam sebi s svojimi zdražbami in je potem, ko je zapravil in zapravdal vse imetje, rad ali nerad postal krotak in miroljuben pod tujo streho! Take vrste ljudje torej niso škodovali skupnemu kmetskemu stanu. Vse drugače pa je na deželi sedaj, ko se naši klerikalci očitno bore za svoje neomejeno vrhovno vladarslvo. V vsaki kmetski občini je namreč že več ali manj takih zavednih mož, kateri se neustrašeno upirajo klerikalni sužnosti in tudi svoje soobčane izpodbujajo k temu. Kjer so razmere tako ugodne, da morejo ti ljudski osvobojevalci ljudi okrog poučiti in prepričati o po<n'ubonosnosti klerikalizma ter jih pridobiti za nepristransko izobrazbo in napredek, tam se kmalu tudi kmetje postavijo na trdnejše noge in jim je zagotovljena boljša bodočnost; grabežljivim klerikalcem
PODLISTEK Tašča.
(Hrvatski spisala Marija Evpenija Marko v i     poslovenil Gv. Anin.)
I.
Nekdaj je živela v našem selu udova Orliha. Jaz sem bila takrat še deklica, in zatorej se ne spominjam, ali mi je vse to pravila pokojna mati — Bog ji daj nebesa! — ali kdo drugi. Moja mati je bila soseda z Or-liho zid ob zidu. Pred očmi mi je ta Orliha kakor v megli: sloka, v rdeči kapici in črnih oči.
Mož jej je umrl že pred davnini časom, starejšega sina so ji ubili Turki, a mlajši je bil pri njej in je gospodaril. Bil je prvi mladenič v selu: krasen, lica je imel sveža, ko pomladansko cvetje, uren, vesel in dov-tipen. Mater je zelo spoštoval, a mati ga je tudi bolj ljubila in čuvala kakor svoje oko.
Nekoč si je pa Orliha vtepla v glavo, da mora oženiti svojega Vasilja, in povpraševala je za svet starejše ljudi v selu. Ako so se sestala dekleta na cesti, ali pa se igrala na trati — takoj se ji; prikazala tudi Orliha in jih poslušala ter ogledovala . . .
«Ne vzemi bogate«, je rekla «moj sin, mi sami nismo bogataši, poišči si dobro in mirno dekle.»
t Dobro, mati! Poiščite mi, kakršno potrebujem, in vzel jo bodem.»
Med tem časom pa, ko je iskala mati, jo je našel on sam.    Bil je na letnem sejmu v Višenjkah in od
pa so za vselej izpodnešene njih z nepoštenim orodjem podkovane pete! Saj le izobraženi kmet se bode mogel še dandanes uspešno ustavljati različnim izkoriščevalcem in zatiralcem! Klerikalci pa kmetu ne privoščijo potrebne izobrazbe, ker vedo, da jim izobražen človek ne more kimati v posvetnih zadevah. Toda le redke so na Slovenskem tako probujene kmetske občine, da so se njih prebivalci že popolnoma otresli posvetnega klerikalnega jerobstva. Po ogromni večini so naši kmetski rojaki še vedno tako navajeni in navezani na klerikalno vodstvo, da mislijo, da še svojih jarcev in prašičev ne smejo klati brez fajmoštrove vednosti, in v duhovniške suknje so tako slepo zatelebani, da mislijo, da je vsak duhovnik svetnik in da ne more nobeden izmed njih grešiti, četudi jim ta ali oni pred nosom počenja vsakovrstne grdo-bije in sleparije. V takih krajih je silno težavno kaj izdatnega storiti za ljudsko probujo in izobrazbo, ker ljudje verujejo, da je res greh brati napredne časopise in se jih ogibljejo «kakor hudič križa*! Z ustmenimi pouki pa ni varno očitno nastopiti med tako versko-blaznim ljudstvom; kajti vsak čas bi se lahko zgodilo, da bi kak surov hribovski kapelan prignal tolpo upijanje-nih kmetov ter jim ukazal s kamenjem in poleni na tla pobili govornika, kar bi nesrečni farovški zaslepljenci seveda takoj storili. Pa tudi mirno in tiho živečim na-prednjakom v takih občinah ne prizanesejo nestrpni klerikalni voditelji. Dovolj jim je, ako dotični ne hvalijo njih nespametnega politikovanja in se ne uklanjajo njihovi mogočnosti in ošabnosti kakor drugi kmetje, pa naj bodo drugače tudi vse časti in vsega spoštovanja vredni možje! Ker jim sami ne morejo dosti škodovati ter se zmaščevati nad njimi, izkušajo svoje nevedne župljane nahujskati proti njim. V ta namen jih začno obrekovati in napadati z grdimi lažmi in sumničenjem ob vsaki priliki. Vsled tega jih začno nazadnje res tudi farovški privrženci sovražiti in preganjati. Prepiri in tožbe nastanejo. Kmetje, namesto da bi delali, pohajajo po pisarnah ter popivajo in politikujejo po gostilnah. Ko pa je kaka tožba dokončana, se začno zopet nova popivanja. Eni pijo od veselja, ker so dobili pravdo in naredili škodo svojim soobčanom, drugi pa preklinjajo ter zapravljajo denar in čas v krčmah od jeze, ker so
tistega časa je hodil vsak večer od doma. Mati je to zapazila prejko vsi drugi in izvedela je tudi, da hodi k Hani Koroljevi.
«Sin, moj sin», mu reče. «Ne jemlji te bogatašice, ona bo postala silno prevzetna; ta je očetova hči, razposajena in domišljava. Premisli si dobro!»
Toda Vasilj ni maral druge. Poslali so snubce, pripravili balo in priredili svatbo.
Pripeljali so mlado k tašči.
In dote je imela! Bog sam vedi koliko. Vozili so jo na devetih vozeh in pred vsakim vozom sla šla dva para volov -sivcev. Svileni predpasniki, srebrni pasovi, kožuhi, s svilo podvleeeni . . .
Mlada je imela zlato čepico, obleko lahno kakor dim in rdeče korale po pasu. Vsi so jo občudovali; bila je kakor razcvela roža. Samo stara Orliha, čakajoč jo z hlebom kruha in s soljo, je nekako neveselo pogledala nevesti v oči.
Prigodbe nekdanjih časov
opisuje Matija B 0 b n a r. V letu IV.
1758 je ob binkoštih goriški nadškof obiskal Ihan, Moravče in Vače, potem je šel na Dolenjsko. To leto je bil tudi v Loki duhovni zbor (sinodus). Predsednik mu je bil Karol grof Pettaci, veliki dijakon. — Tako tudi leta 1754. To leto je bilo o vrženih več zapovedanih praznikov.
217
bili v pravdi premagani! Sovraštvo in razprtija se nato v občini še poojstri in hude posledice se kmalu pokažejo. Kmetje se zadolže in upniki jih začno opominjati k plačilu s tožbami. Mnogi zapuste domači kraj ter se podajo po svetu, da bi si s kakim drugim delom kaj prislužili in rešili svoje kmetije pred prodajami. Slovenski kmet se najrajše napoti v daljno Ameriko, ko mu gre doma trdo za obstanek. Za potne troške potrebuje lepo svotico denarja in da ga dobi, treba mu je narediti zopet nov dolg. Znanih je na Kranjskem več vasi, iz katerih so skoro vsi gospodarji v Ameriki, doma pa gospodarijo ženske z otroci — pod farovškim nadzorstvom. Tudi dobrih in poštenih kmetskih delavcev ni tam dobiti. Zdi se jim že preneumno, kar počenjajo farovški politiki z ubogim kmetskim ljudstvom, in se nočejo odpovedati njim na ljubo plesu in drugi mladinski zabavi. Zato se tudi sami raje preselijo v Ameriko ter se tam udomačijo ali pa gredo delat v tovarne in premogokope. Tako morago biti mnoge velike kmetije brez vsakega pravega vodstva in brez potrebnih delavskih moči. Da vsled tega naš kmetski stan trpi veliko škodo in vedno hitreje propada, je naravno, in slovenski rodoljub bi se moral glasno razjokati nad takimi razmerami, ako bi to kaj pomagalo! Veseli pa so teh razmer in prav dobro se v njih godi našim politikujočim kmetskim duhovnikom, ki so prepogostoma največ krivi popisanih mizerij na deželi. Prijetne urice jim teko v devičarskih družbah in dobre kupčije delajo v svojih konsumnih društvih in drugod, kjer se jim neopravičeno v globoke malhe zatoči marsikatera kronica, katero je z največjim naporom zaslužila žuljava roka slovenskega kmeta v daljnem tujem kraju ter jo potem poslala domov pobožni ženici. Ta denar doma največkrat nič ali pa prav malo zaleže, ker je slabo obrnjen in slabo porabljen. Ko se njega po-šiljalec čez več let ves obnemogel zopet povrne na svojo domačijo, izprevidi, da je zastonj žrtvoval čas in svoje telesne moči, da so se z njegovim trudom okoristili le drugi, in še resnejše kakor takrat, predno se je napotil v Ameriko, vsiljuje se mu v obupno premišljevanje vprašanje: «Kaj bo, kaj bo!» Se nadaljuje.
V Kranju, 15. junija.
Deželni zbor kranjski je sklican na 17. t. m.
Iz državnega zbora. Vtorek je bil državni zbor zaključen. — Investicijsko predlogo je cesar že potrdil. — Proračunski provizorij je dovoljen do konca leta. — Davčni odsek je sklenil, da se razprava o davku na železniške vozne listke odloži na jesen. — Cesar je sankcijoniral zakon o vodnih stavbah in zakon o lokalnih železnicah.
1754 dne 19. januarja je goriški nadškof razposlal pismo zaradi popolnih odpustkov skozi tri pustne dni, v katerih se zgodi toliko hudega, napačnega, pregrešnega in nesramnega, da bi se namreč po volji sv. očeta Benedikta XIV. po mestih izpostavilo sveto rešnje telo v hvalo, češčenje in prošnjo za odvr-njenje takih nespodobnosti in da bi se te dni vsak dan enkrat pridigovalo o teh rečeh, katere morejo verne pripraviti k boljšim mislim. — Dne 8. julija je goriški nadškof oznanil duhovni zbor, za to leto v Škoiji Loki. Tukaj je bil tudi prihodnje leto 1755 napovedan tak zbor od Sigm. grofa Pettacija, ljubljanskega prosta in dijakona goriške nadškofije. Dne 13. julija je ljubljanski škof posvetil cerkev Matere božje na Brdu, drugi dan je birmoval v Krašnji; dne 17. julija je posvetil cerkev sv. Lenarta na Pišajnovicu, 18. julija cerkev sv. Ožbolta, 19. julija cerkev sv. Petra v Blagovici, 20. julija pa cerkev Matere božje na Češnjicah.
1756 je dala kranjska dežela vojake. 62 zemljišč je dalo enega vojaka. — 9. junija tega leta je bila strašna huda ura; po nekaterih krajih je vse pobila toča.
Cesar se je mudil te dni v Pragi, kjer so ga svečano sprejeli. — Tudi cirkus Barnum & Bailey je priredil ondi 12 predstav povodom obiska cesarjevega.
V francoski zbornici so razpravljali te dni o načrtu zakona glede pokojnine delavcev. Nad 10 milijonov prebivalcev težko pričakuje uresničenja tega načrta. — In pri nas v katoliški Avstriji se nikomur niti ne sanja o takem zakonu.
Vojna na Kitajskem. V Tientsinu je prišlo do krvavega spopada med nemškimi vojaki in angleškim redarstvom, ubili so 2 Francoza, 5 je ranjenih. — Rusija je zasedla Mandžurijo. Izbrala si je za upravo dežele štiri najvažnejše kraje.
Dopisi.
Iz Olševka. Čudne razmere vladajo pri nas. Že za časa zadnjih državnozborskih volitev sem mislil poročati bolj natanko o njih, toda tega nisem maral storiti, misleč, saj nam liberalcem - - kar nas je — nihče ne more nič zalega storiti. Toda kakor hudobni duh nikdar ne miruje, ravnotako tudi naši duhovniki ne. Župnik Kukelj je iznašel sredstvo, s katerim nas misli končati. A za sedaj še ni našel prave poti. Nekateri posestniki — 7 po številu — vživamo s svojimi predniki gozd nad 120 let, ki je pripisan k cerkvenemu posestvu. Od tega vžitka plačevali smo vsako leto v župnišče odškodnino. Sedaj pa, ko so razmere postale tako opasne, da smo po naključbi med temi nekateri liberalci, poslal je župnik Kukelj — ker nam ne more drugače škodovati — moža in nam prepovedal nadaljnje vživanje tega gozda. Nerazumno nam je, kako je mogel storiti župnik tako bedarijo, ker ve, da nam ne more odvzeti teh pravic. Nikar naj ne misli, če mu hoče s prisego dokazati kimavec I. S., da nimamo nikakih pravic več, ker pri obravnavi, ki se bo vršila morda v kratkem, se stvar pojasni in dokaže ter župniku veselje za zmiraj mine. To je živ dokaz krščan-j ske ljubezni do bližnjega. Hočete nam s silo vzeti užitek, \ katerega imamo že nad 120 let. Ne mislite, da se Vas j bojimo in Vam kar tebi nič, meni nič pustimo polastiti se pravic naših prednikov, ampak krepko se bodemo potegnili zanje. Kolikr bolj smo katoliški, toliko manj živimo po naukih Kristusa. Ta pot ne pelje k Kristusu kralju, ampak od njega.
Iz Bukovščice. (Nepoboljšljivi More.) V naši vasi se dogajajo vedno bolj čudne reči. Koliko se je iz-premenila njena organizacija v teku zadnjega leta, v dobi župnikovanja gospoda Moreta. Dočim smo imeli poprej le eno pošteno, mnogo obiskovano prodajalnico, se nam je v zadnjem času — kakor že znano — vsilila popolno nepotrebnem še druga — v farovžu. A kaj! To bi nazadnje že še bilo; kdo bi si mislil, kaj je prišlo na misel prebrisani glavici župnikovi? V zadnjem času je spoznal, da mu konsumno društvo menda nese premalo dobička, ali pa ga je lakomnost posilila in zato si je moral seveda omisliti v župnišču tudi svojo — krčmo. Vem, da jih bo mnogo, ki bodo zmajali z glavo in rekli, ali je to verjetno? Da, istina je, že je bil dacar gori, že je zadacana sladka pijača — v župnišču, po domače «pri Tonetu*. Seveda se je zdelo župniku potrebno, da bi imeli tudi farovški «podrepniki» kak kraj, kako zavetišče, kjer bi pri kapljici rujnega vinca prosto in brez skrbi sekali z ostrimi satirami po svojih nasprotnikih po •liberalcih« in to bi bilo najbolj prikladno — v farovžu. Kaže že vse tako. Kam pridemo! Premalo resno mislečih mož broji naša Bukovščica, zato pa ima župnik vedno več «korajže» in sega vedno po višjem. A spekel se bo še v svoje prste, in prepričani smo, da pride čas, ko bode vendar odjenjal in odložil nevarno veslo, katero sedaj vihar premetava po razburkanem valovju. Da bi se nam zaznavala enkrat še zora tistega srečnega dne, da bi se
---, ali kaže, da ne. Glejte! V eni številki smo ga že
pohvalili, da je opustil nočno stražo, da več ne nadleguje ljudi, kakor nekdaj, a prezgodaj smo mu očitali njegovo poboljšanje. Res je nekaj časa miroval, vsaj na videz ni opazoval nočnih čarobnih moči, ker je bilo baje premraz. No, za zimo je prišla pomlad, s pomladjo so se vrnile prijazne in gorke noči in nekaj grozovito mučnega bi bilo
218
za župnika, da bi moral v tako krasnih nočeh spavati spanje pravičnega, da ne bi srkal preprijetnega našega dolinskega zraka pod milim nebom v črnih nočeh. Pa on se malo briga za novo probujeno naravo, njegov namen je vse kaj drugega vzvišenejšega — pardon! — podlejšega. Da ga ni sram, da se tako študiran mož spozabi tako daleč, da lazi okrog hiš, okoli krčem in vleče na uho, kaj se neki notri govori, kaj pije i. dr. Ali ni to početje podlo? Gotovo je preponiževalno za župnika, a kaj njemu mar, naj bo lepo ali ne, spodobno ali ne, da je le za njegovo malho brez dna. Ne plaši ga ne strah, ne nevarnost, ne sramota, da je le v njegovem interesu. Bog zna, ali bo pred svojo krčmo tudi kdaj poslušal, kaj se govori čez zavedne može ... Ne bo mu treba upogibati nerodnih kosti, ne napenjati debelega trebuha, stopil bo ko bo ura straže odbila — med može, kaj še, med babe v irhastih hlačah in jim bode držal besedo. Ce bode v nedolžnem rajanju zmanjkalo mokrote za odpravljanje zmolklih grl, stopil bo «Tone», kakor nekdaj Mozes pred Izraelci pri Rdečem morju, na prste med božjimi izvoljenci in radostno zaklical:
pa repek, ha ha, odhiti se da, in vince v inajolke po curku kaplja ...»
In spet ga bodo nastavili. Povsod, kamor se obrne naš župnik v zadnjih dnevih, se vidi, da mu je njegov pravi poklic le malo, malo mar, da bolj skrbi za živahno razvijanje v prodajalnici in krčmi kakor na polju pastirskega delovanja. Čudno, ne slišimo več iz njegovih «fletnih» ust pridige ali krščanskega nauka, nikdar več, le z branjem kakih starih knjig se «matra» in lomi svoj dolg jeziček, da ga je rnučneje poslušati, nego zamolklo škripanje kakega popačenega kovaškega mehu.   Konec pride.
Iz Križev pri Tržiču. Gospod urednik! Dobro se nam liberalcem godi tu v tržiškem okraju, vsak teden si privošči nek znan dopisnik enega v «Zlindroljubu». Prvi je bil nek Tržičan, drugi nek liberalec iz Križev, sedaj učitelj iz Kovorja, prihodnjič pride gotovo učitelj od sv. Ane. No, slednji je na katoliški podlagi, znabiti ga puste v miru. Potem pridejo povrsti učitelji iz Tržiča, a teh se mož ne upa, ker si misli: s temi sem večkrat skupaj in gotovo se še vsaj malo sramuje, da se jih ne loti. Ko pobije vse učitelje, se loti še drugih liberalcev. Kar je poročal od učitelja iz Križev in Kovorja, je vse od prve do zadnje besede zlagano in podla denuncijacija. O kriškem g. učitelju pravi, da je začel kazati izobraževalnemu društvu, kateremu je bil neutrudljiv pevovodja, liberalne rožičke, zato so si izvolili novega pevovodja-župnika. Pravi vzrok, zakaj je pustil pevovodstvo, dopisnik dobro ve, toda ž njim si ne upa na dan. Sedanji pevovodja in predsednik, namreč župnik, bi moral za-povedati članom izobraževelnega društva v Krizah, da bi vsaj med službo božjo ne hodili iz cerkve in da bi na ta način mladini ne dajali slabih izgledov. Učitelju iz Kovorja predbaciva, da je nesel k sosedu <Narod» v zadevi Šušteršiča in da jo rekel, da se mora ustreliti. To je zopet laž. Dalje pravi «Laziljub»: Kako zaupanje vživa učitelj, pokazali smo mu pri državnozborskih volitvah. Iz tega se bere, kakor bi bil učitelj agitiral, in da ga kmetje niso ubogali; resnici na ljubo moram reči, da se g. učitelj v te volitve še vtikal ni, kar mu mora potrditi vsak volilec, kako so pa drugi popisovali listke ter silili volilce k volitvi, za to je dosti dokazov. Njegovo plodo-nosno delovanje v korist kmetom mora pa vsak priznati; ako mu zaupajo žlindrovci, ali ne, to mu gotovo ne teži srca. To je njemu dobro znano, ako se kmetu kaj doblega stori, se ne sme nikdar računati na hvaležnost in zaupanje tistih. - - Ker gotovo dopisnik «Zlindroljuba» ne bode o tistem poročal, kako se je godilo tu nekje v bližini Tržiča, pa ne v Lešah, z učiteljem, ki je znan klerikalec, poročam jaz. Župnika povsed poznajo, ker oddaja v raznih krajih blagoslovljene reči, in je napadel na prižnici učitelja, ta pa je pustil orgljanje; da bi pa mogel med šolarji biti v cerkvi, prinesel si je iz svojega stanovanja stol, da je sedel med otroci. Pretočeni mesec neko soboto zvečer pa je župnik lastnoročno odstranil
ta stol. Neka dobra duša je na to opozorila učitelja, kaj se je zgodilo. Pobožni župnik je imel v nedeljo nato prej pridigo in potem sv. mašo, da bi se veselil, ko bi gledal stoječega in osramočenega učitelja. Ali ni to žlindranje, gosp. urednik! Tudi na sv. rešnjega telesa dan je ravno-tisti župnik imel procesijo. Udeležilo se je narodno gasilno društvo. Župnik temu društvu ni prijazen, zato jo demonstrativno narobe nosil monštraneo, to je proti sebi obrnjeno. Kako se je v tistem kraju v župnišču zgodilo z nabranim maslom, Vam pa znabiti poroča preljubi lažidopisun v «Lažiljubu». Ako ne, pa poročam pozneje jaz. Tudi imam še precej gradiva o nekem županu, pa vse lepo počasi. Prej bo zmanjkalo lažidopisniku kakor pa nam. Le privošči naj si v vsaki številki «Laži-ljuba» enega izmed nas, mi mu bodemo zbijali klin s klinom, magari tudi bat z batom.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Osebne vesti. Ravnatelj ljubljanskega učiteljišča g. Fran Hubad je imenovan deželnim šolskim nadzornikom za ljudske šole na Kranjskem. — Profesor ljubljanske realke g. Fran Leveč je imenovan ravnateljem ljubljanskega učiteljišča. — Prestavljen je g. Josip Kuhar, učitelj v Trbojah, v Radomlje pri Kamniku.
Na noge za kmetijsko družbo I Občni zbor c. kr. kmetijske družbe bo v četrtek 20. t. m. v Mestni dvorani (na cesarja Josipa trgu) v Ljubljani ob poldevetih dopoldne. Opozarjamo vse naše ude - somišljenike, da se zagotovo udeleže tega občnega zbora, ker z mnogih strani čujemo, da letos zopet hočejo klerikalci naskočiti sedanji odbor. Naj se nihče ne pusti preslepiti od farovških hujskačev, da je bila sploh kdaj c. kr. kmetijska družba politične barve, v to naj bo dokaz, da glavni odbor sam kandiduje predsednikom gospoda deželnega glavarja pl. Detel o, mesto g. ces. svetnika Murnika, ki žalibog še ni okreval od svoje hude bolezni. V odbor se kandidujejo — kakor čujemo — vsi dosedanji udje, ki izstopijo, razun knezoškofijskega kancelarja Šiške, na katerega mesto naj vstopi naš rojak gosp. državni poslanec Pogačnik iz Podnarta. Vsi došli udje naj volijo od odbora .msvetovane gospode, ker je upanje, da se naredi v družbi zopet tisti mir, kakor je bil poprej in da na merodajnih mestih spoznajo popolnoma nepolitično delovanje družbe. Pojmi so dandanes že več ali manj raz-bistreni in je menda odklenkalo enkrat za vselej poseganju «umazanih rok» v družbine zadeve.
Za deželnozborske volitve. Klerikalna stranka je že začela rogoviliti za prihodnje deželnozborske volitve. V svojih časopisih, posebno v lažnivem »Domoljubu« že kliče na boj. Pri zadnjih državnozborskih volitvah se je pokazalo, kako delavni so klerikalci, posebno duhovniki. Somišljeniki! Ne držite križem rok, ampak posnemajte jih in začnite se pripravljati na volitve!
Železnica Kranj-Tržič. Pri predlogi o lokalnih železnicah je govoril dne 10. t. m. poslance Plantan, ki jo z odločnostjo in temeljitostjo obširno govoril o progi Kranj-Tržič in drugi lokalnih železnicah na Kranjskem. Železniški minister AVittek mu je takoj odgovoril in dejal, da sprejme progo Kranj-Tržič v pribodnjo zakonsko predlogo.
Drugi promenadni koncert bo jutri v nedeljo dne i IG. junija na glavnem trgu. Spored: 1. F. VVagnes: Uoš-i njaki pridejo! koračnica. 2. Horn: V letovišču, valček. 3. Foerster: Planinska, pesem. 4. Dierig: Na straži, fantazija. 5. Preiss: Moja Avstrija, koračnica.
Volitev občinskih odborov. V Kamnigoriei je bil dne 19. maja izvoljen Adolf Kappus občinskim predstojnikom, Jožef Svetina, Luka Lazar in Marka Arh, odbornikom. — V občini Moravče je bil izvoljen dne 14. maja Franc Resnik, posestnik iz Gabrske gore, občinskim predstojnikom, Franc Miklavčič iz Grahovke, Janez Kor-bar iz Moravč, Anton Groznik iz Gabrske gore, Franc Miklavčič iz Okroglega in Janez Kotar t/. Preteršja pa občinskim odbornikom.
V dijaški kuhinji v Kranju le je izdalo meseca majnika t. 1. 2ii2;J kosil in 2138 veeerij ter izplačalo 721*16 K. Podpirani dijaki so prispevali 111 K.
Na tukajšnji gimnaziji se je minuli leden vršila pismena matura. Ustmeni zrelostni izpiti se prično neki šele 22. julija. Maturo dela nad 80 osmošolccv.
Izkopine v Lajhu. Dne 12. t. m. je začel gospod J. Szombathv, kustos dvornega prirodopisnega muzeja na Dunaju, kopati v Lajhu, na občinskem pašniku, poleg zemljišča, na katerem je g. T. Pavšlar pred dvema letoma izkopal lepe (tudi zlate) nakrasnice iz VI. stoletja po Kr., torej iz dobe, ko so se Slovenci naselili na Kranjskem. Podobne najdbe so se našle na Koroškem in po južni Nemčiji, v bogatih, knežji h grobih. Pod okrajno cesto bo kopal deželni muzej za zbirko v Rudolfinu. Kolikor se more sklepati iz dosedanjega prekopavanja, je prostor v Lajhu med kokriško mlinsko strugo in Savo ob okrajni cesti prostrano grobišče. Kostnjak leži tik kostnjaka. Doslej so jih izkopali sedem, dvema so zopet na sledu. Mrtvece so polagali v oni davni dobi prav plitvo. Najglobokejša gomila je merila 1*66 m, druge so bile globoke le po 1 m do 1*20 m, kar se more imenovati z ozirom na današnje od takrat gotovo že mnogo izvišano in nasuto površje gotovo zelo nizko. Kosti so večinoma močno segnite. Doslej se je našel železen nožič, koščen glavnik in več preprostih bronastih uhanov. — Delavce nadzoruje starinoslovec g. J. Pečnik.
V Belcih bo predaval jutri v nedeljo dne 10. junija 1.1. ob polštirih popoldne v ondotni šoli ravnatelj c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire.
Iz selške doline. Treščilo je dne 18. junija ob tri četrt na šest zjutraj v hlev Jerneja Habjana, po domače Jernača na Rantovši, župnija Št. Lenart, in je zgorel ves hlev. Živino so rešili. Poljsko orodje in druge pritikline so vse pogorele. Posestnik je bil sicer zavarovan za 300 gld., a ima mnogo večjo škodo. Ker se požari tako hitro množe, smo radovedni, kako bode zavarovalnica kon-sumnega društva na Cešnjici pri Selcih izplačala, če pogori kateri nje zavarovanec. Izplačali mu bodo menda vrečo ničel. Zavarovanih je precej kmetov. Ali se ne bojite nesreče? Kaj potem?
Gorje, gorje — stokrat gorje onim, ki so poslali antikrista, in to pravega pravcatega antikrista namesto učitelja v Št. Lenart. In kaj je naredil ta nesrečni človek? Pomislite in prekrižajte se: krivo vero uči in vse šolske otroke je vpisal v krivo vero. Joj, joj! K sreči so prišli temu na sled in 23. maja so peljali dva voza teh nesrečnih otrok v Ljubljano, da jih je naš milostni knezo-škof zopet sprejel v katoliško cerkev. Kdor ne veruje,
ta naj vpraša T.....na Praprotnem, ki nam je to
pripovedoval dne 10. t. m. tu v Kranju. — Da bodo pa naši bralci spoznali, kako potrebna je šola na Bukovci, povemo naj resnico. — Gosp. Grmek, mlad učitelj, ki je ves vnet za svoj poklic, se zaveda dolžnosti, da bodi učitelj obenem tudi vzgojitelj, stavil si je težko nalogo, peljati svoje večje učence iz oddaljenega Št. Lenarta v Ljubljano. Kdor je že kdaj naredil kak izlet z večjim številom otrok, le ta ve ceniti, kolika žrtev je bila to od strani omenjenega učitelja. — Zares bujno cvetje poganja klerikalizem na Kranjskem. Namesto hvaležnosti žanjejo požrtvovalni učitelji grdo obrekovanje. Ako imajo duhovniki selške župnije le še trohico poštenja, upamo, da bodo popravili storjeno krivico. Poštenim učiteljem pa bodi v tolažbo, da so ravno duhovni bili, ki so našega Učenika tirali v smrt in najbolj kričali: »Križaj ga, križaj ga!» Dandanes On ne bi niti 8 mesece učil, ker bi ga še prej ugonobili. Dozdeva se mi, da bi bilo bolje, ko bi namesto 1901 pisali 1701.
V Škofji Loki se v kratkem naseli nov zdravnik, g. dr. Zakrajšek iz Ljubljane.
Efektni loteriji. Gasilno društvo v Radovljici sine letos prirediti efektno loterijo z 10.000 srečkami po 50 vin. Tudi gasilno društvo v Begunjah je dobilo dovoljenje za prireditev efektne loterije.
K požaru v Kropi. Škoda zadnjega požara v Kropi se ceni na 100.000 kron, zavarovalna svota pa znaša samo 19.000 kron. Večina prebivalstva si je komaj rešila življenje. Nek vnanji gasilec si je pri gašenju prorezal ob neko steklo žile, in so ga vsled tega morali prepeljati v / ljubljansko deželno bolnico.
219
V Kropi se je ponesrečil 81 letni starček Lovrenc Mogušar, oče trgovca g. Jurija Magušarja, ko je sekal v hosti vejevje. Naj v miru počiva!
Bohinjska železnica je vsled potrjenja investicijske predloge zagotovljena stvar. Cuje se vesela vest, da namerava vlada kar najhitreje pričeti z delom za to železnico. — Kdor želi kako delo dobiti pri železnici, naj se pravočasno pobriga za to.
Na Dovjem so oiožniki zasačili potujočega urarskega pomočnika Konstantina VVitlinskega iz Lublina na Ruskem, ki je na Gorenjskem ukradel dva biciklja in ž njima pobegnil.
Mengiško gasilno društvo je praznovalo dne 10. junija desetletnico svojega obstoja. Blagoslovil se je gasilni dom in orodje. Kumovala sta baron in baronica Apfaltreren s Križa. Navzočih je bilo okrog 150 gasilcev z domžalsko in domačo godbo.
Nesreča. V Voljčah je posestnik J. Andrejčič klestil lipe za živino. Pri tem pa je padel z visočine lipe na tla in obležal na mestu mrtev.
Z nožem sunil je v hrbet posestnikov sin France Kuralt iz Domžal delavca Franca Potočnika s Količevega. Poslednjega so prepeljali v deželno bolnico, prvega pa na Žabjak v Ljubljano.
V Spodnji Šiški so zmagali pri občinskih volitvah v tretjem razredu socijalni demokratje.
Porotne obravnave. Minuli teden se je pričela pri deželnem sodišču druga porotna doba. Obsojena je bila 33 let stara samska dekla Marijana Kisovc iz Podobenega zaradi hudodelstva detomora na triinpol leta težke ječe. — Matevž Por iz Krnice, 35 let star. obtožen hudodelstva uboja, je bil oproščen, ker se je vpoštevalo, da se je Por le branil ter v silobranu zadal svojemu nasprotniku smrtni udarec. — Martin Dolenc, obtožen hudodelstva posilstva, je bil oproščen, ker so porotniki zanikali vprašanje glede krivde. — Prodajalka čevljev Marija Kern iz Ljubljane, obtožena hudodelstva nezvestobe in goljufije, je dobila štiri leta težke ječe. — Posestnik Franc Kane iz Radomelj in žagar Jurij Ulčar s Homca, obtožena hudodelstva goljufije, sta bila oproščena. — Samski hlapec Anton Kuralt, 21 let star, doma z Dovjega, obtožen hudodelstva uboja, je dobil štiri leta težke ječe. — Hlapec Matevž Mavsar iz Pleševice, star 21 let, obtožen hudodelstva težke telesne poškodbe, je bil obsojen na tri leta težke ječe.
Na Kranjskem sploh.
V Ljubljani so pričeli ta teden nabijati nove ulične napise s slovenskim na prvem in nemškim na drugem mestu. Upravno sodišče je namreč razsodilo, da mora občina napraviti take napise.
Slovensko planinsko društvo napravi od 29. avgusta do 7. septembra družbinsko potovanje v Dalmacijo, Crnogoro, Hercegovino in Bosno. Troški potovanja bodo znašali K 240*—. Kdor se utegne udeležiti tega potovanja, naj se oglasi pri slovenskem planinskem društvu v Ljubljani.
Veselico napravi prostovoljno gasilno društvo v Velikih Laščah v nedeljo dne 17. junija t. 1. na vrtu g. Fran Grebenca. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Na Štajerskem,
V Mariboru so na smrt obsodili vincarja Bratuša, ki je zadavil svojo lastno hčerko in spečeno deloma snedel. Njegova žena je bila obsojena na tri leta težke ječe.
Križem sveta. Štiriinpol leta star morilec je pač nekaj nečuve-nega. In vendar živi na Dunaju sin čevljarja fantek Franc Vanek, ki je te dni s krivcem, čevljarskim nožem, na cesti zabodel dečka Schmidta, ker se je ž njim spri. Policija je morilca iskala tri dni. Morilec je spočetka tajil, končno pa priznal, daje Schmidta res sunil z nožem v trebuh, radi česar je ranjenec umrl. Vanek se je po umoru vse tri dni igral, kakor bi se ne bilo zgodilo ničesar, in tudi doma ni povedal ničesar. Njegov brat, 13 let star deček, je v prisilni delalnici v Hrulichu ter je tudi lopov. Morilca radi njegove starosti ni možno kaznovati. Dunajski listi pišejo o prirojenem zločinskem svojstvu v rodbini Vaneka,
220
Izvrstno sredstvo, da se človeku delo priljublja, so iznašli za svoje delavce španske narodnosti veliki novojorški tovarnarji smodk. Ti so splošno jako pridni pri delu, zato to pa tudi njih gospodarji začeli misliti, kako bi jim delo storili bolj prijetno. Ukrenili so namreč, da se ima v vsaki delavnici postaviti mož, ki sredi delavcev sedi in na glas čita najprej jutranji list in potem španske pesmi in romane. Novojorški tovarnarji smodk so prepričani, da imajo vzorni red in mir, ki vladata v njih delavnicah, zahvaliti le tem čilaleljem.
Gospodarske stvari.
Izseljevanje v Brazilijo. Od tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarstva smo prejeli v ponatis sledeče vrstice: Glasom uradnih sporočil je bil od strani vlade države S. Paolo v Braziliji razpisan konkurz za uvedenje 30 tisoč emigrantov. Med tozadevno došlimi ponudbami so tudi štiri ponudbe takih proponentov, ki se ponujajo za uvedenje Avstrijcev. Ce tudi o omenjenih ponudbah še ni odločeno, se zdi vendar jako verjetno, da se vlada odloči za eno omenjenih štirih ponudeb, ker so avstrijski in ogrski izseljenci na jako dobrem glasu kakor vrli in pridni poljedelci in je veliko povpraševanje po njih ter jim dajejo prednost pred emigranti iz drugih držav. Pričakovati je torej, da se nabiranje izseljencev raztegne tudi na tostransko državno območje. Kar se pa dostaje razmer, ki čakajo avstrijskih izseljencev v državi S. Paolo, je tiste na podlagi zanesljivih informacij, dobljenih na licu mesta, slej ko prej označiti kakor skrajno neugodne in je toraj le najnujneje odsvetovati od izseljevanja v državo S. Paolo.
Kdor odhaja v S. Paolo v nadi, da pridobi tam zemljo za samostojno obdelovanje, doživi le najgrenkeje imenadenje. Vsako podeljevanje državne zemlje izseljencem je izključeno. Ob takih okolnostih so izseljenici prisiljeni vsprejemati delo v akordu na kavinih plantažah in tam brez lastne domačije živeti življenje težko mučenih in o tem slabo plačanih plantažnih delavcev, ki se v resnici le malo razlikuje od življenja prejšnjih sužnjev. Posestniki plantaž so vsled padanja kavinih cen in iz istega izhajajoče gospodarske krize obnemogli in navadno prezadolženi, zbog česar še bolj krčijo že itak nizka plačila ali pa jih kar vskračajo delavcem. Z ozirom na pomanjkljivo pravno varstvo v državi S. Paolo je pa kolonist navadno brez obrambe pred takimi dogodki. K temu pa prihaja še težava, prilagoditi se novim in povsem nenavajenim razmeram, kakor tudi nepoznavanje deželnega jezika; vse to so okolnosti, ki še bolj pomagajo v to, da se v izseljencih vzbuja čut osamelosti in pobitosli, in da jim upada zmožnost za pridobivanje.
V prospeh mlekarstva. Gospod Doktoric, ki se je vrnil iz mlekarske šole v Dornu na Prcdarlskem, je zopet nastopil deželno službo mlekarskega navoditelja, kateremu bo pomagal praktiško popolnoma izvežbani sirar g. Sieler iz Švice, katerega je istotako nastavil deželni odbor. Sedaj se bo zopet nadaljevala organizacija našega mlekarstva, zlasti s trgovskega stališča, in to v zvezi z goriškimi mlekarskimi zadrugami. To delo je prevzel gosp. potovalni učitelj za mlekarstvo v Tolminu, kateri bo kot izboren strokovnjak gotovo z uspehom deloval. Hvaležni moramo bili gospodu Ivančiču, ki se drage volje žrtvuje tudi za našo deželo.
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnika laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Listnica uredništva.
Dopisa iz Kamnegorice in Kibnega prideta prihodnjič.
Ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, duna,.:ka cesta št. 7 in IG.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, prcmemhe in vsakršne poplave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najlinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje
brezplačno. 114—1
Voz nI red
na gorenjski in kamniški progi državnih železnic
veljaven od 1. junija 1901.
Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer z Jesenic ob 1*81 zjutraj, 9-27 dopoldne, 231 popoldne, 6*45 zvečer in 525 zjutraj; iz Lesec-Bleda ob 1*16 zjutraj, 9*68 dopoldne, 8*04 popoldne, 7*18 zvečer in 5*48 zjutraj; iz Radovljice ob 2'02 zjutraj, 9'59 dopoldne, 3"10 popoldne,   724 zvečer in 554 sfulraj;   iz Podnarta-Krope ob
2- 21 zjutr., 10-16 dop., 3-28 pop., 730* in 742 zvečer, in 610 zjutraj; iz Kranja ob 238 zjutraj, 10*81 dopoldne, 3'46 popoldne, 7*60* in 8*01 zveč., 6-26 zjutr.; iz Škofje Loke ob 251 zjut., 10-43 dopoldne, 3*59 pop., 8-04* in 8-15 zveč., 6-38 zjutr. in pride v Ljubljano (južni kolodvor) ob 325 zjutraj 11*16 dopoldne, 4*38 popoldne, 8-38* in 8*51 zveč. in 7*12 zjutr. Iz Ljubljane nazaj pa odhaja ob 10*00 zvečer, 7*08 zjutraj, 11*61 dopoldne, 4,00 in 5-41* popoldne, 12-24 ponoči; iz Škofje Loke ob 1034 zvečer, 7-47 zjutraj, 12-28 opoldne, 4-45 in <115* pop. in 1258 ponoči; iz Kranja ob 1046 zveč., 8()4 zjutr., 12-41 opoldne, 4*57 in 6*87* pop., 112 zjutr.; iz Podnarta-Krope ob 11-02 zveč., 823 zjutr., 1257 opoldne, 5-13 in 642* pop. in P29 ponoči; iz Radovljice ob 11-18 zvečer, 8*41 zjutraj, 1*14 opoldne, 6-30 popoldne in 1*46 ponoči; iz Lesec-Bleda ob 11*25 zvečer, 8-53 zjutraj, 1*26 opoldne, 5'40 popoldne in 1*54 ponoči; z Jesenic ob 11*68 zvečer, 925 zjutraj, V56 opoldne, 6*11 popoldne in 2-25 ponoči.
Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer iz Kamnika ob 5*30 zjutraj, 9*53 dop., 455 in 8-40* zvečer; iz Jar.še-Mengeša ob 5'52 zjutraj, 10*12 dop., 5-15 in 9*00* zvečer; iz Domžal 6*06 zjutraj, 10-22 dopoldne, 6*26 in 9*10* sveč.; in pride v Ljubljano ob 6-49 zjutr., 11-06 dop., 6'10 in 9-55* zveč. — Iz Ljubljane odide v Kamnik, in sicer ob 7-28 zjutraj, 205 pop., 6-50 in 10-25* zvečer, pride v Domžale ob 8-13 zjutr., 2*60 pop., 7-37 in 11-08* zveč.; v Jarše-Mengeš ob 823 zjutraj, 8*00 pop. in 7-48 in 1118* zveč.; v Kamnik ob 8-42 zjutr.,
3- 19 popoldne, 807 in 11 37* zvečer.
* Vozi samo ob nedeljah in praznikih.
Tedenski sejem v Kranju dne 10. t. m.
Prignalo se je 110 glav goveje živine,5 telet, 102 prašičev, 16 ovac, —buš, — koz. 50 kg: pšenice K 8.—, prosa K 750, ovsa K 7-—, rži K 7*—, ajde K 0.50, ječmena K 7*50, fižola koksa 9.—, ribničana K 8*—, krompirja belega K 1*50, rumenega K 1*60.
£ize!jsko vino!
Najizbornejšega vina okoli 300 hektolitrov iz lastnega vinograda hrani za poletno oddajo
Ivan Malus, 101-4
vinogradar na Bizeljskem
ter ga oddaja po nizki ceni na drobno in debelo. Imam še čez 480 veder finega belega in rdečega vina za oddajo samo od požlahtnenih trt. Kdor ga rabi, naj ne zamudi kupiti naše lanske kapljice.
Potrti najglohokeje žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno ye«t, da se je preselil v boljše življenje iskreno ljubljeni preblagi oče, oziroma brat, gospod
Lovrenc Magušar
posestnik in prvi občinski svetovalec
ki je nagloma, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes 8. junija ob 7. uri zvečer v 81. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v ponedeljek, dne 10. junija ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domačih cerkvah.
Prcblagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. 111
V Kropi, dne S. junija 1901. 7 I
Jurij Jtfaaušar, trgovec, sin; frančiš^a JC/iijar, JTna Vidic, Jnahja Jjertoncelj, hčere; Jarjez Jflagušar, brat; J/eja JVfagušar, sestra.
221
Spomenica
dr. Ivana Jana o bistvu in učinku njegovega zavetišča za nevrastenike vrh Homa pri Bledu. Dalje.
Preidem naj slednjič k svoji stroki, k svojemu športu, t. j. k sadjereji. Tu delam že več let in z vspehom. Smem se pobahati, da je pomagalo tukajšnje sadje, katerega sem vpeljal jaz reševati čast kranjske dežele na pariški razstavi glede napredka v sadjarstvu.
Pa čeravno se že trudim od leta 1876 v vseh svojih prostih urah, da uredim sadjarstvo v Podhomu in Gorjah, vidim še vedno obilo dela. S pomočjo c. kr. kmetijske družbe in leta 1895 s podporo kranjskega deželnega odbora za občino Podhom ustanovljene in od mene urejevane drevesnico nameravam konečno urediti sadjerejo tako, da bo imel vsak posestnik celo leto sveže sadje, da bo pridelal zadostno posušenega sadja, sadjevca, sadnega jesiha in domačega žganja, da zajezimo stan vsaj deloma pogubnemu špiritu. V tem pogledu se da konstatirati že precejšen in izdaten napredek.
V vaseh Podhom, Zasip, Gorje in Bled so že posestniki, ki imajo lepo zbirko namiznega sadja, pri drugih je več sadja za mošt, in pri tretjih le tako, namiznega pa nič. Sušenje sadja sem začel pospeševati s tem, da sem si nabavil sušilnico za ognjišča po Geisenhemskem sistemu, jo ljudem razkazal in dajal pokušati na njej posušeno sadje. Sušilnica je vsakomur na razpolago in se pridno rabi, kjer je ognjišče za to. Izdelek je v isti ni iz-boren in poraba priprosta. C. kr. kmetijska družba naj nam pomaga, da si v jeseni nabavimo enako sušilnico v večjih dimenzijah. Pridelovanje sadjevca, sadnega jesiha in žganja se mora vsestransko izboljšati in upeljati umno kletarstvo.
Največjo važnost polagam na sveže sadje za trg. Nasaditi in nacepiti se mora sadje, ki je v različnem času zrelo, veliko od ene izkušene vrste osobito od namiznih vrst. Ker se na Bledu sveže sadje dobro proda, naj pri vsaki hiši takoj, ko poteko češnje, dozoreva po ena hruška in jablana, da otroci, željni sadja, tistega doma dobe in se ne vadijo krasti ga drugod. Gospodinja bo zadovoljna, če otroci tudi njej in drugim kaj prineso z drevesa in gospodar se bo zadovoljno muzal, če mu blejska branjevka drago plača in odnese del tega zgodnjega sadja. Avgusta meseca naj dozorevajo po dve hruški in jablani, po ena sliva in češplja. Od teh se že da nekaj posušiti, drugo se povžije in proda. Septembra naj se obirajo jesenske, oktobra šele zimske vrste hrušk in jabolk. Slednje drže mj se do prihodnjega junija, če se obirajo dovolj pozno in varno ter spravljajo v hladne suhe hrame. Najlepši sadovi pridejo itak na trg. Opatija bo po letošnjili izkušnjah rabila veliko našega sadja. Kot podružnični tajnik zavezal sem se, da še letos preskrbim članom okjli tristo drevec, nadzorujem sajenje, obrezovanje in prevezovanje, da naberem kolikor možno veliko cepičev od znanih mi namiznih vrst in tiste pomladi porabim pri precepljevanju. Tu je pa dela za enega preveč. Treba bo pomoči in dobil jo bom pri mojih gostih, ki se bodo nabrali iz okolica in se radovoljno dali poučevati o sadnih vrstah in o raznih načinih cepitve.
Se nadaljuje.
\Vzitnice in kuverte 0 0 ' % po zelo nizkih cenah
priporoča Jv. }>r. Sampret v JCranju.
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
\l pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schuer-spatt) kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
I. WOHLGEMUTH
112—1 v Kranju, glavni trg st. 118.
Dragi meščani in milosrčni človekoljubi!
V tihem, zaduhlem podstrešju neke hiše Vašega mesta biva majhna družinica, katero že dlje časa mori bridka usoda življenja, z najskrajnejšo silo zapuščenosti, bede revščine in onemoglosti, 80 let stara vdova leži le dlje časa onemogla in boreč se z neozdravljivo boleznijo na bolniški postelji. Tudi nje hčer je večinoma bo-lehna. Komur izmed Vas bije srce usmiljenja in ljubezni do trpečega in zapuščenega bližnjega, gani naj ga ta javna prošnja in pokloni naj po svoji zmožnosti na altar človekoljubja mili dar, bodisi v živilih ali dvnarju. Za velikodušne darove dobrotnikom v imenu zapuščene družine: «Bog Vam plati tisočkrat!' — Darove sprejema iz prijaznosti g.Karo 1 Florian, knjigar v Kranju, pri katerem se izve tudi ime dotičnih zapuščenih.
v ta&tični ve(\ho>(\ in ftaltovoti ima po nvzfii ceni vedno v »a-fo-~fi 108-52 CD CD
Sp#3it<* c. hi. fi\v. jtvine **tean'\ce, Cju6Cjana, dvtnaj>&a cota it. iS.
Sprejme se
10T—t
11
15—16 let star, v neko gostilno. Plača po dogovoru. Kje? pove upravništvo »Gorenjca*.
&a kopeli, hakot, tudi 4Upe, va&c it%
dtucj-e cflinastc i&dtike, •v   vseh  vatvafv,  tt-pe-šne in cen« priporoča piva in fxayvccya
73—9
^a/] val a.
V dolžnost si štejem tem potem izreči gosp. Rudolfu Kokalju, glavnemu zastopniku
c. kr. priv. avstr. zavarovalne
družbe.Dunav'
v Kranju javno zahvalo za izplačilo vse vsled požara nastale škode v znesku 540 kron vkljub temu, da ob času požara zavarovalnina še ni bila plačana.
V Zadragi pri Tržiču, dne 10. junija 1901.
Lovrenc Ilar
113 posestnik v Zadragi h. št. 14.
8
222
Loterijska Brečka dne 8. junija t. L
Gradec:        4      31      G8 86
52
JVaznanilo preselitve in priporočilo.
70—6 +• 11'
Usojam se p. n. gg. trgovcem in nabiralcem zelišč uljudno javili, da sem svojo, dosedaj v hiši gosp. .los. Leuza v Ljubljani pa mesarskem mostu nahajajočo se
trgovino j rajnimi suhimi koreninami, lubjem, rastlinami, cvetjem i. t. d.
premestil mi sv. Martina cesto št. 10 v Pongracovo barako v obližju sv. Petra cerkve.
Kakor dosedaj hodem tudi nadalje vse v mojo stroko spada joče predmete, kakor: norično ali beladona-perje in korenine, ako-nitovo ali lisjakovo perje in korenine, arnikovo cvetje, česminovo lubje, podleskovo seme in korenine, lapuhovo perje in rožice, tršlikovo lubje, črno in belo čemeriko, jeternik, lipovo cvetje i. t. d. vedno po najvišjih cenah kupoval.
Posebno opozarjam p. n. gtf. trgovce in nabiralce zelišč, da naj se vse moje poštne in železniške pošiljatve in pisma natančno naslovijo na
Jos. Leuza naslednika v Ljubljani
da se ne pripetijo neprijetne zamude in zamenjave.
Z odličnim spoštovanjem
Jos. Leuza naslednik.
Doktorja pl. Trnkoczyja
preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 188 -10  že mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna  Trnkoczy v Ljubljani.
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če ms naroča po pošti, odkoder ne ta zdravila v.-mk dan na vse strani sveta z obratno poftto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi Cflto samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za štedilno gospodinjo, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledično, zu vsakuga bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkdczva KnI."W»   <šl'ulni  As*i   priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in nuj-
ivakao siaum caj ;.en'(.jtl hr.in;lntl »^«1**0. /av0jček {uiti kile
vsebine) 10 b, 14 zavojčkov s a in o 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. T r n k 6 e zy a Želodčne   kaplic*.   [Zborno sredstvo za želodec.   Deluje pomir-T       - jujoie, krepilno, bolest uteAujoče, tek vzbujajoče, čisti
želodec in pospešuje prebavo.   Steklenica 40 h, pol tacala 2 K. KrOffllCe   odvajalne, želodec čistilne.   Čistijo želodec, odvajajo o blato,  odpravljajo napenjanje   in zabasanje   želodca brez
vseh bolečin, kakor se to čestnkrat pripeti pri drugih kroglicah. Skatlja 42 h, šest škatjic 2 K 10 h. — I'or ukrene kroglice, bkatlja «0 h," tri škatljo 2 K, PrSni    plfrfini in kasljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko |   raztvarl ji vini antičnim železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri.  Steklenica 1 K 12 h, pol
tucata
Drgnilni a,i.u<l(,v c.vt'.1 <i,i",iuski
vet, G i c h t g e i st) priporočljiv je kot  boli utešujoče, lajšajoče drgneiije v križu, rokab in nogah, kot novo pozivlja|oče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu. 4 K f>0 h.
Tinktura za kurja očesa,
•vizknšeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, rožeuici, žuljein in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K .M) h.
W*   Ker je ve dna skrb
Varstvena znamka. p, n. ekotlOlllOV, poljedelcev,
živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczyja redilne pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnk6czyja
za no-k ra v a h ,
1 i b in konjih. Že blizu 60 let z najboljšim uspehom uporabi jevan, kadar krave nočejo zreti, in da se iboljiuje mleko. Zavojček z navodilom gl*dt! nportlba 1 K , pet zavojčkov samo i K.
1'r'lŠit'ii '''''I''11'      k r ni i I n i prašek.
J   Varstveno in dijetetic no sred- Varstvena znamka.
MtVO M prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček aO h, pet zavojčkov samo 2 K.
Pozor!   Zeli kdo samo en kos od teb sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos pošlje takoj s poštnim povzetjem.
Živinski ,p™j
tiaii|o   rabo pi .. Zeli
Otroški vozički in košarice
se dobe po najnižji ceni pri
Albinu Rantu v Kranju.
42—8
Kje? pove upravništvo «Gorenjca».
110—2
^>o$ter) hlapce
dobi takoj prijetno službo.
Kje? pove upravništvo «Gorenjca». 89—7
Kdor kupuje sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
kjer se lahko prepriča o cenah brez primere.
Glavno skladišče
Loškega ševijota (sukna)
katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniškib 64—11 cenah.
Sukneni ostanki
različnih  vrst za polovico cene. -— Gospodje krojači dobijo na zahtevanje vzorčne knjige.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 109—2
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
C.ejiiki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
FRAN ZEMAN
Ljubljana
108—2
36>,
" Poljanska cesta nasproti sv. Petra
^ .3? niostn.
Tvorniška zaloga najtovejših poljedelskih strojev,
in sicer: nove vrste gepljev, ki se pritrdijo k stropu. Postavijo se lahko zraven poda, ali pod njim (v šupi), ker zadostuje samo f> metrov prostora in jih ena sama žival lahko goni; tudi se da vsak lesen gepelj na ta način trpežno prenarediti; ročne in lat i ln i ce ali za ^epelje z m e s i n ga s t i m i tečaji ali na krogi je, slamo-rez niče s posebno močnimi kolesi in jako napetimi noži, mline za čiščenje žita najnovejše iznajdbe, tudi vsake vrste posamezne dele za stroje, kline, jermena i. t. d. — Sesalke za vodo in gnojnico, c in kaste cevi za tromhe in vodovode, katero sploh ne rjave in tudi vodi ne dajo neprijetnega okusa, kakor druge vrste cevL
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarja .G. Piccoliju v Ljubljani prisrčno za hvalo za doposlane Jim stekleničice 161 a —47
tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov • Dvorni založnik Nj. svetosti» s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prenavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar «pri angelu« v Ljubljani, na dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1*26 a. v., po 24 steklenic za gld. 2'40, po 36 za gld. 9*60, po 70 za gld. 650, po 110 za gld. 1030. — Poštnino moni. plačati p. n. naročnik.
Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka,
97—5 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
\i)ar)a lJidrr)ar-ja
5trtigarjei O bjtiblj«r>i, dtir>«]5k« ce$ta 11.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod trarčo št I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—12
223
rT)lscl rT)oj
30 let star, rokodelec, ki ima nad 1000 kron premoženja, se želi seznaniti z mladim, od 20 - 30 let starim dekletom, ki ima veselje do možitve in ki razume gospodinjstvo na kmetih. Tudi šivilje niso izvzete. Prednost imajo dekleta z majhnim imetjem. 106—2 Ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošiljajo pod naslovom J-S. na upravništvo «Gorenjca». Stroga tajnost zajamčena.
Sms
Vsaka
gospodinja in mati
se mor« blagrovati, katera rabi z ozirom na zdravje, varčnost in dobri okus Kath-reiner- Kneippovo= aladno kavo (pristno samo v znanih izvirnih zavitkih), ssss
JOSIP WEHL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajllne miza, ograje na mirodvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpna križe, štedilnike i t. d. 85—s
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnlCr kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cecnu pri Prostjevu in Smichovv-Praga. Podružniea v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 83—8
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
224
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. ph. Mardetscblager, lekar in kemik, J.SVOBODK nas). 80—9 čevljarski most.
Kupite ali naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K.
Želodec ne kapljice.  1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škaUje 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 h, 00 h, 80 h.
FI u i d za vnauje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K.
Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K.
Ž e 1 e z o - k i o g 1 i c e v sladkorju ali oblatili delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 b in 1 K, pri odkupu
6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna št upa za živino, za rogato, za
prašiče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K.
G. Tdnnies
Ljubljana HB_n
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, aine-rikanske  turbine, bencin-motore in parostroje.
R. LANG, Ljubljana (KolizeJ)
■i
m tovarna za modroce na peresa in ] c.tcjno opravo, zaloga pohištva,
priporoča vsake vrste
modrocev, posteljne uioge, zrcal, podob, otroCjih vozitKov, naslonjačev, počivalnikov (sora, kanape, divan) in sobno opravo 54—13
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zaHtonj 111 poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Adolf Hauptmann
* K
S S S »
tovarna r)3_13 $
f »
MM v Ljubljani. X
llustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
H. SUTTNER
urar v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga po najnižjih cenah. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosti.
Vabin. uljudno vsakogar, da si ogleda mojo v resnici najbogatejšo zalogo. 84—7
Priznano dobro blago.
d
fC 3 fO
3
A
n>
*r
p *r o -t
xs o
ca
O
Ferd.
79—i>
BLED (Gorenjsko).
Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce.
A. Tschinkelna zet
bjtibljeloa.
Prva in edina
domača tovarna
cil^orijc,
figouic l^6L>e,
k<ar>d i ranega $ad\a
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—11
Najceneji in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri
Karol Kavšeka nasl. v
SCHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vedno velika zaloga ge p oljno v, slaino-reznic, m 1 a t i 1 n i c, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—11 Tudi vsakovrstna železnimi kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 ki oni, xa četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj še blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo,
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca».
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.