Varstvo pticam. i. -GV«>-jjsako jesen, ko se začnejo pomikati J^-ptice selivke v gorkejše kraje in na pomlad, ko prihajajo naši pernati pevci nazaj, čujejo se ne le v raznih ,,društvih za varstvo ptic", temveč po vseh krajih širno Avstrije npravičene tožbe o neznosnem počenjanji ptičarjev.*) Toda te tožbe ne pomagajo nie. Dokler visoke deželne vlade ne bodo sklenile trdne zveze k ohrani in obrambi ptičic, ne bode se tem nedostatkora prišlo v okom. V nekaterih kronovinah naše države, sosebno na Spodnjem Avstrijskem, dalje v Turčiji in Grškem, prav posebno pa v Italiji in severni Afriki se vsako leto vlovi, umori in použije na milijone ptic pevk. Razven tega presega dandanes neumna šega že vse meje, kajti na tisoče in tisoče ptic se žrtvuje kot novošegni izdelek v kinč klobukov našega sicer nežnega, v tem oziru pa jako neusmiljenega ženskega spola. Da, vražji modi se je žrtvovalo že celo! gnezdo z zarodom vred. V deželah okrog sredozemskega morja se peča vse staro in mlado s ptičjim lovom in sicer jako marljivo skozi vse leto z raznimi sredstvi. Tako početje dokazuje najbolj grozno zdivjanost in nevednost ljudstva, ob jednem tudi, da se je do sedaj v šolah šo vse premalo intenzivno vplivalo na mladi čut prihodnjega zaroda. Res z začudenjem moramo opazovoti cele vozove ptičjih kožic, katere se pošiljajo iz tropičnih krajev sem, s smehom gledamo ptičja gnezda po klobukih naših raodernih dam in večkrat se dobi tudi pravi izraz za tako neunino *) Ptičji lovci. šego, toda nobenerau pa ne pride v glavo, da bi se postavil taki gnjusobi z vsemi postavnimi sredstvi v bran. V krajih raed Ottakringom ia Hiitteldorfom in še v drugih krajih ,,Dunajskega gozda" je lov na ptiče močno razvit. Jeden del plena se odda prav po nizki ceni raznim ptičjim mešetarjem, drugi del, navadno babice (samice), se umori, z raznirai barvarai kemično preustroji in potem modistiajam in drugim takira, kakeršnih je na Dunaji veliko število, prodti. Kar je bilo povedano do sedaj, dokazuje dosti jasno, da se v našem sedanjera, največ materializmu udanem času ceni korist ptic veliko veliko premalo. Koliko uplivajo ptice na človeško naravo in njega blagost v materijalnem in nravstvenem oziru, se le prerado pregleda. Nočem govoriti o neizmerni koristi, ki jo prinašajojptice pevke našim vrtnarjem, gozdarjem in kmetovalcem s pokončavanjem škodljivih mrčesov, temveč pa hočein govoriti o vplivu ptic v nravstvenem oziru na čut, lepoto in naravo sosebno mestnim prebivalcem. Bodisi še tako lep gaj, če nima ljubeznjivih prebivalcev, ptičič, ni prikupljiv. Kako pust in prazen je gozd, zelen gaj, vrt, ee ni čuti iz njega čivkanja in blagoglasnega petja naših pernatih ljubčekov. Dvakrat lepše se nam vidi v naravi vse, kedar se vrti nad narai žvrgoleči škrjanček. Nedvomno vpliva ptič, seveda le na prostera, na oloveški čut vzgojevalno, vpliva na človeško dušo in spodbuja marsikoga k temeljitemu učenju živalstva sploh. Po večjih mestih so ravno ptice in cvetice oni priporaočki, s kojimi se morajo razveseljevati prebivalci nad lepoto narave, da se ji čisto ne odtujijo. Toda ptice nam pa tudi niso le samo za razveseljevanje, one so človeku vzgled pri njegovem početji. Nobena stvarica, pravi Brehm, ne zna tako živeti, kot živi ptič, nobena druga stvarica ne zna porabiti svoj čas tako, kot on. Njemu je najdaljši dan komaj dosti dolg, najkrajša noč komaj dosti kratka; on hoee ves čas dobro, budno irT veselo izraeriti. Zgodaj zjutraj se zbudijo iz kratkega spanja. Pri nekaterih ni raoci opaziti, da delajo sploh kak razloček med dnevom in nočjo. Kak vzgled vender za nas ljudi! K temu nravstvenemu (etičnemu) opazovanju pristaviti hočem le še to, da se pokonča veliko jako koristnih ptic. posebno pevcev, tudi iz gole vraže, prazne vere in surovosti ljudij. Da povem samo jcden vzgled, naj navedem, da se preganja in pobija n. pr. tako koristen mravljinčar, tudi kozomolzek (Nachtschwalbe, Ziegenmelker) imenovan, le radi tega, ker leta, kakor praznoverno ljudsvo pripoveduje, po hlevih in molze krave in koze. In za kaj drugega ne pride on v hlev, kot samo zaradi tega, da lovi živini tako nadležne rnuhe in druge mrčese. Tako je še mnogo pernatih prijateljev med ptiči, kteri morajo vsled ogromne nevednosti ljudstva žalostno poginiti. So pa še ptice, katere se nam vidijo, da so škodljive tu pa tam, od slučaja do slučaja. Saj ima vender vsako živo bitje svojo dobro in slabo stran, tako tudi ptič. Veliko število opazovalcev vidi na njem le dobro, veliko število pa le slabo stran. Veliko ptic, katere so se opazile od nekaterih natančnih opazovalcev kot škodljive, nam gotovo več koristijo, kot škodujejo. Saj je tako, kakor pri človeku, nekaterim se očitajo njib slaba dejanja, a lepih čednostij, kojih ima morda še več, pa ne vidijo. Naj navedem vzgled za to. Vrabca popisujejo kaj radi, da je ,,prevzeten tat" in ,,neznosen tovariš". Ako primerjamo njegovo dobro stran s slabo natanko in vestno, mora pritrditi vsak nepristransk opazovalec, da vrabec vrtom in kmetijstvu sploh več koristi, nego škoduje. Saj to lahko že razvidimo iz tega, ker redi vrabec svoje mlade, katere ima nič manj, kot trikrat v letu, samo le z žuželkami in s škodljivimi gosenicami, katere pobira po bližnjih sadnih vrtovih, travnikih in poljih. Gosenice in bube od tako škodljivega zeljnega belina, kakor tudi hrošči so njego-va najljubša brana. Pri njegovi neizmerni požrešnosti se lahko misli, koliko število mrčesov pokonča vsako leto ta ptiček. Res se časi jeseni zapodi tudi v poljske pridelke, zoblje črešnje in se pridruži kokošim in" golobom, da dobi pri njih dobro kosilce, toda ta škoda je tem manjša, ker je treba pomisliti, da so z njegovo pomočjo časi drugi pridelki toliko bogatejši. Prav lahko bi torej vsprejeli tega ptiča tovariša — med druge koristne ptiče, kamor gotovo tudi spada. Ce pa bi se katerikrat ravno preveč pomnožil, no naj bi se pa potem srael tudi decimirati, sosebno, ker daje ukusno meso. Po sedanjih zakonih pa, ker se vrabcu nikdar prizanesti ne sme, se naši ptičarji in morilci ne morejo kontrolirati, kajti v takem slučaji odgovori lahko vsak lakonično: Saj sem streljal vrabce; med tera, ko vsakdo z izgovorom, da samo vrabce lovi vse pobere, kar pride v njegovo mrežo ali pred puškino cev. Na Spodnjem Avstrijskem je celd v zakonu za ,,varstvo ptic" izrečno dovoljeno, da se smejo taki in jednaki ptiči kot n. pr. vrabec, dlesk, gozdni drozek, brinovka i. t. d. od 1. vel. srpana pa do 15. prosinca ali loviti ali pa takoj pobijati in prodajati v hrano. Jaz pa pravim, vse take ptice zaslužijo prizanašanja v vsih kronovinah tudi na Spodnjem Avstrijskem. II. Govoriti hočem sedaj se, s katerimi sredstvi lahko varujemo naše ptiee. V prvi vrsti treba nam je mejnarodncga zakona za »varstvo ptic". Le s takini zakonom se bodc prišlo v okom vsem preganjalcem nedolžnih živalic ne le pri nas, temveč povsod drugod. V drugi vrsti morajo vsi posestniki zemljišč, gospodarji in gospodinje, kateri imajo vrtove, polja in gozde, boij krotiti in paziti na svoje domače mačke, da celo zatirati jih morajo. Veliko maček navadno prebije celo poletje na prostem, na vrtih, polji, travnikib in se vrnejo še le pozno v jeseni nasičeni in niastni od pticjih zaleg nazaj v domačo hišo. V tacem slučaji gospodar ne sme sprejeti mačke preveč prijazno, ker druzega ne zasluži kot pogin radi svojih hudodelstev. Nadalje naj bi dajali gospodarji in posestniki pri vsaki priliki pticam hrane po zinii in jim pripravljali po leti prostore za gnezda, pri kojim podjetji jih bodo gotovo rada podpirala ,,društva za varstvo ptic" in druga coologična društva. Taka gnezdišča se prav lahko pripravljajo iz za to odbranih vej po vrtih, gajih in logih, še celo po dvoriščih. Tudi jagodato grmovje, kot jarebika, črni bezeg, beli trn vplivajo mocno na ptice. S kratka skrbeti morarao bolj za njih kulturo. Z ozirora na zadnji dve točki morejo vplivati prav dobro ,,društva za varstvo ptic" takrat, kadar jim v to pripuščajo denarna sredstva, zato podpirajmo take korporacije! Po mojih mislih bi moral biti vsakdo, ki ima le kakeršenkoli dobiček od svoje zemlje, t-udi ud take družbe. Z združenimi močmi pa naj bi vsi imenovani faktorji pazili strogo na vse ptičarje in jim posebno ob času, ko gnezdijo, stopali najostrejše na noge. Ta vodila pa bodo še le potem obrodila polno sadu, ako bodo k temu pripomogli ne le navedeni organi, temveč vsakdo. V tem zmislu se mora to poglavje o varstvu ptičev po vseh ljudskih, meščanskih in srednjih šolah pri vsaki priliki mladini na srce polagati. Le z društvi, šolami, z javnimi prodavanji in z dobrimi spisi se bode spremenil ta za naše ptice pevke tolikanj važen zakon v raeso in kri vsega naroda. Da bode imel ta zakon jedenkrat trdna tla, potlej pa se bodo obljudili naši travniki in gozdi zopet z našimi prijatelji ptički in povrnila se bode vsestranska korist in veselje zopet na naša polja. Zato sklenem to razpravo z nujno prošnjo, naj bi vsi zato poklicani organi v zniislu te razprave skrbeli za vsestransko razširjenje ,,zakona za varstvo ptic" in z trdnim zaupanjem skazovali svojo-pomoč dobrotno za človeka, usmiljeno pa za živali tudi v dejanji. Jos. Petkovšek.