LETO XLVII, ŠT.13 PTUJ, 31. MARCA 1994 CENA 60 TOLARJEV Šopek pomladnega cvetja - pozdrav pomladi in bližnjim praznikom. Foto: M. Ozmec PO PONOVNIH ZBORIH OBČANOV Seia kVidmu, Polenšak samosto- jen, Placar k mestni občini... v nedeljo so bili v nekaterih naseljih ptuiske občine zaradi neusklajenih predlogov še ponovni zbori občanov za določitev referendumskih območij novih občin. Od 22 občanov Placorjo, ki so prišli no nedeljski zbor no Destrniku, jih je kar 18 glosovalo za priključitev v ptujsko mestno občino. Na Polenšoku je bilo no zboru 106 občanov in 95 se jih je odločilo za samostojno občino, vendar po so se prebivaki naselij Žomenci, Strejoci, Brezovec, Slomi in Strmec odločili za priključitev k Domovi. No Selih so se prebivalci Sel, Trnovca in Borislovcev odločili za priključitve k videmski krajevni skupnosti, vendar je bil izid zelo tesen: od 37 udeležencev zbora jih je 16 glasovalo za priključitev k ptujski mestni občini, 18 zo priključitev k Vidmu, trije po so se vzdržali. V Doleni in Bolečki vasi so se odločili za priključitev k samostojni občini Ptujska Gora, če pa ta ne bo samostojna občina, po so zo združitev v majšperško občino. Prebivalci Sto- govcev so se odločili za združitev v majšperško občino, za kar je glosovolo 10 od 15 občanov na zboru. Tudi v naselju Kungoto, ki zdoj sodi v okvir kidričevske krajevne skupnosti, so mnenja zelo deljena. No zboru odločitve o priključitvi k Hojdini ali Ki- dričevemu še niso sprejeli, saj so se odločili, da bodo zbirali podpise občanov in ti no j naj tako izrozijo svojo voljo. (DLŽ) Ponovljen koncert pihalcev Kaže, da tukajšnji prebivalci tesno živijo s ptujskimi godbe- niki, saj je za koncert, ki so ga le- ti izvedli 8. marca, že nekaj dni pred nastopom zmanjkalo vstopnic. Zato so se v 58-član- skem Pihalnem orkestru, ki ga že od 1968. leta vodi dirigent Anton Horvat, odločili, da bodo koncert 4. aprila ponovili. Od ustanovitve Pihalnega or- kestra je minilo že 116 let. Takrat je namreč mestna godba prešla pod okrilje novoustanovljene glasbene šole, s katero dobro so- deluje in je z njimi ozko povezana še danes, ko igrajo ptujski godbe- niki v okviru ZKO občine Ptuj. Orkester združuje glasbenike nied 13. in 60. letom iz vrst delav- cev, kmetov, dijakov študentov, obrtnikov in inteligence. Godbeniki nastopajo v pov- prečju po 50-krat letno, saj jih Srečamo na vseh pomembnejših prireditvah, proslavah, shodih, srečanjih ... in tudi tekmujejo Prvič v novih uniformah. Foto Langerholc med pihalnimi orkestri druge težavnostne stopnje. Pred dvema letoma so ustano- vili veliki plesni orkester, ki prav tako igra pod vodstvom Antona Horvata. V njem sodelujejo v glavnem godbeniki pihalnega or- kestra, nastope pa popestrijo tudi pevci in drugi gostujoči solisti. Letos so ptujski godbeniki poskrbeli tudi za zunanji blišč, saj so na svojem koncertu že nastopi- li v povsem novih oblačilih v rdeče-črno-beli kombinaciji, okrašenih s ptujskim grbom, kijih je kreirala Stanka Vauda, blago je prispevala TYI Majšperk, sešili pa so jih v Krojaštvu Šmigoc v Spuhlji. Sicer pa je ptujske godbe- nike pri tem gmotno podprla SO Ptuj. ' McZ Na gradu mednarodni arheološki kolokvij v organizaciji arheo- loškega oddelka Filozofske fakultete iz Ljubljane se je danes na ptujskem gradu pričel tridnevni kolokvij na temo Kelti in romanizacija, ki se ga udeležujejo strokovn- jaki iz evropskih dežel, po katerih je vodila nekoč jan- tarjeva pot. Ta je bila aktualna že v praz- godovini, ko so prenašali po- sebno smolo, jantar, iz rudni- kov ob Baltiškem morju na Ja- dran, predvsem v današnjo Grčijo in Italijo. Iz te smole so izdelovali posebno lep in dra- gocen nakit. V predavanjih bodo različni evropski stro- kovnjaki, tudi slovenski, pred- stavili keltske najdbe in raz- mišljanja o njih. Za širše občinstvo bo zanimiva polur- na videokaseta o jantarjevi poti profesorja Kausa izEisen- steina, ki jo bodo prikazali v grajskem palaciju danes ob 10.30. McZ S SEJE PTUJSKE OBČINSKE VLADE: Prometnim zagatam Ptuja ni videti konca.............................stran 2 PRETEPEL SREDNJEŠOLCA: Dogo- dek, ki je razburil javnost..........stran 3 OCEN JEVAN JE VINA PTUJ '94: Let- nik izvrsten, kletarji povprečni .. stran 9 PRESELJEVANJE LJUDI IN MED- ČLOVEŠKI ODNOSI.............stran 12 OD 8. D011. APRILA: "Dobrote slo- venskih kmetij".......................stran 13 ŠPORTNI PORTRET: Mirko Vindiš - ptujski maratonec..................stran 14 STROKOVNJAKI SVETUJEJO: Zatiranje plevelov v žitih.........stran 16 ČIGAVA JE ŠPORTNA DVORANA CENTER................................stran 24 31. MAREC 1994- TEDNIK 2-DOMA IN PO SVETU Piše: Branko Cestnik PISMO IZ RIMA »Dravska ulica« v Milanu Piše se leto 1993. Oktober je in smo v slabo razsvetljeni stav- bi med popisani- mi in porisani zi- dovi. Tu in tam kakšen plakat s provokativno vsebino. In tu in tam kakšna ultra- moderna slikarija in kakšen hipi- jevski znak. Mimo nas hodijo nau- hanjeni dolgolasci in v pisana oblačila odeta dekleta. Iz ene izmed soban slišimo kitare in bobne. Ozračje je napeto. Pred nekaj dnevi je politična oblast sklenila ukrepati proti tej stavbi. Porušila jo bo! Ne, nismo zašli med strašne roc- kerje v Dravsko ulico v Ptuju. Ti zi- dovi niso zidovi starega kopališča in tisti fant v zlizanih kavbojkah, v usnjeni suknji in z oficirsko torbico preko ramen ni Vili Muzek - strah in trepet ptujskega meščanstva - ampak le eden od obiskovalcev mi- lamV-tLeonke, kakor se Ij ubkovalno imenuje Socialni center Leoncavallo. (Italijanska beseda nima črke K, vendar jo alternativci radi upo- rabljajo namesto črke C. Tudi tako izražajo svoje nestrinjanje z obsto- ječimi pravili.) Danes se piše 1994 in Leoncaval- la ni več. Birokrati in buldožerji so opravili svoje. Milansko alternativo gibanje je dobilo prostore v neki zapuščeni tovarni. Stanovanjski bloki so zdaj na varnostni razdalji in strah pred okužbo je manjši. Center Milana je kulturno čist. Kako se je moglo to zgoditi? Zgodba se začne leta 1978, ko je takratna mestna oblast izdala odlok o rušenju zastarelega stavbnega kompleksa v Via Leoncavallo. Do rušenja ni prišlo, ker je levičarska mladina že okupirala zgradbo in si začela ustvarjati center za undergro- und kulturo in alternativne socialne dejavnosti. Center je bil precej ve- lik, saj je lahko sprejel tudi nad 6000 obiskovalcev. Samo velikopotezen in nasilen poseg policije bi lahko pometel z mladimi punkerji in rockernji. Ta pa bi bil politično škodljiv, pa tudi težko izvedljiv, saj je Leonko podpi- rala močna Komunistična partija. Leta 1989 so se socialistični občinarji čutili dovolj močne za frontalni napad na center. Bul- dožerji so takrat poškodovali stav- bo, vendar se mladina ni vdala in so morali kar hitro oditi iz bojišča. S pločevino in deskami so mladi po- pravili poškodovane dele in Leonka je spet opravljala svoje subkulturno poslanstvo. Kaj se je vsa leta dogajalo v Via Leaoncavallo?yl/eo/zo/, droga, razbi- jaštvo, hrup in vseh vrst sprevrženost, se glasi klasičen odgovor delavnih, urejenih in dobromislečih prebi- valcev bližnje stavnovanjske četrti. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika ozi- roniaNašegadela,kigajeustanovilOkrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO- TEDNIKPTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novi- narji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič. PROPAGANDA OliverTežak 11776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK Raičeva 6.62250 Ptuj, p.p. 99.9(062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.120 tolarjev, za tu- jino 6240 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisK Manbor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23!58-92z dne 12 2 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3,zakateregaseplačuiedavekod prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. Člani centra odgovarjajo: Neumnos- ti! Nobena sprevrženost! Le kultura mladih, ki so drugačni in v imenu svo- bode in življenja ne sprejemajo prevla- dujočega eru)umja. Dejavnosti centra so bile raz- lične: koncerti vseh zvrsti in podzvrsti, likovne razstave, razna predavanja in tečaji, eksperimen- talni teater ... Ob teh kulturnih za- devah je socialni center gojil tudi politično udejstvovanje leve usme- ritve. V Leonki so se pripravljali protestni pohodi, solidarnostne ak- cije, mitingi proti rasizmu ... Kljub vsemu se ni nikoli vezala na kakšno politično formacijo. Do uradnih in- stitucij - strank, države in Cerkve - je bila nezaupljiva. Kar se pa mamil tiče, težke droge v center niso imele vstopa. Nekega dne so severnoafriški preprodajalci organizirali kazensko ekspedicijo v center: pretolkli so vse, kar se je gi- balo in dihalo. Krivda centra: dan poprej je napodil dva deelerja, ki sta poskušala vpeljati heroin med obi- skovalce. Potem pa je prišlo usodno leto 1993. Spomladi so v Milanu poteka- le občinske volitve. V drugem kro- gu sta se soočila predstavnik Sever- ne lige Marco Formetini in levičar- ski kandidat Nando Dalla Chiesa (sin slavnega generala karabinjer- jev DalleChiese, ki je konec sedem- desetih let uspešno zatrl teroris- tične Rdeče brigade, potem bil pos- lan v Palermo, dabi zatrl šemafijo,a ta ga je pokončala z ženo vred). Socialni center Leoncavallo se je znašel v središču predvolilnega boja. Začel je Formentini, in to z obljubo, da bo po hitrem postopku rešil problem Leoncavalla, če bo le izvoljen za župana. Tapredlog je na^ letel na odobravanje velikega dela upokojeniškega, gospodinjskega in podjetniškega Milana ter na hude kritike s strani levih kulturnikov in socialnih aktivistov. Nando Dalla Chiesa je sprejel iz- ziv in pohitel z obrambo Leonke. Kot bivši študentski protestnik iz leta 1968 se je hitro poistovetil z al- ternativci in njihovim bojem za prostor pod meglenim milanskim nebom. Eno izmed svojih predvo- lilnih zborovanj je pripravil prav v centru. Na koncu je zmagal Formentini in januarja letos z buldožerji izpol- nil svojo predvolilno obljubo. Nič ni pomagalo nasprotovanje tisnh, ki zagovarjajo kulturni pluralizem in toleranco do drugačnih. Nič ni pomagalo barikadiranje in plakati- ranje (lepaki so prikazovali občin- ske politike v nacističnih unifor- ma). Edino, kar je bilo mogoče iz- poslovati, so bili prostori v zapuščeni tovarni na velemestni pe- riferiji. V pomanjšanji obliki tudi naš Ptuj doživlja opisane reči.Upajmo, da bo pokazal dovolj čuta za dru- gačnost drugačnega. V PODJETJU ZA VZDRZEVANJE ZELEZNIŠKIH VOZ PTUJ SE PRILAGAJO TRŽIŠČU Preusmeritev na potniške vagone PRREKINITEV PROMETNIH TOKOV ZAHTEVALA PREUSMERITEV NA POTNIŠKE VAGONE * POTREBE PO NOVIH KADRIH USPEŠNO REŠUJEJO S PREKVALI- FIKACIJAMI* BOGATE IZKUŠNJEZRESTAVRIRANJEM MUZEJSKIH VAGONOV ♦ STROJNE IN DRUGE STO- RITVETUDI ZA ZUNANJE NAROČNIKE Podjetje za vzdrževanje želez- niških voz Ptuj smo obiskali, da bi izvedeli več o restavriranju muzej- skih vagonov za Štajerski muzejski vlak, ki bo prvič peljal za veliko- nočne praznike drugega aprila. Imel bo pet vagonov, vlekla pa ga bo parna lepotica iz leta 1917, najsta- rejša tovrstna lokomotiva v Evropi. Ptujskemu podjetju za vzdrževanje voz Ptuj so zaupali restavracijo dveh dvoosnih vagonov, tri pa ob- navljajo v TVT Boris Kidrič Mari- bor. Direktor Janez Čuček je pove- dal, da imajo že bogate izkušnje pri obnovi muzejskih vagonov, saj so restavrirali tudi večino vagonov slo- venskega muzejskega vlaka, ki že nekaj časa uspešno vozi v Sloveniji in tujini. Skrbijo tudi za njegovo in- vesticijsko vzdrževanje. Muzejska vagona, kiju obnavlja- jo, sta nekoč že vozila potnike. Po izločitvi iz prometa, soju uporablja- li v železniškem gradbenem podjet- ju. V obnovo k ptujskim železničar- jem soju pripeljali vzačetkujanuar- ja letos. Včeraj sta že opravila po- skusnovožnjo. Kdor ju je že videl, je lahko ocenil, da sta prava lepotca. Ptujski železničarji so imeli z njima precej dela, saj je razen okvirja in podvozja drugo vse novo, pa še sta- ra konstrukcijaje kovinskoojačana. Notranja oprema, sedeži in prtljažniki pa so popolnoma novi. Pri restavriranju so se dosledno držali načrtov. V enem vagonu je 50 niče vključujejo v turistično ponud- bo Slovenije, se bo v vseh petih va- gonih v soboto peljalo 250 gostov. Ptujski železničarji .so ponosni na doslej opravljeno delo pri obnovi muzejskih vagonov. Obnavljali jih bodo tudi v prihodnje in skrbeli za njihovo investicijsko vzdrževanje. V ptujskem železniškem kolekti- vu so se glede na spremenjene pro- metne tokove podobno kot v celem sistemu Slovenskih železnic morali preusmeriti. Do aprila leta 1993 so se v glavnem ukvarjali z investicij- skimi popravili tovornih vagonov Muzejski vagon, ko so ga še obnavljali. sedežev, v drugem 68. Na promocij- sko vožnjo Štajerskega muzejskega vlaka, s katerim se Slovenske želez- Notranjost je v celoti iz lesa. Foto: Kosi ter dvoosnih in štiriosnih potniških vagonov, zatem so se po sklepu vodstva Slovenskih železnic preu- smerili na investicijsko vzdrževanje štiriosnih potniških vagonov, še vedno pa vzdržujejo tovorne vago- ne in opravljajo njihovo sprotno vzdrževanje. Prestrukturiranje podjetja, ki ima tudi delovišče naTeznem, je te- sno povezano s prekvalifikacijo za- poslenih, ki jo uspešno izvajajo. Preusmeritev na evropski trg od njih zahteva kakovostnejše delo. Da bi preživeli, se ukvarjajo z opravljanjem različnih strojnih in ročnih storitev za zunanje naročnike. Letno s temi storitvami zapolnijo od pet do deset odstotkov zmogljivosti. MG S SEJE PTUJSKE OBČINSKE VLADE Prometnim zagatam Ptuja ni videti konca Projekt poskusnega uresničevanja ptujskega mestnega prometa še ved- no buri duhove. Prej šnji četrtek naj bi ptujska občinska vlada izvajalcema - prometnima podjetjema Štajertours in Certus - podaljšala poskusno obra- tovanje. Ker pa je ugotovila, da nista predložili analize dosedanjega ure- sničevanja projekta in nista izpolnili nekaterih drugih pogojev za nadalje- vanje (nimata soglasja za cene, Cer- tus ga za razliko od Stajertoursa ni imel že za dosedanje poskusno ob- dobje, in tudi ne novih odločb za pos- tajališča in linije), je nadaljevanje po- skusnega obratovanja ptujskega mestnega prometa od prvega aprila do 31. maja predvsem odvisno od tega, kako bosta do roka (do prvega aprila) izpolnili zahtevane pogoje. Ob tem velja povedati, da boža ure- sničitev projekta uvajanja ptujskega mestnega prometa potrebno še veliko narediti. Na ministrstvu za ekonom- ske odnose in razvoj ugotavljajo, da v Ptuju ni pogojev za mestni promet, ker ni zagotovljen krožni promet. V občinskem proračunu bi podobno kot v drugih mestih, kjer ga izvajajo, mo- rali zagotoviti del denarja za njegovo izvajanje. Ptujski prometni podjetji Štajerto- urs in Certus sta v vlogi za podaljšanje poskusnega obratovanja navedli po- trebo po sofinanciranju, čeprav na začetku poskusnega uresničevanja projekta ptujskega mestnega prome- ta o tem ni bilo govora. V ptujskem izvršnem svetu poudarjajo, da dokler teče po.skusno obratovanje, ne rnore biti govora o subvencioniranju. Šele analizafmančne uspešnosti naj bi dala odgovor, kako naprej pri uvajanju ptujskega mestnega prometa, ki ima zacilj urediti prometni nered v mestu. Njegovo uresničevanje je eden od po- gojev, da si Ptuj zagotoviti status mes- ta. Predsednik izvršnega sveta Branko Brumen je ob tem spomnil na številne druge poskuse, kako urediti ptujsko promet no zmedo. Še vedno ni sprejet odlok o prometu v Ptuju, ki je predvi- deval vzpostavitev tako imenovanih modrih con, medtem pa so jih uspeli u rediti v drugih mestih, čepravsmojih v Ptuju načrtovali že veliko prej. Pi- smo načelniku uprave ONZ Maribor, da bi bili policaji bolj dosledni pri ure- janju prometa v Ptuju, je zaleglo za kratek čas, sedaj pa je vse po starem. Mesto je zatrpano z avtomobili, ne- pravilnose parkira navsakem koraku. Svojih nalog ne opravljajo tudi drugi pristojni organi. Pri tem so člani izvršnega sveta še posebej opozorili na problem parkiranja v Prešernovi, od ureditve katere so meščani in drugi veliko pričakovali, sedaj pa je slabše kot prej. Franc Ivanušaje povedal, daje 80 odstotkov vozil v mestu parkiranih brez dovoljenja ali nepravilno. Vse kaže, da bo rešitev prinesla le fizična zapora. Ta naj se postavi še pred po- letno turistično sezono v okviru pris- tojnosti izvršnega sveta, če odlok zno- va ne bo šel skozi skupščinsko proce- duro. Ptujčanom bo do želenega cilja lahko poleti pomagal tudi vlakec Ptujčan. Pri prometnem kaosu Ptuja velja opozoriti še na nekaj. Mesto je kljub temu, da je želelo biti prijazno do in- validov, saj so bile odstranjene števil- ne arhitektonske ovire, do teh svojih občanov še vedno neprijazno. Kaj po- magajo odstranjene arhitektonske ovire, če so pločniki dobesedno zatrpani z avtomobili! Odgovorni naj si samo pogledajo Raičevo ulico. MG BOSNA IN HERCEGOVINA; V ponedeljek se je, prvič po aprilu 1992, sestala skupščina Bosne in Hercegovine, na kateri sodelujejo tudi bosanski Hrvati. Lojalni Srbi vse glasneje zahtevajo, naj medna- rodna skupnost sprejme za enako- pravnega partnerja tudi njih. Po Sarajevu se govori, da bo radikalna Karadžičeva struja odpadla, vrnili pa se bodo srbski politiki iz časov Jugoslavije. Začelo se je torej pos- tavljati vprašanje, ali vodstvo na Palah v resnici /.astopa vse Srbe v BiH. Tudi ruski veleposlanik v Za- grebu, ki jegovoril v imenu Vitalija Curkina, je izrazil zadovoljstvo, da se vse več Srbov zavzema za mir in celovito Bosno in Hecegovino. SAMOZVANA SRBSKA KRAJINA: Pričeli so se tudi spori med bolj in manj radikalnimi srbskimi voditelji. Predsednik sa- mozvane Republike srbske kraj ine Milan Martič je na primer v pone- deljek izcen tra za usposabljanje vo- jakov v Erdutu izselili pripadnike srbske garde prostovoljcev oziro- ma tako imenovanih tigrov, ki jih vodi Željko Ražnjatovič Arkan. Ta spor se vleče že dolgo, najbolj pa je Martič zameril Arkanu njegove ro- parske pohode po bogati Slavoniji. Srbski tisk je spor med n j ima prika- zal kot primopredajo vojaškega ob- jekta med dvema srbskima vojvo- doma. Vsekakor pa so si ob novici, da Arkan odhaja, oddahnili srbski in še bolj nekaj redkih hrvaških prebivalcev Erduta. ITALIJA: Do zaključka naše ra- dakcije še ni bilo podatkov o izidu italijanskih dvodnevnih volitev. Vendar prve ocene napovedujejo, da zmaga novih strank ne bo tako izrazita, kot so pričakovali, in da bodo precej glasov dobile tudi tra- dicionalne italijanske stranke. Ita- lijanska desnica pod vodstvom me- dijskega mogotca Berlusconija po( prvih podatkih ni uspela pridobid\ potrebne večine v parlamentu. Ne- deljska volilna udeležba je bila de- set odstotkov nižja od volitev v letu 1992, toda v ponedelj ek so ta odsto- tek b is tveno po višali.Še vednopajtf očitno, da se sever bolj zanima za volitve kot jug in da so zanje naj- manj zainteresirani prebivalci ita- lijanskih otokov. UKRAJINA IN KRIM: Tudi tam so imeli v nedeljo volitve v državni parlament, hkrati pa so na krimskem polotoku izvedli ne- kakšen referendum o osamosvojit- vi oziroma zbliževanju z Rusijo. Čeprav uradnih izzidov še ni, je že jasno, da je sedanji predsednik Krimske republike Meškov, ki se zavzema za povezavo z Rusijo, lahko zadovoljen z izidom. Kar 70 odstotkov Krimčanov se je odločilo za pogodbo z Ukrajino in tesno povezavo z Rusijo. Ukrajina je torej počasi pričela izgubljad vpliv nad Krimom, ta pa si želi, da bi se trdneje povezal v Rusijo. V nedeljo so volili novi ukrajin- ski parlament. Volilna udeležba je bila 75-odstotna, izidi prvega kroga še niso znani, drugi krog volitev pa bo 10. aprila. Poznavalci napove- dujejo, da bo parlament bistveno bolj proruski, vendar bolj nav- dušen za reforme, kot so bili to prejšnji poslanci. BLIŽNJI VZHOD: Izraelske- mu vodstvu ni uspelo prepričan Arabske lige, da bi preklicala eko- nomske sankcije proti Izraelu. To je bilo predvsem zaradi pokola v Hebronu tudi pričakovati. Bojkot velja že nekaj več kot 40 let in ostaja v veljavi vsaj še do naslednjega za- sedanja Arabske lige. Poleg obsod- be pokola v Hebronu so na arab- skem vrhu zahtevali še, naj židov- ske priseljence razorožijo in ukine- jo vsa židovska naselja na okupira- nih območjih, izraelska vlada pa naj poskrbi za popolno varnost pa- lestinskega prebivalstva na zahod- nem bregu in v Gazi. KOREJSKI POLOTOK: Od- nosi in napetosti so se tam zaostrili zaradi ameriških in južnokorej- skih groženj Severni Koreji, da naj preneha jedrsko oboroževanje. V bran Severni Koreji, ki je prignala odnose z ZDA do vrelišča, je zdaj stopila Kitajska. Vendar pa je dala hkrau tudi vedeti, da se bo zavze- mala za nejedrski korejski polotok. DLŽ ^ POROČAMO, KOMENTIRAMO -3 FEBRUARJA V PTUJSKI INDUSTRIJI Februarja letos so v ptujski industriji v primerjavi s februarjem leta 1993 izdelali za 4,7 odstotka manj, glede na januar letos pa za 5,9 odstotka manj. V občinskem Sekretariatu za gospodarstvo v Ptuju ocenjujejo, da gre za umirjeni padec. Iz podjetij še vedno poročajo o težavah s plačilih, slabi prodaji na domačem trgu in o oteženi prodaji v tujino. PTUJSKI SDK ZAVRNIL ZAKLJUČNI RAČUN NOVOGORIŠKEGA HITA f EDNIK -3L MAREC 1994 Novogoriški Hit je pri centrali SDKv Ljubljani zahteval kontrolo letnega obačuna za leto 1993, ker jim je pred tem novogoriški SDK zavrnil letni obračun. Po sklepu generalne direktorice SDK Slove- nije Romane Logarje kontrolo zaključnega i^čuna opravil ptujski SDK. Ta je izdal odločbo o zavrnitvi zaključnega računa in izplačila dobička za leto 1993. V njej pravi, daje sporni letni obračun Hita sestavljen v nasprotju z zakonom o igrah na srečo. Dobiček je do- pustno porabiti samo za pospeševanje turizma. Ptujski SDK tudi ugotavlja, da lahko posebne igre na srečo glede na obstoječo zako- nodajo prirejajo le pravne osebe v izključni družbeni lastnini. Hit kot družba v mešani lastnini se sploh ne bi smel ukvarjaati z igral- ništvom oziroma s posebnimi igrami na srečo in se tudi ne bi smelo preoblikovati v podjetje z mešano lastnino. To pomeni tudi, da Hit ne bi smel razporejati dobička za dividende in jih izplačevati. TIC PTUJ IŠČE NOVE SODELAVCE Dosedanjim delavkam ptujskega TlC-a danes preneha delovno razmerje. Občinski minister za turizem Peter Vesenjak pravi, da bodo še zmeraj imele možnost prijaviti se na novi razpis. Sam je opravil več pogovorov z novimi kandidati, pripravljen pa je tudi nov predlog za višjo stopnjo organiziranosti turističnoinformativnega centra glede na zakon o gospodarskih družbah. Gre za t.i. gospo- darsko interesno združenje za turizem in storitve Poetovio Vivat, v okviru katerega naj bi končno le rešili tudi status turističnoinforma- tivnega centra. SKUPSCINA ZVEZE DRUŠTEV NEKADILCEV Devetega aprilabo v prostorih Zavarovalnice Maribor redna let- na volilna skupščina Zveze društev nekadilcev Slovenije. Svoja poročila o delu bodo predstavila društva, ki so člani Zveze, in Zve- za. Letošnja skupščina sovpada s petnajstletnico nekadilskega gi- banja v Sloveniji. FOTOGRAFIJE SANDRE POŽUN _VBOLNIŠNICI Ob svetovnem dnevu nekajenja bodo v ptujski bolnišnici odprli razstavo fotografij Sandre Požun. Na ogled bo deset fotografij na temo nekajenja. VELIKONOČNA ODDAJA PTUJSKE TELEVIZIJE To soboto si bomo na ptujski televiziji ogledali velikonočno od- dajo. V potopisnem filmu o Sveti deželi bomo spoznali kraje od - Betlehema do Jeruzalema. Po scenariju Frančka Jauka je film po- snel Tinček Ivanuša. Velikonočna oddaja ptujske televizije bo na programu v soboto, 2. aprila, ob 21. uri, v nedeljo pa jo bodo pono- ^ vili ob desetih. p Pripravila: MG i I r4M M i $edla: Tanja Pogačar) V ptujski knjižnici bomo počasti- li Mednarodni dan mladinske knji- ge z Andersenovo razstavo in lite- rarno uganko. Liljana Klemenčič Pesniska samozaložba znotraj KID-a s pesmimi vam predstavlja- mo Boštjana Koražijo, ki je doma izStoperc inje študent 1. letnika slovenskega jezika in sociologije na Pedagoki fakul- teti v Mariboru, in Milana Krajnca - Ninija, ki je doma iz Ptuja inještudent 1. letnika fizi- ke prav tako na PF v Mariboru. Mladeniča namreč pripravljata pesniško ^birko, ki naj bi luč sveta zagledala v kratkem, ven- dar pa šele po tem, ko bosta pri sponzorjih nabrala dovolj de- narja za svoj podvig. Zbirka, iz katere vam tokrat predstavljamo od vsakega av- torja po eno pesem, bo izšla v okviru Komune interesnih dej- avnosti Ptuj, mlada avtorja pa sta se doslej že večkrat predsta- vila na literarnih večerih. Boštjan Koraiija: Moderni principi Modemi principi, bazah, stereotipi. intenzivnost laganja in prisila šund branja. Modemi principi, šminkerija in tipi, čimveč razbitin, največ pa tatvin. Milan Kmjnc - Nini: Bela vrtnica Prihajal sem preko solznih rek, tudi oh barvali jutra sem jokal, le solza je kapljala čez moj obraz. Z njo in solzo v očeh stopam po cesti življenja ob sveči, ki je dogorela. Šele danes odkrivam včeraj, ker moje oči so bile bolne, v njih je bila solza in ona. McZ LENART Razstavlja Marjan Jelene v zasebni galeriji K. Kranjca v Lenartu razstavlja slikar in grafik specialist Marjan Jelene. Na ogled je opus oljnih slik, ki so nastale v enem letu njegovega ustvarjanja. Dela bodo razstavljena do 28. aprila in sijih lahko ogledate v četrtek, petek in soboto od 11. dol 7. ure. M. Slodnjak Ob odprtju razstave: (z desne) Marjan Jelene, predsednik ZKO Lenart Edo Pukšič in lastnik galerije Konrad Krajnc Predstavitev videokasete vMladiki v ptujski osnovni šoli Mladika so prejšnji teden predstavili videokaseto projekta Kamnoseštvo in kamniti portali Ptuja, ki je nastala na podlagi raziskovalne naloge o kamnoseški obrti v Ptuju in ptujskih portalih v sta- rem mestnem jedru v okviru šolskega geografskega krožka. S to nalogo so učenci in učenke pod vodstvom učitelja geografije Franca Goloba zmagali na področnem srečanju mladih raziskovalcev in na republiškem srečanju mladih zgodovinarjev in geologov. Pri projektu, katerega končni izdelek je 35-minutni film, ki gaje posnel Milan Potočnik,so p NAŠI KRAJI IN LJUDJE 3L MAREC 1994 > TEDN||( splošna kmetijska zadruga v ormožu potrebna Obetajo se boljši časi "Obljube, o katerih sem pred dobrim poldrugim letom govoril v zvezi z ureditvijo razmer pri Kmetij- ski zadrugi Ormož, smo uresničili. Toje s skupnimi močmi naredila skupina ljudi, ki mi je v lepih in grdih trenutkih stala ob strani in pomagala. Med njimi bi omenil predsednika zadruge, vodjo komer- cialnega sektorja in novega računovodja ter vse tis- te delavce zadruge, ki so pridno in pošteno delali. Ko sem prevzel direktorsko mesto, za veliko reči ni- sem vedel, pa so bile pozneje kot breme v poslovan- ju. Tega tudi drugi delavci niso vedeli, marsikaj so samo slutili," je uvodoma povedal direktor Kmetij- ske zadruge Ormož Edvard Kenda. "lxto 1993 smosicerskleninzizgubo36milijonov to- larjev, a je ta nastajala po ugotovitvah strokovnjakov in našega najožjega timaod njene ustanovitve dalje. Sodu je izbilo dno najetje kredita za plačilo grozdja letnika 1991. Še bolj kot zadrugoje ta kredit z nenormalno viso- kimi obrestmi bremenil kmete - vinogradnike, ker so ga iz svojega pridelka pač plačali sami, zadrugi paje med drugim zaradi neplačanega grozdja prinesel zgolj slab glas, kljub temu da paje smetano pobrala banka. V poslovnem pogledu je bilo 1993. leto izredno težavno, saj svežega kapitala v količini, kot smo predvi- devali, nismo dobili. V načrtu smo imeli prodajo večjega števila nepremičnin, ki niso v rabi in funkciji ter zadrugo samo bremenijo. S tem bi dobili likvidnostna sredstva, ki bi nam pomagala pri poslovanju, po drugi strani pa bi delno pokrili kredite, za katere plačujemo visoke obresti in so v breme poslovanja," je težave pred- stavil direktor Edvard Kenda. V zadrugi so se po znanih težavah s kreditom dogo- vorili, da bodo grozdje plačevali po prodanem vinu. Se- daj so se vinogradniki na ta način plačila že navadili, in kot je poudaril direktor, so v kritičnih časih odkupili ob kmetov samo 600 ton grozdja, sedaj, kose je plačevanje uredilo, pa že 1200 ton. Na zadrugo se se kmalu po izločitvi iz bivše TOK zgrnili tudi drugi problemi. Tako je ob ustanovitvi spe- cializirane mlekarske zadruge izgubila dve tretjini mle- ka in sočasno dohodek od njega. Ob vzpostavitvi hrvaške meje je 25 zadružnih kooperantov, ki so imeli pogodbo z varaždinsko Koko, izgubilo kruh, kar je po- menilo letno 2500 ton svežega piščančjega mesa manj in s tem ponovno manjši zaslužek zadruge. Pri svojem deluje gravitirala na Hrvaško, nova državna meja paje ostro zasekala v te tokove, kar se je kmalu poznalo pri poslovanju zadruge, še posebej v njenih trgovinah. Ob vseh težavah sta bili zadnji dve leti še sušni, kar je ponekod mejilože na katastrofo, kije bremenila kmeta neposredno, zadrugo pa posredno. Ob vsem je bilo tudi veliko subjektivnih težav: pogosto seje menjalo vodst- vo, ni bilo pravih razvojnih programov, kar so morali postoriti v zadnjih dveh letih. Težava paje bila tudi pri ljudeh, ki so morali nenadoma pričeti razmišljati pos- lovno. Delovanje Kmetijske zadruge ter njene probleme so obravnavali tudi na zadnji seji ormoškega izvršnega sveta. Ugotovili so, da ormoško kmetijsko območje, kjer zasebno kmetijstvo še vedno ustvarja nekaj nad 30 odstotkov družbenega proizvoda občine, zadrugo po- trebuje. Dogovorili so se, da bo poslovanje v lanskem letu pregledala posebna komisija. Če bo ugotovila, daje resnično nastajala v daljšem obdobju, in ob planih, ki so bili predstavljeni, ima zadruga dobre obete za prihod- nost. Ker so se vzadnjem letu tokovi trgovanjaobrnili, pri- hajav njihove trgovine vedno več hrvaških kupcev, inče bi se dogodilo, da bi mejo s Hrvaško zaprli, bi bil po be- sedah direktorja za njih to pravi šok, saj bi jim to otežilo poslovanje. Še posebej živahno je v združnih trgovinah v Ormožu in Središču ob Dravi, kjer se je promet povečal v zadnjem času za 100 odstotkov. Sicer pa v nji- hovih trgovinah v tem času ne kupujejo samo Hrvatje, temveč tudi domači kupci. Po besedah Edvarda Kende imajo v ognju več želez, kot se temu reče. Nekaj od tega so že uspeli uresničiti, druge še nameravajo. Tako bodo med drugim posodo- bili delo v trgovinah, kjer nameravajo nakupiti računal- nike, podpisanih imajo že veliko pogodb za pridelavo in prodajo vrtnin, prodati nameravajo nekaj nepre- mičnin, izterjati dolžnike in še marsikaj. Vse to so obe- tavne napovedi za 58-članski kolektiv zadruge, v katero je vključenih nekaj nad 400 zadružnikov. Vida Topolovec slovenski lesarji zborovali v ptuju Obrt - pomemben vzvod razvoja Letošnji poslanski in volilni zbor so člani sekcije delavcev lesne stroke pri Obrtni zborni- ci SlovenijeizvedlivPtuju. Po- vezali so ga z nekaterimi stro- kovnimi temami in predstavit- vama Pogovarjali so se o uspešnem tržnem nastopu, o obrtniku in novi zakonodaji, iz zavarovalnice Prima Maribor pa so jim predstavili pomoč pri najemanju kreditov. Sekcija je z letošnjim zborovan- jem proslavila tudi desetletnico uspešnega delovanja. Med dvod- nevnim bivanjem v Ptuju so si slo- venski lesarji ogledali nekatere Foto: Kosi ptujske zanimivosti, obiskali Ptuj- sko Goro, za nekaj časa pa so se usta- vili tudi pri enem najbolj znanih ptujskih mizarjev Janezu Forštna- riču v Bukovcih. Sekcija delavcev lesne stroke pri Obrtni zbornici Slovenije jena pos- lansko-volilnem zboru v Ptuju sprejela program dela za letos. Naj- večje aktivnosti so povezane z izo- braževanjem, saj je usmerjeno izo- braževanje prineslo lesni stroki več škode kot koristi. Sekcija bo sodelo- vala pri dograjevanju poklicnega izobraževanja v lesarstvu, v izo- braževalnih programih za potrebe obrti in drobnega gospodarstva ter pri pripravi nadaljevalnega progra- ma izobraževanja oziroma moj- strskih izpitov za mizarje. Organi- zirala bo tudi dopolnilno izo- braževanječlanovsekcijein pri njih zaposlenih delavcevvokvirupreda- vanj, mizarskih delavnic in stro- kovnih ekskurzij. MG Z zbora v Narodnem domu. lansko poslovanje ormoškega gospodarsr va najslabše v zadnjih treh letih Izgube in nezaposlenost "Lanske poslovne izide ormoškega gospodarstva lahko oceni- mo kot najslabše v zadnjih treh letih, saj sta gospodarstvo spremljali notranja nelikvidnost in velika brezposelnost. Po podatkih iz zadnjih bilanc ne moremo sklepati o prestrukturi- ranju gospodarstva kljub naglemu povečanju števila zasebnih podjetij. Ob koncu lanskega leta je bilo v Ormožu od 130 regi- striranih podjetij 108 v zasebni lasti. 5,6-odstotno povečanje rasti industrijske proizvodnje v lanskem letuje med drugim posledica nizke ravni v letu 1992. Vormoški občini, kjer se vlan- skem letu večletno zmanjševanje investicijskih plačil ni zaus- tavilo, so pričeli graditi šest novih gospodarskih objektov s pre- dračunsko vrednostjo 51,6 milijonov tolarjev," so na tiskovni konferenci Službe družbenega knjigovodstva - podružnice Ptuj v petek, 18. marca, direktor Ivan Tement, Danica Šprah Maho- rič - vodja analitsko-informacijske službe ter vodja inšpekcij- ske službe Dušan Potočnik predstavili rezultate lanskoletnega gospodarjenja v ormoški občini. V letu 1993 je bilo povprečno blokiranih 11 ormoških podjetij, izboljšanja pa ne napovedujejo podatki iz prvih dveh mesecev letošnjega leta, saj so imela pod- jetja februarja v blokadi pov- prečno za 132,5 milijonov tolar- jev zapadlih obveznosti. Ob sta- rih bolnikih z družbeno lastnino v industriji seje nelikvidnost razrasla tudi med zasebnimi podjetji. Ptujska podružnica SDKjc v času trajanja moratorija nad stečaji evi- dentirala 10 ormoških podjetij, ki so zaradi nelikvidnosti izpolnila pogo- je za stečaj, v stečaj paje zaradi neli- kvidnosti predlagala tudi dve zaseb- ni podjetji, vendar je sodišče po uveljavitvi novega stečajnega zako- na oba predloga zavrnilo. Letne obračune poslovanja za leto 1993 je Službi družbenega knjigo- vodstva predložilo 93 ormoških podjetij s področja gospodarstva, od tega 72 zasebnih, 14 družbenih, 5 z mešano lastnino in 2 zadrugi. Podatki, ki sojih na podlagi zakl- jučnih računov zbrali na ptujski enoti SDK ter jih predstavili na ti- skovni konferenci, kažejo, da seje obseg poslovanja ormoških podjetij v lanskem letu sicer povečal, vendar je bil finančni izid obremenjen z iz- gubami, saj seje njihov delež v pri- hodkih povečal za 4,4 odstotke. Ormoška podjetja so lansko leto zaračunala 15,1 milijardo tolarjev prihodkov. Glavnino (62 odstot- kov) so realizirali s prodajo na domačem trgu, 20,7 odstotkov pa v tujini. V zadnjem obračunskem letu so bili odhodki za 3,8 odstotkov večji od prihodkov. Lani je bilo dosežen pozitivni premik pri stroških amor- tizacije, ki bi morala zagotoviti za- dosten obseg denarja za nadomesti- tev izrabljenih osnovnih sredstev, in pri obrestih, ki pa so finančni rezul- tat bremenile v manjši meri. Izgube iz tekočega poslovanja so|i lanskem letu znašale 665,6 niilij^ nov tolarjev. Bile so posledica ncg^ tivnega finančnega rezultata zasc^ nega podjetja Carrera Optic, karj^^ posicdica težav na ravni koncema, čemer smo že poročali. Izgubo so odkrili pri pctj|. družbenih podjetjih, 17 zasebnih,^ v mešani lastnini in kmetijski zadru, gi. Največje izgube - kar 92,1 odstot. ka, so bile v industriji, najakumulj. tivncjši sta bili trgovina in področji poslovnih, tehničnih in finančnit storitev. Akumulacija znaša 70 niil|.| jonov tolarjev, to paje za nadaijnj| razvoj ormoškega gospodarstvjj daleč premalo. Lansko leto so zasebna podjetja 243 zaposlenimi obvladala že blizu 30 odstotkov celotnega obsega pos- lovanja gospodarskih podjetij, aku- mulacije pa so izkazala skoraj trikrat večkotdružbena. Pri Službi družbe- nega knjigovodstva ugotavljajo, da položaj pri podjetjih z mešano last- nino stagnira. Vida Topolovec Prihodek po gospodarskih področjih v letu 1993 v občini Ormož. Število nezaposlenih v ormoški občini se iz leta v leto povečuje, kljub temu da je v primerjavi z nekaterimi sosednjimi občinami manjše. Konec 1991 je bilo brez dela 984 občanov, nas- lednje leto 1.196 in konec lanskega leta že 1.441. Tako znaša stopnja nezaposle- nosti v deležu aktivnega pre- bivalstva občine Ormož ko- nec 1993. leta že 20,5 odstot- ka (v Sloveniji 15,4 odstot- ka). Število zaposlenih v ormoških gospodarskih podjetjih je konec lanskega leta znašalo 2.441. Od tegj / jih je bilo 1.950 (79,9 odstot- ka) zaposlenih v družbenih podjetjih, 190 (7,8 odstotka) vmešanih,58(2,3odstotka)v , zadružnih in 243 (10 odštel- > kov) v zasebnih podjetjih. . Z OBČNEGA ZBORA KLUBA UPOKOJENCEV ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE MAKSA PERCA PTUJ - ORMOŽ Pravice upokojencev se ne smejo zmanjšati Na občnem zboru kluba upokojencev organov za notranje zadeve Maksa Perca Ormož-Ptuj, ki je bil 23. niarcavprostorihKS Borisa Ziherla Ptuj, sopregleda- li delo v prejšnjem letu in sprejeli program dela za le- tos. Predsednik Koloman Lutarič jc poudaril, da si bodo v sodelovanju z Demokratično stranko upokojencev šc naprej prizadevali, da se pravice upokojencev ne bi zmanjšale. Po- dobno kot v prejšnjem letu bodo krepili stike z drugimi klubi v Sloveniji (posebej šc z Mariborom in Mursko Soboto), se udeleževali športnih in drugih srečanj nadržavni ravni terso- dclovali s policijskima postajama Ptuj in Ormož, zlasti šc ob prazn i ku organ ov za notranje zadeve - 27. j un iju. Občnega zbora sta se kot gosta udeležila tudi načelnik uprave za notranje zadeve Maribor Slavko Rajh in koman- dir postaje milicc Ptuj Milan Čuš, ki se bo prvega aprila za- poslil v inšpektoratu policije, kjer bo prevzel vodenje sektorja za operativne naloge. Slavko Rajh je upokojene policiste po- drobneje seznanil z varnostnimi razmerami na področju uprave za notranje zadeve Maribor v letu 1993 ter s projek- tom reorganizacije policije v Sloveniji, s čimer želijo doseči večjo uspešnost in učinkovitost dela policije, ločitev preven- tivnega in represivnega dela ter v praksi zagotoviti delovanje policije po varnostnih kriterijih ne glede na upravno-poli- tične enote. Varnostnaproblematikascpovečuje,izražascvnovih poj- avnih oblikah kriminalitete, povezovanju kriminalcev, večjem nasilju in tudi posledicah. Policija novih razmer ne obvladuje v ccloti zaradi pomanjkanja števila policajcv, ved- no slabših delovnih razmer, odsotnosti drugih družbenih in- stitucij, pomanjkljivih zakonov in nekaterih neskladij. Načelniku uprave za notranje zadeve Maribor Slavku Rajhu so upokojeni policisti postavili nekaj vprašanj, ki so zanimive tudi zajavnost. Zanimalojih jc, kakšnoje sodelovanje md teritorialno obrambo in policijo. UGLED POLICIJE NAČET TUDI ZARADI STAVKE Sodelovanjcje slabo in se odraža od vrha navzdol; predpis so sicer ustrezni, samo izvajatijihje treba. Policaji sami ugot- avljajo, da so čas za vzpostavitev strokovno korektnih odno- sov zamudili. Šele sedaj nastaja skupna ocena o vlogi policij' pri osamosvajanju. Organizacija Sever bo povezala vse aktiv- ne in rezervne policaje ter vse druge občane, ki so sodelovali^ policijo pri izvajanju nalogproti agresorju vdesetdnevni voj- ni leta 1991. Upokojene policaje je zanimalo tudi, kakoje z uglcdoi" policije po stavki in kakoje nasploh z ugledom policajcv; od tega je tudi odvisen uspeh pri raziskovanju posameznih pf' mcrov. Slavko Rajh je povedal, daje ugled nedvomno priza- det in da se bodo s tem problemom srečevali še nekaj časJ- Ugled policije trpi tudi zaradi kaznivih in disciplinskih poS' topkovvsami policiji, saj so nekateri policaji prekoračili svojJ pooblastila. Policaji se čutijo prizadete zaradi slabega eko- nomskega položaja, različni predpisi jih postaviajajo položaj drugorazrednih državljanov. Poleg tega opozarjaj" na vedno pogostejše napade nanje, ki se drugje ne dogajajo. Ena prvih nalog, kijih bodo v okviru letošnjega prograrf' i7pcljali člani kluba upokojenih policistov Ormož - Ptuj/ sestava d veh športn ih ekip za slovcn sko srečanje klulxw, ki IJ^ 20. maja v Kopru. Sodelovati želijo z ekipo za streljanje^ zračno puško in šahovsko. Želijo pa si tudi, da bi bili klubsl^ prostori, ki so odprti vsako sredo od 16. do 19. ure, bolj obi' skani. Na skupščini so tudi sklenili, da bo letošnja članari"' 500 tolarjev. Vklubje trenutno včlanjenih 67 upokojenih p^'' licajev iz ptujske in ormoške občine. MG f EDNIK -31. marec 1994 od tod in tam-9 ocenjevanje vina ptuj '94 Vinogradnišku-sadjarsko društvo Haloze je s pomočjo j^petijske svetovalne službe ptuj in pomoči sponzorjev (er računalniški podpori pod- jetja Bytek v petek, 25. marca, j/vedlo tradicionalno ocenje- vanje vina. S kakovostjo pred- stavljenih vzorcev je bila komi- sija v povprečju zadovoljna, pripombe strokovnjakov so se nanašale predvsem na žvepl- janje, kije bilo, glede na vrhun- sid letnik 1993, posebej zahtev- no. Na ocenitvi je bilo 150 vinskih vzorcev, ocenila pa jih je desetčlan- ska komisija, ki so jo sestavljali: predsednica Lidija Ruška in Matija Kociper iz Ormoža, Tea Ozimič, Tone 2Lafošnik, Boris Beloglavec, Milivoj Trstenjak in Tone Vodov- nik iz Maribora ter Lidija Veber, Jani Gonc in Tone Skaza iz Ptuja. Komisija je zavrnila tri vzorce; vzrok je bila oksidacija in okus po nevzdrževani posodi. Komisija je bila tudi sicer precej stroga in nič kaj radodarna z visokimi ocenami. Let- nik 1993 je namreč omogočil pride- lavo vrhunskih vin. Ker pa ni dovolj pridelati samo zelo kakovostno grozdje, ampak je potrebno za do- bro vino še obvladovanje kletarske umetnosti, je dobro za svoje kletar- sko delo dobiti strokovno oceno. Četudi je ta manj ugodna, kot pričakujemo, jo morajo kletarji vze- ti kot vzpodbudo in ne kot kritiko. Letnik 1993 je bil po mnenju pred- sednice komisije izredno ugodenza laški rizling. Kjer so se združili kakovost in kletarske sposobnosti, je nastalo vino izredne kakovosti. Tako ni naključje, da je po ocenah izstopal prav laški rizling - izbor, ki ga je pridelal in negoval Konrad Janžekovič. Poleg najvišje pov- prečne ocene (19,65 točke) je temu vzorcu eden od ocenjevalcev pris- odil tudi polno dvajsetico. Sicer pa lahko med vrhunske kakovosti šte- jemo vsa vina, ki so bila ocenjena z več kot 18 točkami. Rezultati letošnjega ocenjevanja bodoobjavljenivposebnem katalo- gu ter predstavljeni na prireditvi Vino Ptuj '94, ki bo 10. aprila v okvi- ru letošnje razstave Dobrote slo- venskih kmetij. V Tedniku pa po dogovoru z organizatorjem ocenje- vanja objavljamo seznam najbolje ocenjenihvinvposameznih katego- rijah: ZVRSTI (mešano vino): -Bogomir Jurtela 17,26 - Milena Meško 17,22 -MiraPečnik 17,20 LAŠKI RIZLING: -Franc Tetičkovič 17,84 -Gašperšič-Kodrič 17,81 -Slavko Vesenjak 17,58 - Drago Gregurec 17,58 ŠIPON: -Franc Tetičkovič 17,56 - Rudi Bikovšek 17,22 -Slavko Vesenjak 16,37 BELI PINOT: - Janez Druzovič 18,44 - Darko Klajderič 18,26 -OtonVelunšek 18,04 CHARDONNAV: -Alojz Lah 18,45 -Janez Druzovič 18,43 KERNER: - Zofija Kocuvan 18,47 -Janez Druzovič 17,84 - Alojz Korošec 17,76 RENSKI RIZLING: -Anton Pungračič 18,41 -Simon Toplak 18,37 -Štefan Gačnik 18,23 SAUVIGNON: - Danica Svenšek 18,54 - Angela Hrga 18,16 -IvanHrenič 18,13 TRAMINEC: - Janez Šterbal 18,25 -Franc Visenjak 17,35 MUŠKAT OTONEL: - Konrad Janžekovič 18,29 -Jože llovšek 18,12 - Jože Gašperšič 18,05 RUMENI MUŠKAT: -Janez Druzovič 18,63 -Štefan Gačnik 18,54 -Alojz Lah 18,50 LAŠKI RIZLING-POZNA TRGATEV -ZvonkoArnejšič 18,58 - Francka Petrovič 18,25 PINOT-POZNATRGATEV - Anton Punračič 18,47 SAUVIGNON-POZNA TRGATEV -JožeMlinarič 17,57 TRAMINEC-JAGODNI IZBOR -JožeMilošič 19,10 LAŠKI RIZLING-JAGODNI IZBOR -Konrad Janžekovič 19,65 RDEČA VINA-MODRA FRANKINJA - Milan Kolednik 17,35 JB Predsednica Lidija Ruška in člani komisije med ocenjevanjem enega od 150 vzorcev OBČNI ZBOR OBČINSKEGA ODBORA SLOVENSKE __ LJUDSKE STRANKE V ORMOŽU Neželijo ponoviti napake ob parlamentarnih volitvah "Ni modna muha, kot bi nekdo •"enil, vendar v Ormožu Sloven- ska ljudska stranka dobro sodelu- je s krščanskimi demokrati že od prvih večstrankarskih volitev dal- JC- Imamo skupne prostore, skup- no smo pričeli praznovanja mate- rinskega dne, skupne interese 'mamo tudi na številnih drugih po- dročjih . Zal pa se ob parlamentar- cih volitvah nismo mogli sporazu- "^eti, da bi imeli skupnega kandi- data. Tu smo naredili napako in "Pam, daje na letošnjih občinskih Molitvah ne bomo ponovili," je po- vedal predsednik občinskega od- SLS v Ormožu Vekoslav Ku- "'erna njihovem občnem zboru, ko med drugim govorili o združitvi "behdesnosredinskih strank-Slo- ^®iskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke. Občnega zbora sta se iz vodstva J^lranke udeležila dr. Stanko Buser, f^ivši predsedniški kandidat SLS, ter "J^n generalni tajnik gospod Feltrin. sta ugotavljala, da bi pri ruževanju morali biti na potezi obe 'Stranki. ^azpravljalci so dokaj energično ^htevali naj se o tem vprašanju °"čno naredi nekaj tudi v Ljubljani, kajti kot so povedali, v Ormožu zadržkov, dabi prišlodo združitve, ni. Generalni tajnik SLS je povedal, da vsi dogovori v Ljubljani sicer po- tekajo v to smer, vendar po mnenju nekaterih prepočasi. Skupno obema strankama v Ormožu je obisk ministra za kmeti- jstvo dr. Osterca, ki naj bi v teh dneh prišel v Ormož. Glede na stanje, kakršno je v kmetijstvu, mu bodo predvsem člani SLS povedali marsi- kaj. Na občnem zboru je občinski od- bor SLS sprejel obsežen program dela za leto 1994. Predvsem v začet- nih točkah je bil govor o združitvi obeh strank. Pri občinskem odboru SLS v Ormožu so se zavezali, da bodo z raznimi akcijami poskušali oživiti podeželje. Sem sodi tudi ocenjevanje urejenosti posameznih kmetij. Os- novnim šolam pa predlagajo, da bi predmet kmetijstvo uvrstili v višjih razredih osnovnih šol kot fakulta- tivni pouk. Zavzemajo se za formi- ranje družinskih kmetij. Tudi v letošnjem letu želijo dobro sode- lovati s Kmetijsko svetovalno službo, kjer na marsikaterem, predvsem pa strokovnem področju orjejo skupno ledino. Vida Topolovec 91-LETNI PTUJCANKI IRENI VRECL NI NIKOLI DOLGČAS Včasih je dan prekratek za vse Irena Vred živi v pritličju obnovljene in v zeleno pobarvane mogočne zelene hiše na Ormoški 1 v Ptuju. Odkarji je pred sedmi- mi leti umrla sestra, živi sama. Njeno življenje pa je le na videz samotno. Čeprav že nekaj let ni zapustila stanovanje, ji dobra soseda Anica Bezjak, bivša patro- nažna sestra Ivanka l^h, ki še danes prihaja v njen dom vsaj dvakrat tedensko, in še nekateri dobri ljudje pomagajo ohranjati stik s sve- tom. Veliko čita, posluša radio, nekoliko manj gleda televizijski spored, saj ji malo nagaja vid. Včasih je tako, daje dan prekratek za vse, kar želi narediti. Tednik bere od začetka njegovega izhajanja; v njem prebere tis- to, kar jo zanima. Za oslabljeni vid je branje Tednika bolj težko. Morali bi se zgledovati po Slovencu, pravi, ki ima velike in lepe črke, v Tedniku paje včasih vse tako "stisnjeno", da človek v resnici s težavo bere. Irena Vred bo91. rojstni dan praznovala avgusta. Bister duh ji ne pusti pri miru. Vedno nekaj dela, čeprav ji koleno otežuje gibanje. Njena opora je stol, s katerim pride do vsakega kotička v stanovan- ju. Da bi upomaga ra- zumeti pojave v živi naravi in človeški družbi, kjer pa vladajo bolj zapletene zakonitosti. Opišimo dva zgleda. Če imamo kozarec s čisto vodo, v katerega kanemov neko točko vodne gladine kapljico modrega črnila, se bo sistem voda - črnilo vedel takole (kar lahko vsakdo preizkusi). Iz točke, kjer je črnilo, se bo mo- drina postopoma razširjala in končno bo vsa voda v kozarcu obarvana enakomerno rahlo modro. Temu zadnjemu stanju sistema voda - čmilo pripada največja verjetnost in naj- manjša stopnja organiziranosti; začetnemu stanju, ko je bilo čmilo le v eni točki kozarca, pa pripada najmanjša verjetnost in največja stopnja organiziranos- ti. Brezzunanjih vplivov preide sistem sam od sebe iz najvišje stopnje organiziranosti v naj- nižjo. Ali je mogoč v sistemu tudi obraten prehod? Sam od sebe, brez dovajanja zunanje energije, ta prehod ni mogoč. V našem primeru to po- j meni, da se samo od sebe v ko- ! zarcu, v katerem je vsa voda ' rahlo obarvana od črnila, to 1 čmilo ne bo zgostilo nazaj v eno kapljico. Paje to sploh mogoče doseči? Je, in sicer na naslednji način: Obarvanovodovlijemov destilacijsko napravo, z destila- cijo odstranimočisto vodo, med ostanki paskemičnimi postopki ločimo zmca, ki so sestavni del čmila. Če ta zmca čmila zdaj vržemo v eno točko kozarca s čisto vodo, se bo ves pos- topek ponovil. Stopnjo organiziranosti sistema voda - čmilo smo torej povečali z dovajanjem zunanje energije in dela. Drug primer je s peščene plaže, kjer tvori- jo sistem zmca peska. V začetku je sistem na naj- nižji stopnji organizira- nosti, to je, da so zmca peska približno enako- merno porazdeljena po plaži. Če vzamemo v roke lopato in vložimo v sistem delo, lahko zmečemo pesek na kup, ki pred- stavlja višjo obliko organizira- nosti. In kako se bo ta pesek na kupu obnašal v prihodnosti? Zaradi vpliva vetra in dežja se bo s kupa polagoma razširjal po vsej plaži, kup se bo manjšal in končno ga več ne bo. Sistem se sam od sebe iz visoke stopnje or- ganiziranosti premakne v naj- nižjo stopnjo organiziranosti. Če bi želeli kup vzdrževati, bi morali vsakih nekaj dni z lopato zmetati na kup toliko peska, za kolikor se je kup zmanjšal. To pomeni, daje treba v sistem ne- prenehoma vlagati zunanje delo, če želimo, da se njegova stopnja organiziranosti ohran- ja. Konec prihodnjič tednik 31. MAREC 1994 OD TOD IN TAM - 13 od 8. do 11. aprila v jedilnici minoritskega samostana v ptuju Peta razstava "Dobrote slovenskih kmety" 473 SLOVENSKIH KMETOV IN KMETIC * 375KRUSNIH IN PEKOVSKIH, 106MESNIHIN88MLEČNIHIZI)ELKOV * PRIMORSKA REGIJA SE BO LETOS PREDSTAVILA POSEBEJ * DR. JANEZ BOGATAJ BO OCENIL PRAZNIČNE KRUHE Slovenske kmetje se bodo letos že petič predstavile s svojimi najžlahtnejšimi proizvodi krušnimi, mesnimi in mlečnimi do- brotami. Ni naključje, da se bodo ponovno predstavile v mestu stote- rih dobrot in zakladnici tisočletja. Turistični entuziasti, zbrani v tu- rističnem društvu Ptuj, so že pred petimi leti vedeli, da je potrebno našim kmetom in kmeticam tudi z dobrotami odpreti pot v svet. Čepravje razstava nekaj, kar sije potrebno ogledati in kar je našemu mestu lahko v ponos, pa kmetje ne morejo biti zadovoljni z ure- sničevanjem svojih zahtev glede prodaje na domu. Že prva razstava si je to zastavila za cilj, sistemske rešitve pa še vedno ni. Peto razstavo Dobrote sloven- skih kmetij bodo spremljale števil- ne prireditve. Naslov letošnje nosil- ne teme posveta je Dediščina praz- ničnih kruhov na Slovenskem in nji- hova uporaba v sodobnem svetu; o tem bo govoril znani slovenski etno- log dr. Janez Bogataj. Razstavo bo odprl republiški minister za kme- tijstvo in gozdarstvo dr. Jože Os- terc. Skladno z usmeritvijo letošnje razstave, ki bo v znamenju praz- ničnih kruhov, bo tudi spominek oziroma vstopnica. MG sveti tomaž 23 metrov visok presmec No cvetno nedeljo po stori na- vadi v cerkvah blagoslovijo cvetne butare ali presmece. Zadnja tri leto se pri Svetem Tomažu nnožje in fantje iz zahodnega dela župnije, to je iz vasi Trnovci, Rucmonci in Mezgovci, trudijo, do bi naredili "no(" presmec. Lanskoleto so nare- dili 35 metrov dolgega, pri delu pa je sodelovalo 1 9 mož in fantov. Se- veda so imeli težave, kako ga pos- taviti pokonci, pa jim ni bilo mogoče, ker se je preveč uvijal. Letošnji je bil 1 2 metrov krajši, pri njegovem nastajanju pa jih je so- delovalo samo 14. Kot je povedal Jože Voršič, idej- ni vod ja tega projekta, so se lansko leto marsikaj naučili ter letos nosil- ce - kovinske cevi - podvojili, tako da so ga lahko postavili ob cerkve- nem zvoniku. Tam bo stal vse do bele nedelje, ko ga bodo razdrli. Vendar napovedujejo za pri- hodnjo leto še višjega, ki ga bodo tehnično dodelali. V času velike noči je navada, da fantje pokajo. Tomaževski napo- vedujejo za velikonočno nedeljo pravo kanonado. Za to priložnost so izdelali sedem starim topovom podobnih možnorjev, ki jih bodo prevažali no kolesih. Namesto smodnika bodo uporabljali manj nevarni karbid. VT Letošnji 23 metrov visok pres- mec so lahko postavili ob cerkveni zvonik. Nagradno turisti- čno vprašanje Letošnji velikonočni prazniki bodo prinesli nekaj darov ptujske- mu in slovenskemu turizmu. V ptujskih Termah bodo v prazničnih dneh sprejeli prve goste v novem turističnem naselju, prvo promo- cijsko vožnjo pa bo opravil tudi Štajerski muzejski vlak, ki se bo v bodoče ustavljal tudi v Ptuju. V predvelikočnih dneh seje začelo vseslovensko čiščenje okolja. Turistični obisk v teh dneh paje tudi že eden od kazalcev uspešnosti nove turistične sezone. Zadnjič smo v okviru nagradnega turističnega vprašanja vprašali, kje so na ogled otroške igrače iz Gane in Burkine Faso. Pravilen od- govor je, da v Miheličevi galeriji. Razstava je, sodeč po odgovorih naših bralcev in drugih, izrednoodmevna. Zahvaljujemo se za doda- na pisna sporočila o tem. Posebej pa smo veseli odgovora učencev 2. d razreda OŠ Olge Meglič. Hvala za sodelovanje, v kratkem se vam bomo posebej zahvalili - "nagrado" bo prinesel Srečko Lovrenčič iz Pokrajinskega muzeja v Ptuju. Žreb paje tokrat srečo prinesel Ivan- ki Volgemut iz Biša 50 v Trnovski vasi. Čestitamo! Današnje vprašanje je povezanozarheološkimizbirkami ptujske- ga Pokrajinskega muzeja. 15. aprilabo namrečmuzejponovnoodprl svoje arheološke zbirke. Zbirke so na ogled: a) na ptujskem gradu, b) v Miheličevi galeriji in c) v bivšem dominikanskem samostanu. Od- govore pričakujemo v uredništvu Tednika do sobote, 9. aprila. Za nagrado je Pokrajinski muzej Ptuj pripravil muzejske publikacije, družinskovstopnicozaogled muzejskih zbirk, nekaj pa se skriva še v publikacijah, zato jih naj nagrajenci vedno skrbno pregledajo. Nagradno turistično vprašanje Petnajstega aprilabo Pokrajinski muzej Ptuj ponovno odprl svoje arheološke zbirke, ki so na ogled: A) na ptujskem gradu B) v Miheličeviečvi galeriji C) v bivšem dominikanskem samostanu Naslov:.......................................................................................... Z OBČNEGA ZBORA ZDRUŽENJA PORTRET- NIH FOTOGRAFOV EVROPE Od cerkve do postelje VSalzburgu je bil od 20. do 23. marca občni zbor evropskega združenja portretnlh fotografov APPI, ki so sega udeležili tu di trije slovenskifotogra - fi odpetih, kolikorjih je včlanjenih v združenje. Na občnem zboru so izvo- lili novo vodstvo za naslednja štiri leta in izvedli del strokovnega izpopol- nejvanja. Kot je povedal znani ptujski fotograf Stanko Kosi, ki se je udeležil občnega zbora in srečanja evropskih portretnih fotografov, so se v okviru strokovnih tem ukvarjali s poročno, portretno in modno fotografijo. Zani- mivo je, da se pri poročni fotografiji vse bolj uveljavlja fotografsko spremljanje mladega para od cerk\'e do postelje, kot je to razvidno tudi na fotografiji Stanka Kosija. MG ^posteljo s fotografom? Foto: Kosi srednjesolski center■vse bolj center zdravega Za zdravo prehrano mladostnikov v okviru izbirnih vsebin so se v prejšnjem tednu učenci ekonomske šole seznanili z zdravo prehrano mladostnika. Na priložnostni razstavi v avli srednješolskega centra so Jelka Kostanjšek, Mija Vaupotič in Irena Unuk pripravile razstavo o zdravi prehrani. Drago Šestan Perič paje izdelal pira- mido in prehrambeni krog, ki najbolj nazorno predstavljata, kako mora biti sestavljena zdrava prehrana mladostnika. S pomočjo učitelja kuharstva v srednji gostinski in turistični šoli v Mariboru Janeza Štruklja pa so pobliže spoznali vseh sedem alternativnih oblike prehrane, začenši z makrobioti- ko, v kateri ljudje vse bolj vidijozdravje.Nazadnjem mestuje hitropripravl- jena hrana, po kateri pa mladi pod vtisom zavajajoče propagande zelo radi segajo. Razstava zdrave prehrane v avli srednješolskega centra. Foto: Kosi Predavanje, razstava in druge aktivnosti šole, med katerimi velja omeniti prizadevanje za življenje in šolo brez cigarete, v praksi potrjujejo prizade- vanja današnje šole, ki želi mladega človeka vzgojiti za zdravo življenje. MG MIKLAVŽ PRI ORMOŽU Referendum o nadaljevan- ju samoprispevka uspel v krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu so se krajani v nedeljo na referendumu z visoko udeležbo 93,7 odstotkov odločali o nadal- jevanju krajevnega samoprispevka, že devetega. Za njegovo nadal- jevanje je glasovalo 67,89 odstotkov glasovalcev. V naslednjih pe- tih letih bodo največ denarja namenili za urejanje krajevnih cest ter ureditev župne cerkve in drugih za krajevno skupnost oziroma bodočo občino pomembnih objektov. VT Pomlad na ptujski tržnici Foto:Kosi 14 - ŠPORT IN RAZVEDRILO 31. MAREC 1994> TEDNIK ŠPORT MLADIH Zmagali nogometaši Ljudskega vrta Prizadevni delavci Športne zveze in Medobčinske nogomet- ne zveze Ptuj so na občinsko prvenstvo ŠŠD v malem nogome- tu privabili kar 16 osnovnih šol. Največ uspeha so imeli učenci OŠ Ljudski vrt. Prvenstvo se je začelo s predtekmovanjem, na- daljevalo pa z glavnim turnirjem, na katerem so nastopile štiri nauspešnejše ekipe. Tokrat so se do finala prebile ekipe, ki so zma- gale zanesljivo, in za nikogar od finalistov ne bi mogli reči, da sije mesto v končnici zagotovil po sreči. Presenečenje ni bilo niti v finalu. Ekipa, ki jo vodi športni pedagog Ivan Čuš, je dokazala talent in odlično obvladovanje prostorske situacije. Z osvojenim občinskim prvenstvom je uspešno zaokrožila malonogometno sezono. Strokovni sekretar za šport mla- Občinski zmagovalci - OŠ Ljudski vrt dih Marjan I^nartič je zmagovalcu podelil pokal v trajno last, štiri prvouverščene ekipe pa so prejele spominske diplome.'^'Žal moram reči, da klubi premalo skrbijo za no- gometni naraščaj. Vse preveč si le prizadevajo za dosežke članskih ekip, za najmlajše pa ostajajo drob- tinice. Tako je povsod v Sloveniji," je dodal na koncu tekmovanja. Razvrstitev: 1. OŠ Ljudski vrt - 5 točk; 2. OŠ Mladika - 3; 3. OŠ Vi- dem-Leskovec-3; 4. OŠ Kidričevo- 1. Tekme sta vzorno vodila ptujska sodnika Doki in Šegula. Ivo Kornik SAH Izjemen uspeh mladih gorišniških šahistov v soboto, 12. marca, je bilo v OŠ pri Sv. Ani (Zg. Ščavnica) iz- vedeno regijsko osnovnošolsko tekmovanje v šahu. Potekalo je v štirih kategorijah: starejši dečki in deklice ter mlajši dečki in deklice. Med 30 moštvi jih je bilo 9 iz ptujske občine. Najuspešnejši so bili šahisti in šahistke iz OŠ Gorišnica. Postali so regijski prvaki v treh kategori- jah, le v kategoriji mlajših dečkov so se morali zadovoljiti z drugim mestom, pa še tu le zaradi zaos- tanka v meč točkah, saj so prvo- urvrščeno moštvo v šahovskih točkah prehiteli za 3,5 točke. Naj- večje presenečenje je zmaga sta- rejših dečkov, ki so izkoristili spodrsljaj prvih favoritov - OŠ Ljudski vrt (lanski viceprvaki Slo- venije). Nasploh so bile borbe na prvenstvu zelo izenačene in je v vseh kategorijah šele zadnje kolo odločalo o prvaku. Uvrstitve najboljših: st. dečki - 1. OŠ Gorišnica 12 (21); 2. Ljudski vrt Ptuj 11 (22); 3. OŠ Bratov Po- lančič M B10 (20); 4. Slov. Bistrica 9(15); st. deUice: 1. OŠ Gorišnica 13 (24); 2. OŠ Miklavž 9 (16,5); 3. OŠ Sv. Ana 9 (16); 4. OŠ Sp. Pol- skava 8 (13,5);... 7. OŠ Markovci 3 (6,5); ml. dečki -1. OŠ Poljčane 13 (20,5); 2. OŠ Gorišnica 12 (24); 3, OŠ Hoče 8 (17,5); 4. Oš Zg. Kun- gota 6 (14,5); 5. OŠ Ljudski vrt 6 (14); 6. OŠ Kidričevo 6 (12,5); 7. OŠ Markovci 5 (10)...; ml. dekli- ce: l.OŠ Gorišnica 9 (18); 2. OŠ Zg. Kungota 9(17); 3. OŠ Fram 6 (11);4. OŠ Miklavž3(5)... Uspeh za OŠ Gorišnica so dose- gli učenci: starejši dečki: Jurij Cvitanič, Dejan Ivančič, Davorin Kelenc, Srečko Kralj in Žan Hor- vat; starejše deklice: Helena Rižnar, Anja Zamuda, Sabina Zamuda, Nina Tuš in Darja Kot- nik; mlajši dečki: Matej Ličina, Dominik Cvitanič, Darja Šterbal, Jernej Žohar, Primož Firbas; mlajše deklice: Teja Pignar, Janja Vukašinovič, Petra Geč, Sandra Vaupotič, Barbara Rižnar. Anita Voršič KLUB BORILNIH VESCIN PTUJ Uspešen seminar za pridobitev višjih nazivov v sredo, 23. marca, je v organi- zaciji KBV Ptuj potekal seminar za pridobitev višjih nazivov v bo- rilnih veščinah - pasov (KYU). Seminarje bil v sicer neprimerni telovadnici osnovne šole O. Me- glič v Ptuju. Komisija, ki sojo ses- tavljali Vladimir Sitar, Dušan Pavlica in Zvone Zinrajh, je iz- prašala in preverila znanje iz bo- rilnih veščin (karate - kung fu - kickboxing - judo - samoobram- ba) kar 90 pripravljenih članov KBV Ptuj. Največ kandidatov je bilo iz vrst pionirjev. Med njimi je največji na- predek pokazala perspektivna Ines Kacijan.kijijekomisijaobosvojeni 5. stopnji podelila izjemoma še 6. stopnjo. Deset kandidatov izpitov ni opravilo in bodo imeli priložnost za popravek v dogovorjenemu roku. Vsi drugi kandidati pa so po oceni strokovne komisije poka/;ili zavidljivo znanje iz borilnih veščin. Posebej so ponovno izstopali državni prvaki, ki jih v Klubu boril- nih veščin ni malo. Naslednji seminar bo v juniju, ko bo KBV organiziral tudi podoben seminar, na katerem bosta dva kan- didata KBV poskušala obraniti mojstrski naslov -1. dan. Klub borilnih veščin Ptuj še na- prej vpisuje nove člane in članice. Treningi potekajo v osnovni šoli Olge Meglič v Ptuju. Vpis je možen vsak ponedeljek in sredo med 18. in 20. uro. Predsednik KBV: Zvone Zinrajh ŠPORTNI PORTRET Mirko Vindis - ptujski maratonec V slovenski reprezentanci, ki je 26. marca nastopila na svetovnem prvenstvu v krosu v Budimpešti, je bil tudi znani ptujski maratonec Mirko Vindiš. - Mirko, ali bi lahko predstavil začetek priprav na letošnjo sezo- no? "Priprave so se praktično pričele že lani konec novembra. Januarja in februarja sem bil po deset dni na pripravah v Medulinu, vse drugo pa je potekalo doma." - Kakšne rezultate pričakuješ le- tos in na katerih maratonih naj bi tekel? "Letos je evropsko prvenstvo v Helsinkih, za katerega je norma 2:15,30. Priložnost za dosego nor- me bo že 24. aprila v Torinu. V začetku aprila bom opravil še kon- trolni tek na 30 km na atletski stezi. To moram tudi zaradi tega, da se mi prizna rekord na tej relaciji, ki sem ga sicer dosegel, vendar na asfaltu, ko smo imeli kontrolni tek za sve- tovni pokal vSeulu. Po Torinu pa bo seveda jasna slika." - Kaj bi se zgodilo, če norme za ev- ropsko prvenstvo ne bi dosegel? "Težko je reči. Normo za nastop na evropskem prvenstvu v Helsin- kih je postavila AZ Slovenije, z dru- ge strani paje Atletska evropska fe- deracija za maraton dala možnost nastopiti brez norme. S tem namreč želijo povečati množičnost in kvali- teto. AZ Slovenije je za evropsko prvenstvo določila močnejšo nor- mo kot lansko leto za svetovni po- kal, koje bila 2:16,00. Mislim pa, da sem sposoben to doseči, še posebej če je malo sreče, saj sem že štirikrat tekel hitreje." - Kdo je tvoj trener? "Trener sem sam!" - Kdo pa potem spremlja tvoje delo? "Trenutno AZ Slovenije in to naj bi bili nacionalni trenerji, vendar pa zveza meni, da se atleti sami pripra- vijo, kot mislijo, daje najboljše." - Ali zmoreš vse sam? "Toje težko vprašanje. Vsekakor bi bilo dobro, da bi imel ob sebi ne- koga, ki bi mi pomagal psihološko. saj fizično tega ne bi mogel nihče vzdržati. Po štirinajstih letih sem si nabral veliko izkušenj, pogovarjal sem se z raznimi trenerji in tu ni no- bene filozofije. Pri treningih pride včasih kriza in jo je potrebno pre- broditi; takrat bi nekoga potrebo- val. Tukaj pa je tudi družinsko živl- jenje, lokal itd." - Kaj pa tek okoli Slovenije? "Tega bom letos izpustil, ker je namreč isti dan, koje prihod v Ptuj, državno prvenstvo v malem mara- tonu in želim si vrniti rekord iz Mir- ne Peči, ki mi gaje lani speljal Etio- pijecNikonen." - Pa pomoč, sponzorji? "S strani občine je odnos mačehovski. Ko sem dal vlogo za pomoč pri pripravah na svetovno prvenstvo, še odgovora ni.sem do- bil. Razmislil bom, ali bom v nas- lednji sezoni tekel za domači klub. Mesečna hranarina od občine znaša 13.000,00 SIT. AZ Slovenije mi pokrije kakšne priprave. Malo nerodno bom rekel: nisem navaden človek, saj porabim 5 do 6 tisoč ka- lorij. Te kalorije paje potrebno ne- kje vzeti. Moj glavni sponzor jc pi- FotoiMZ vovarna UNION. Želel bi vsekakor imeti še sponzorje iz Ptuja, vendar ne morem priti do pravih ljudi ozi- roma podjetij. V kratkem naj bi podpisal pogodbo z Mizuno, pred- stavnikom za Slovenijo. Pri njih naj bi dobil predvsem opremo." D. Klajnšek Prvo leto Viteškega lokostrel- skega kluba Na nedavni letni skupščini Viteškega lokostrelskega kluba Frideric I. iz Ptuja, ki ga vodi predsednik Branko To- nejc,sočlani ugotovili,da sov prvem letu svojega obstoja pričeli uspešno vaditi v osnovni šoli Kidričevo in Ba- busekovi grabi, v letošnji se- zoni pa nameravajo do- končno usposobiti streli.šče v Babusekovi grabi, lastne prostore v sodelovanju s Po- krajinskim muzejem, v tek- movalno dejavnost namera- vajo vključiti več mladih in nekje v okolici mesta organi- zirati lokostrelski turnir. Prav tako so se odločili, da se bodo vključili v ustanavlja- joče se ptujsko viteško društvo. Zamisel zanj je predstavil Boris Miočinovič. McZ Sproščeno dekle za super model leta v oddaji Poglej in zadeni. Fotografija: Foto & Miisic Bojan Mihalič TEDNIK -31. MAREC 1994 ŠPORT - 15 NOGOMET 3. slovenska liga - vzhod Rezultati tekem 14. kola: Caissa Alu- fninij-Rače 4:1, Triglav-Drava 1:4, Im- pol-Pohorje Megras0:6, Dravograd-F'a- pirničar 2:0, Slovenj Gradec-KOB Ford 0:0, Žalec-Kovinar 2:1, Svoboda-Po- brežje2:l. 01.Drav o..............................14 8 3 3 32:17 19 02.Žole (................................14 6 6 2 19:12 18 03. CoissaAluminij................14 7 3 4 31:20 17 04.Kovina r............................14 6 5 3 21:18 17 05.Popimito r.......................14 6 4 4 19:12 16 06. Slovenj Gradec................14 6 4 4 17:13 16 07.Drovogra d.......................14 5 4 5 24:20 14 Oa.KobFord..........................14 4 6 4 20:19 14 09.Raee.................................14 6 2 6. 22:25 14 lOSvoboda...........................14 5 4 5 18:21 14 11. Pohorje Megras...............14 5 3 6 25:26 13 12.IMP0L.............................14 3 4 7 12:21 10 13.Trgotrans.........................14 2 3 9 14:31 7 M.Pobrežje..........................14 2 3 9 12:31 7 Pari 15. kola: sreda, 30. marca, ob 15. uri: Drava-Pohorje, Pobrežje-Caissa Aluminij, Svoboda-Impol, Rače-Žalec, Kovinar-Slovenj Gradec, KOB Ford- Dravograd, Papirničar-Trgotrans. 1. MEDOBČINSKA LIGA MNZPTUJ Pari 13. kola: sobota, 2. aprila, ob 16. uri: Pragersko-Hajdina, Skorba-Dorna- va, Žoga Stojnci-Markovci, Gorišnica- Središče, Videm-Slovenja vas, Gerečja vas-Rogoznica. MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 14. kola: Skorba- Gerečja vas 0:3 b.b., Videm-Gorišnica 7:1, Slovenja vas-Dornava 1:3, Prager- sko-Žoga Stojnci 2:2, Sp. Polskava-Mar- kovci 4:1, Bukovci-Rogoznica 0:4, Haj- dina-Impol 1:5. 01.Sp.Polskava....................14 13 O 1 49:21 26 02. Domova..........................14 12 1 161:10 25 03.Vide m..............................14 10 O 4 55:25 20 04. Žoga Stojnci.....................14 9 2 3 30:25 20 05.Pragersko ^.......................14 8 1 5 30:27 17 O6.lmpol...............................14 7 2 5 29:20 16 07.Rogoznic a........................14 7 1 6 36:30 15 08.Gereqavo s......................14 5 4 5 41:39 14 09.Gori!nic o.............-1 ........14 5 2 7 23:24 11 10.Hajdin a...........................14 5 1 8 32:35 11 11. Slovenja vos.....................14 3 1 10 21:39 7 '2.Bukovci...............-2.........14 3 1 10 17:46 5 13Markocviml......................14 2 O 12 18:54 4 H.Skorbo................-1.........14 1 O 13 16:63 1 Pari 15. kola: ponedeljek, 4. aprila, ob 16. uri: Majdina-Skorba, Impol-Bukov- ci, Rogoznica-Sp.Polskava, Markovci- Pragersko, Žoga Stojnci-Slovenja vas, Dornava-Videm, Gorišnica-Gerečja vas. POKAL MNZ PTUJ Paričetrtfinala-člani: sreda, 6. aprila, ob 16. uri: Boč-Slovenja vas, Impol-Sre- dišče. Žoga Stojnci-Bukovci, Videm- Caissa Aluminij. Pari četrtflnala - mladina: četrtek, 7. aprila, ob 16. uri: Impol-Središče, Vi- dcm-Pragersko, Drava-Majdina. Dor- nava-Rogoznica Branko Lešnik IŽAKOVCI-DRAVA 1:4 (0:2) Strclci: 0:1 Žolek (5. min.), 0:2 Žolek (23. min), 1:2Basa (54. min.), 1:3Milan Emedič (64. min.), 1:4 Milan Emeršič <78. min.). Sijajna predstava Drave in vratarja "^lingeija, ki obeta boljše nadaljevanje, disciplina in velik motiv so krasili igro Ptujčanov. Le malokdo je veijel, da so Tiodro-beli po uvodnem srečanju s Slo- venj Grdadcem sposobni odigrati tako dobro. Njihova igraje spominjala na naj- LETNA SKUPSCINA KLUBA BORILNIH VESCIN V ORMOŽU Minulo leto najuspešnejše Med večje uspehe v letu 1993 štejejo tekmovalci Kluba boril- nih veščin v Ormožu udeležbo na mednarodnih tekmah in sve- tovnem prvenstvu v AtlanticCi- tyju ter Budimpešti. Ker se do- sedanji predsednik kluba Da- nilo Korotaj želi posvetiti delu v tekmovalni komisiji, so za no- vega imenovali Toneta Žunka. Leto 1993 so pričeli zelo aktivno. Se vedno jih teži, ker nimajo stalne- ga prostora, kjer bi lahko trenirali in imeli spravljene svoje rekvizite. Tako so v prvem polletju lanskega leta potekali treningi v telovadnici osnovne šole Stanka Vraza, ob so- botah pav mali dvorani doma kultu- re, kjer so trenirali vse drugo pollet- je. Delov klubu je potekalopože us- taljenem sistemu iz prejšnjih let. Tako so v prvem polletju izvedli po- laganje za člane in šolarje pod vodstvom trenerja Milana Proseni- ce, kije tudi v minulem letu uspešno vodil treninge ter spremljal Ormožane na posameznih tekmo- vanjih. "Vse moči smo vložili na tekmo- valnem področju vsemi, light in full kontaktu, kar se nam je dobro obrestovalo, saj smo v končni oceni klubov Kickboxing zveze Slovenije v skupnem seštevku točk četrti, v članski konkurenci pa naju- spešnejši, kar dokazuje tudi uvrsti- tev štirih naših članov v državno re- prezentanco, ki šteje 11 tekmoval- cev. Državnemu so sledila tekmo- vanja tudi v mednarodnem merilu s klubi Italije, Hrvaške ter Slovenije, "jevsvojem poročilu zapisal Danilo Korotaj. Za ormoški Klub borilnih veščin je bilo posebej pomembno drugo polletje lanskega leta, ko so si po zaključnem turnirju v light in full kontaktu v Mariboru Milan Koro- taj, Marcel Fekonja in Smiljan Luk- man zagotovili udeležbo na svetov- nem prvenstvu v Atlantic Cityju in Budimpešti. Na zaključnem turnirju, kije po- tekalo v organizaciji ormoškega kluba v športni dvorani v Veliki Ne- delji, je sodelovalo 11 slovenskih klubovz92 tekmovalci in Ormožani so se ponovno odlično uvrstili. Tako je bil v skupni uvrstitvi Igor Paušner drugi, prva mesta so zased- li Danilo Korotaj v kategoriji do 63 kg, Milan Korotaj do69 kg, Marcel Fekonja do 74 kg. Smiljan Lukman je bil v kategoriji do 79 kg drugi in SandiŠtermanv kategoriji do 71 kg peti. Med članicami je v kategoriji do 65 kg Renata Žunko dosegla tretje mesto. Na tem tekmovanju .so določili potnike v semi kontaktu za Atlantic City. Veliko časa so namenili zbiranju denarja za odhod štirih članov v Ameriko in dveh v Budimpešto. Z denarjem se klub ubada tudi pri plačilu honorarja trenerju Milanu Prosenici, ki vodi treninge kluba dobesedno zastonj. Glede prosto- rov pa upajo, da bo z zgraditvijo ormoške telovadnice v tem letu rešeno tudi to. Na občnem zboru, ki je bil 13. marca letos, so poleg predsednika izvolili novi petčlanski izvršilni in tričlanski nadzorni odbor. Vida Topolovec Zmaga BK Ptuj člani boksarskega kluba Ptuj so v soboto organizirali meddržavno boksarsko tekmo. Pomerili so se domačini, člani BK Ptuj, in boksarji avstrijske ekipe BC Heros iz Gradca. Ljubitelji boksa so lahko videli okrepljeno domačo ekipo ter solidno ekipo gostov, ki imajo v svojih vrstah nekaj tujcev. Zraven velike želje po zmagi smo lahko videli kvaliteten boks in fizično dobro pripravljene boksarje. Zmago za Ptujčane je priboril Vojko Poš, kije v zadnjem srečanju premagal svojega nasprotnika šele po velikem in napornem boju. Od domačinov sta zelo dobro boksala tudi Zavec, ki je s serijo dobrih udarcev prisilil nasprotnika na predčasno predajo, ter Horvat, ki je ves čas borbe narekoval močan tempo in premagal svojega nasprotnika. Skupni rezultat je bil 9:7za BKPtuj. Trener domačih Albin Mere nam je po dvoboju dejal: "V celoti sem zadovoljen. Naša ekipa je bila okrepljena z nekaj boksarji iz sosednjih klubov. Sicer imamoboksarje, vendar proti avstrijskemu prvaku nismo poslali vseh v ogenj. Želimo si še več takšnih mednarodnih srečanj, kar Boris Horvat je dil na dvoboju najboljši. Foto: Kosi imamozapisano tudi vprograrnudela. Mislim pa, dasi tudi Ptuj želičim več takšnih dvotojev." Danilo Klajnšek KONJENIŠKI KLUB SLOVENSKE GORICE V LENARTU Letos še več načrtov Pred kratkim so imeli svoj letni zbor člani Konjeniškega kluba Slovenskego- rice iz Lenarta. Člani z veseljem ugotavljajo, da seje po nekaj kriznih letih začel ponovno prebujati in aktivnodelati. Vlanskem letu so pridobili 14 novihčianov in takojih jezdaj 66 članov, imajo pa 18 konj kasačev in 6 konj galoperjev. V okviru lenarškega kluba je začela delovati tudi sekcija lastnikov konj noričanov. Predsednik KK Slovenske gorice Lenart Ivan Špindler je predstavil načrte klubaza letošnje leto. Seznonobodopričeli 1. maja, kobo na hipodromu Polena pri Lenartu velikakonjeniškaprireditev, drugo načrtujejo vzačetku septembra. Radi bi obdržali to tradicijo, saj sije včasih konjske dirke na Poleni ogledalo več kot šest tisoč ljudi. Zdaj bi ponovno radi vrnili čar konjerejstva v osrednji predel Slovenskih goric, zato si že od lani prizadevajo, da bi zemljišče na Poleni prido- bili v trajno last kluba in letos pričakujejo dokončno rešitev, saj bi tako lažje pri- merno uredili hipodrom. V lanskem letuje klubu uspelo pridobiti prostore ter najnujnejšo opremo, ki jim jo je odstopila lenarška Kmetijska zadruga. Vseh idej, ki so sijih lani zadali, pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogli realizirati, zato računajo, da bodo letos lahko speljali že lani načrtovano šolo jahanja. Člani Konjeniškega kluba iz Lenarta se bodo v prihodnje povezovali s tam- kajšnjim turističinim društvom in tako skupaj s krajem promovirali konjeniški šport. M.SIodnjak NAMIZNI TENIS Top 12 - uspeh Mojsiloviceve v Ljubljani je potekal namiznoteniški turnir TOP -12 za pionirke. Pio- nirka Poetovie Mojsilovičeva je igrala dobro in osvojila drugo mesto. Prva je bila Dermastjova iz ljubljanske Ilirije, kije Ptujčanko premagalaz2:0. Ne smemo pa pozabiti, daje Ljubljančanka veliko bolj izkušena in starejša. Mojsilovičeva je presenetljivo opravila z evidentiranimi kandidatkinjami za uvrstitev v državno reprezentanco, s tem pa napovedala kandidaturo za slovensko reprezentanco, ki bo nastopila na EP v Parizu. Z dobrim delom bi ji to lahko uspelo. REGIJSKO PRVENSTVO v športni dvorani Mladika je potekalo regijsko prvenstvo za pionirje in pionirke. Na njem je sodelovalo 60 pionirjev in 20 pionirk. Rezultati finalnih srečanj: pionirji Slatinšek - Šolar 2:1; pari: Sla- tinšek/Solar - Krivc/Rebol 2:0. Pionirke: Safranova - Mojsilovičeva 2:0; pari Safranova/Luknerjeva - Mojsilovičeva/Bezjakova 2:0. D. K. EEI3HH Anita Ličina 2. bal za MM - Gregor Podkrižnik MK Ponovno lahko poročamooodličnihnastopihčlanovšahovskegadruštva Lipa Ptuj na mednarodnem turnirju na Bledu. Največjega je z osvojitvijo drugega bala za M M vsekakor dosegla mojstrica Anita Ličina. kije tako le še korak do naslova mednarod- ne mojstrice, kar bo po 25 letih največji uspeh slovenskega ženskega šaha. Ker je Ani- ta oba bala osvojila na odprtih turnirjih, potrebuje le še en dober nastop na turnirju Bergerjevega sistema in gotovo bo promoviranje nove slovenske mednarodne moj- strice najpozneje jeseni na šahovski olimpiadi v Solunu. Na Bledu pa je odličmo nastopil tudi 16-letni Gregor Podkrižnik. Osvojil je 5 točk (od 9) in naslov M K, krepko si je izboljšal tudi ratinške točke, dobil pa tudi posebno nagrado kot najboljši prvokategornik. Solidno sta nastopila še Janko Bohak (zbral je 4,5 toške) in Jurij Cvitanič (2.5). Za slednjega je nastop v tako močni konkurenci bila dobra preizkušnja v pripravah za nasto na svetovnem prvenstvu v kategoriji do 14 let. Tako Gregor Podkrižnik, ki bo nastopil naevropskem prvenstvu v kategoriji do 16 let kot Jurij Cvitanič in njegovbrat Dominik (sledji bo nastopil na evropskem prvenstvu do 10 let) bodo do teh nastopov morali še dopolniti znanje iz teorije, prakso pa bodo pridobili na turnirjih. Šahovsko društvo Lipa Ptuj ob teh odličnih nastopih svojih članov tako vse bolj prodira v sam vrh slovenskega šaha. Silva Razlag KLUB BORILNIH VEŠČIN PTUJ Ptujčani v 1 kolu odlični Prejšnjo sobotoje v Zagorju potekalo I. kolo državnega prvenstva članov in ekip v kickboxu. Sodelovalo je 135 tekmpvalcev vseh starostnih kategorij iz 12 klubov. Ptujčani sobili poštevilu osvojenih točk daleč najboljši vposamični konkuren- ci (pionirji-pionirke, mladinci-mladinke in člani-članice) ter vodijo tudi vekip- nem prvenstvu s precejšnjim na.skokom pred drugouvrščeno ekipo ŽŠD Mari- bor. Na tekmovanju, ki gaje odprl predsedbik KBZ Slovenije Zvone ZINRAJU, je sodil tudi Ptujčan Vladimir SITAR, ognjeni krst pa je z vodenjem ptujske eki- pe doživel Dušan PAVLICA, saj jebilo to njegovoprvosamostojnovodenje tako številne ekipe (40 tekmovalcev vseh kategorij). Rezultati ptujskih tekmovalcev: Pionirji - do 32 kg: ]. Andrej Vindiš, 2. Tanja Plohi; do 40 kg : 4. Tomaž Svenšek; do 48 kg: 2. Kristjan Slodnjak; do 63 kg: L Uroš Jakomin i. Pionirke - do 35:1. Barbara Murat, 2.Tanja Plohi, 3. Ines Kacijan,4. Alenka Plohi;do45 kg: L Verena Brenholc; nad 45 kg: 1. mesto Maja Ozmec. Mladinci - do 48 kg: 1. Boštjan Brumec; do 56 kg: 3. Damjan Kaučevič, 4. Gordan Krajnc, 5. Sebastjan Zinrajh; do 63 kg: Matjaš Vindiš. 3. Boštjan Zupan; do 71 kg: Danilo Sredinšek. Mladinke - do 55 kg: L Saška Prelog, 2. Carmen Meško; do60 kg: 1. Simona Me- noni,2.Anja Hergula. Člani -do57kg: 3. Samo Kralj; do 63 kg: Leon Kaučevič; do 69 kg: 2. Branko Pečar, 3. Mirko Podpečan; do 74 kg: 3. Branko Fidler; do 89 kg: L Milko Panikvar. Ekipno skupaj: L KBV Ptuj - 57 točk; 2. ŽŠD Maribor -18 točk; 3. KBV Izola -16točk;člani:l.mestoKBVPtuj-lltočk;2.ŽŠDMaribor-9točk;3.KBVIzola - 9 točk; 4. mesto KBV Ormož - 7 točk. Vladimir Sitar NOGOMET boljše dneve jeseskega dela prvenstva. V prvem polčasu so gostje na izredno težavnem in za igro neugodnem terenu - med tekmo je namreč deževalo - igrali agresivno in domiselno, plod take igre pa sta bila dva zadetka. Zmaga je razve- selila navijače, ki so težko pričakovaK strelske sposobnosti Dejana Žolka. Ta se je izkazal v prvi tretjini tekme, ko je v sodelovanju s soigralci dosegel dva lepa zadetka. V nadaljevanju so bili Ptujčani prav tako agilnejši. V 54. min. je najprej domači napadalec Baša srečno znižal na 1:2,natojezablestel Milan Emeršič, ki se je po dolgem času spet vpisal med strel-; ce. S svojo igro je potrdil, da bo leto* eden izmed nosilcev ptujskega napada. Gostitelji se niso predali, in šele ko so s^ "odprli", je igra zaživela in pridobila na kakovosti. Sicer pa je ob strelcih ugajal;* celotna obrambna vrsta in že omenjeni vratar. V 85. min. je moral zapustiti igrišče domači vezni igralec zaradi napa- da nasonika. Tine Vogrinec, podpredsednik Dra-^ ve, je bil po tekmi seveda zadovoljen s svojimi fanti: "Odločila sta dinamičnost in ustrezen taktičen načrt. Prav takosmo naredili več pri organizaciji in šli v igro veliko bolj motivizirani kot domačini." i Za Dravo so proti Ižakovccm igrali.' Klinger, Leben, Robert Krajnc, Ramšak,- Mihael Krajnc, Lončarič, Hotko, Milan Emeršič, Žolek, Kralj, Vescnjak. Ivo Komik CAISSAALUMINIJ- SKS DOVER RAČE4:1 (2:1) Kidričevo - stadion Aluminija, gledal- cev okoli 250, sodnik Lenošek iz Letiiša. Aluminij: Budimir, Kristofič, Žitnik, Grbavec, Emeršič, I. Fridl, Mertelj (Šmi- goc), F. Fridl, Hojnik(Kauče\'ič), Mohor- ko in Kmetec. Nogometaši iz Kidričevega so srečanje pričeli zelo dobro. Že v prvi mi- nuti je veliko priložnost zamudil Kme- tec. Gostjesobili do 15. minuteše enako- vreden nasprotnik, nato pa so pobudo prevzeli domači igralci. V 23. minuti je lepo po desni strani prodrl F. Fridl, pos- lal žogo pred vrata gostov, kjer je Kme- tecdosegel vodilni gol. Po tem zadetkuje na igrišču obstajala samo domača ekipa. V 37. minuti je po desni strani zelo dobro preigral nasprotnikove obrambne igral- ce F. Fridl. Sam seje znašel pred vratar- jem in ta je naredil nad njim prekršek. Sodnik je pokazal na belo točko. Mertelj je enajstmetrovko spremenil v zadetek. Vzadnjiminutiprvegadelaigreso gostje izid zmanjšali. Žoga je namreč zadela nekoga od domačih v roko. Tako so tudi gostje bili uspešni iz enajstmetrovke. V drugem delu so domačini še stopnjevali tempo in mu gostje niso mo- gli več slediti. Najprej je Hojnik povečal na 3:1 v 65. minuti, nato pa se je med strelce ponovno vpisal Marko Kmetec v 78. minuti. Kidričani bi lahko dodobra napolnili mrežo gostov, žal pa so bili premalo na- tančni pred gostujočim vratarjem. S to zmagoso naredili premik k vrhu prvenst- vene razpredelnice. Danilo Klajnšek SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 18. krog: Olimpija-Drava 3:0 (0:0) 19. krog: Drava-Svoboda0:0 Neposredna tekmeca v boju za sredi- no prvenstvene lestvice sta pokazala športno in izredno borbeno igro. Ptujčani so imeli več priložnosti,gostje iz Ljubljane pa so bili srečnejši. SLOVENSKA KADETSKA LIGA Olimpija-Drava 0:0 Drava-Svobodal:0{0:0) Nogometaši Dravesosi podvodstvom odličnega stratega Branka Krajnca priigrali zmago in imajovečupanja.dase bodo enakovredno kosali za vrh. Zma- goviti zadetek vsrečanju s favorizi ranimi gostije dosegel Krajnc. Ivo Komik Vse, ki so opravili izpit za voditelja motornega čolna v Lučki kapetaniji Sisak obveščamo, da potrdilo, eno fotografijo in 100 ATS predložijo do 9. aprila 1994 na Športni zvezi Ptuj (g. Ivo Klarič) zaradi zamenjave. 16 - nasveti 31. marec 1994-TEDNIK STROKOVNJAKI SVETUJEJO Zatiranje plevelov v žitih Zapleveyenost posUga poseben problem v začetku razvoja in raz- raščaiga žit. Pleveli zaradi svoje kon- kurenčnosti žitom zmai\j$ujejo pri- delek. Za doseganje visokih pridelkov je polegdrugih ukrepov zelopomebno tudi i\jihovozatirai\je. Za zatiranje plevelov v žitih upo- rabljamo različne pripravke. Za kate- rega se odločimo, je odvisno od prisot- nosti plevelov in ekonomike. Preden se odločimo za nakup pripravka, mo- ramo poznati plevele v posevku. Raz- lični herbicidi namreč delujejo na raz- lične plevele. Ozkolistne ali travne plevele, kot sta srakoperec in pahovka, uničimo le s škropljenejem jeseni ali zgodaj spom- ladi do faze razraščanja žit, vendar le kose temperatura dvigne nadOC. Pri- merna herbicida sta DICURAN - 80 WP 2-3 kg/ha ali DICURAN 500 3-4 l/ha. Ta herbicida pa nekoliko slabše delujeta na širokolistne plevele. Sirokolistneplevelezatiramopravilo- ma spomladi, ko se nočne temperatu- re dvignejo nad 5 C sicer je učinek slabši, pride pa tudi do poškodb na lis- tih žit. Najcenejši in ekološko najbolj sprejemljiv herbicid je GRANSTAR 75 DF15 - 25 g/ha ob dodatku močila PINOVIT1 dl/1001 vode; če tega ni- mamo, lahko uporabimo tudi 100 g pralnega praška na 100 1 vode. Količina pripravka je odvisna od raz- vojnega stadija plevelov. Nizke tem- perature ne zmanjšujejo učinka pre- parata in nimajo negativnega vpliva na posevek. S pripravkom lahko škro- pimo tudi do razvojne faze 2. kolenca na žitih. V primeru, ko v žitu pričaku- jemoslak, škropimo nekoliko pozneje v fazi začetka kolenčenja, dodamo pa 1 liter DIKOCIDA ali DEHERBA- NAnaha. V primeru, ko imamo v posevku ple- zajočo lakoto (smolenec), tretiramoz ANITENOM MPD 41/ha ali DIC- OFLUIDOM MP COMBI 4/ha; pri teh pripravkih moramo paziti, da nočne temperature ne padejo nekaj dni pod 5 C ali da ne zamudimo faze razraščanja pri žitih. DEHERBANAaliDIKOCIDvkon- centraciji 1,5-2 l/ha imata najožji spekter delovanja. Priporočamo ju le, ko v posevku nimamo osata ali smo- lenca. KDAJ ŠKROPIMO Vsi herbicidi za širokolistne plevele delujejo kontaktno (preko lista). Načeloma velja, da manjši kot je ple- vel, bolj učinkovit je herbicid in z manjšo dozo ga lahko uničimo. Najbolj trdovratni pleveli, kot so osat, slak in plezajoča lakota (smolenec), vzniknejo nekoliko pozneje, zato mo- ramo resnično izbrati pravi termin, če hočemo posevek učinkovito zavaro- vati. Poleg naštetih je na trgu še veliko dru- gih herbicidov, za katere vam pripo- ročamo, da skrbno preberete navodi- lo ali pa se posvetujete s strokovnja- kom. Kmetijska svetovalna služba Ivan BRODNJAK, ing. kmet. V SADNEM VRTU končujemo rez drevja. Rast- linski sokovi in v njih raztopljena rudninska hrana se namreč s pričetkom vegetacije prično pretakati iz korenin skozi deblo in veje v listne in cvetne brste, kjer se bodo ob p