»pkoletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Vugoalav Federation, S. P. - - Gla-ilo Jugoslovanske Soeialhlične Zveze glasilo — prosvetne matice j. s. z. iT _ NO 1476. «»l«r»4 M irr»a«.rliM Urrra.Krr «. 1*UT, .1 |ht »fi.«. CHICAGO, ILL., 25. DECEMBRA (December 25), 1935. Cabllskt« «Mklv «« LETO — VOL. XXX. PO TREH LETIH OBETANJA SOCIALNE ZAŠČITE rsss tSce ^o poimko IN FARMARJE NEMOGOČA! "$360 na leto zadostuje za preživljanje ■ ohranitev zdravja", pravi zakon v 111. Veselica kluba št. 1 v Chicagu in kluba v Springfieldu 31. dec. Cesar Selaasie pri strojni puški CHICAGO.—Klub it. 1 JSZ priredi veselico na Silvestrov večer v torek 31. decembra v dvorani SNPJ. Godba bo v Revni začetki starostnih pokojnin. — Problem obeh dvor»n*h. Vstopnice . zavarovanja brezposelnih se vedno odrivan Ob 12. uri starega leta bodo predvajane žive slike. TRETJE leto Rooseveltove administracije je pri kraju. Za enega izmed svojih največjih uspehov je proglašala sprejete predloge v prid socialne zaščite, na pr., starostne pokojnine, zavarovalnine za vdove in zavarovanje proti brezpo- Zvezna vlada je obljubila prispevati v sklad za pokojnine *><> v Slovenskem domu. vsem drtavam, ki ga uvedejo, in sicer $15 na mesec za vsakega. ___ ki jedo nje upravičen in jo bo prejemal pod pogojem, da naj- *l , ... manj tolikšno vsoto plača tudi država. Napredek socialistov SPRINGFIELD. —V tej na selbini priredi Silvestrovo zabavo klub it. 47 JSZ. Vriila se Dasi je kongres te zakone sjel v proniem poletju, se le-jgislaturam posameznih držav nič ne mudi, da bi se poslužile prilike ter sprejele slične zakone v soglasju z določbami v federalnem zavarovalninskem načrtu. Kajti legislature za delavce nimajo denarja. Države, ki so zakon za pokojnine že sprejele, so skoro vse vpisale vanj toliko omejitvenih določb, da so mu vzele njegovo socialno vrednost. Vsakdo, ki bi vprašal za pokojnino, bi moral to storiti kot berač in dokazati, da je berač. L* nekatere zakonodaje so bile z določbami toliko liberalne, odlagi geor-gijskega zakona izjleta 1866, k obtožbi pa so dodali, da je netil nezadovoljnost med črnci, zato da bi na jugu ustanovili zamorsko republiko. Herndonov zločin je bil v tem, da je organiziral tisoč družin, med njimi 600 belo-poltnih, za relifno akcijo. V Georgiji pa smatra vladajoča belopoltna kasta mešanje črncev z belimi na skupnih zborovanjih ali v paradah za ponižanje bele rase. , Obsodili so ga od 18 do 20 let v "chain gang", to je, v prisilno delo, z verigami na nogah, k verigam ipa so pritrjene železne uteže, da "zločinec ' ne more pobegniti. To je smisel definicije "Chain gang". (Nadaljevanje na 2. strani.) AVRŽBNJE ipredloga angieške in francoske vlade, ki sta hoteli pokloniti dve tretjini Etiopije Italiji, kar je mnogo več nego si jo je že osvojila, je Mussoliniju njegov položaj spet zelo omajalo. Naj prvo sankcije, ki mu same na sebi niso toliko n livarne, ker mu olje ni še ustavljeno, mnogo sirovim pa dobiva iz Zed. držav in Južne Amerike. A sčasoma bo tudi ta — čeprav zelo omejen bojkot — pritisnil Italijo na kolena, in mo-žn o je, da ji povzroči tudi usodni notranji kaos, ki ji stori konec kot velesili, čimdalj bo trajala vojna v Etiopiji, toliko bolj se bo Italija notranje izčrpavala in bojkot bo zanjo vedno bolj občuten. Francoski premier Laval hoče Italijo rešiti poloma, ker jo , smatra za zaveznico proti Nemčiji in za močno ter odločno varuhinjo "avstrijske neodvisnosti". Zato si prizadeva, da vojno v Etiopiji čimiprej konča in to kolikor največ mogoče v korist Italiji, V njegovo stališče je končno pristal tudi angleški minister vnanjih zadev Samuel Hoare. Mussolinijai sta skupno predlagala na stroške Etiopije pogoje za poravnavo, ki so bili izdaj-stv o nad društvom narodov in ob enem jasno pokazali dvojno vlogo sedanje angleške vlade. Skoro vse javno mnenje v Angliji in v drugih državah, ki so pridružene ligi je obsodilo zaimitni angleško-francoski pakt. Pod tem pritiskom je Hoare resigniral, premier Baldvvin pa je v parlamentu priznal, da je bilo to dejanje vlade zmotno i-n ga obžaluje. Konservativna večina mu je vsled njegovega kesa-nja izrekla zanpnico, toda Baldwimov /prejšnji ugled je temeljito omajan. Na zgražanja proti angleški vtladi odgovarjajo njeni krogi v bistvu tole: AngJija se je postavila na čelo društva narodov v kampanji, da se Italijo proglasi rv smislu liginih določb za napadalko in se jo kaznuje s sankcijami. Anglija je imela s sankcijami zelo resen namen, ne pa mnoge druge države lige. V nekaterih *e je pričela ljuta kampanja proti AngJiji, češ, čemu bi hodili za Veliko Britanijo po kostanj v ogenj? Anglija je kljub temu hotela dokazati, da je pripravljena »toriti vse v svoji moči, da (Nadaljevanje na 4. strani.) Italijanska federacija S. P. proti stališču eksekutive soc. stranke glede sankcij Odbor italijanske socialisti-[italijanski sodruigi tudi v imenu n ff\rl ai«o/»! m tf F7 n/4 rl a itn 1% L ^ .... M A .. 1 - T____a til 1 • 1 t « K. of C. nadaljujejo z intrigami proti Mehiki Organizacija Knights of Co-lumbus se je dne 17. decembra Znova obrnila na predsednika Roosevelta, da naj posreduje pri mehiški vladi v imenu civilizacije, svobode vesti in ameriške tradicije svobodnega bogoslužja. Na prejšnje njeno pismo je predsednik odgovoril, da je reguliranje verskih ceremonij v Mehiki notranja zadeva Mehike, neipa predsednika ali vlade Zed. držav. Dejal je, da ameriška vlada želi, da se Američanom', ki potujejo ali žive v drugih deželah, dovoljuje svobodno opravljanje verskih obre- jim to pravico v Mehiki krši, je dejal p r ed se d nik. Izjavil je, da je njegovo stališče proti umešavanjem v i.u-t»anje zadeve drugih dežel in se bo tudi v bodoče ravnal po nj» m. V novem pismu Kolumbovih v?tezov, ki sta ga podpisala vrhovni "vitez" Martin H. Car-mody in tajnik W. J. McGinley, dolžita predsednika Roosevelta, da izbegava vprašanju, kajti Kolumbovi vitezi ne zahtevajo intervencijo, ampaK predsednikovo posredovanje pri mehiški vladi. "Odgovornost za molk napram Mehiki spada po- nnjt »» . * " ■ • • .......- dov. Kar se tiče Mehike, ni do- polnoma predsedniku Zed. dr-bila ameriška vlada od Ameri-lžav, kar poudarjamo," pravi čanov niti ene pritožbe, da se, pismo K. of C. Insistirajo, da bi predsednik moral grajati mehiško vlado in obsoditi njene per-sekucije proti katoličanom v imenu človečanstva in v imenu verske svobode. V času zadnjega zasedanja zveznega senata je predlagal protestno resolucijo proti. Mehiki senator Borah. Toda ni bila sprejeta, ampak "potlačena". Pismo K. C. dolži preu-sednika odgovornim za zadušitev Borahovega protesta. Klerikalni »propagandi se je posrečilo zanetiti v Mehiki precejšnje upornišiko gibanje. Učitelji in učiteljice ter občinski odborniki na deželi so v nepre^^rcti s splošno stavko, če bo stani nevarnosti za svoja živ ljenja, ker so bigotni peoni naščuvani, da jim bodo duše po- gubljene in se za zmerom žga-le v peklu, če se cerKvi ne vrne starih pravic in kontrola nad šolo. Letos so v takih napacirn pobili že precej županov, učiteljev in drugih uradnikov. Tajne sile vtih >tapljajo orožje v Mehiko, največ iz Zeo. držav, da oborože uporih ki Od noša j i v južni republliki so napeti in ameriški klerikalci se nadejajo, da bo morala v mIu čaju revolucije v Mehiki ameriška vlada vseeno posredovat V opoziciji proti sedanji mehiški vladi je tmli bivši pred>r I-nik Phitareo Calle*. Delavstvo čne federacije v Zed. državah, pridružena socialistični stranki, je na svoji seji v Chicagu sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, da se ne strinja z elkse-kutivo socialistične stranke, ker se je izrekla proti sankcijam in namesto njih za tako-zvane "delavske sankcije". Resolucija Italijanskih so-drugov v Ameriki pravi, da je ptališče sociailisti-čne eksekutive v konfliktu s stališčem milijonov delavcev ipo svetu, »49 To niso brezpomembna vprašanja, zato jih je treba vzeti resno in se nalog in dolžnosti tudi resno lotiti. Glavna naša briga zdaj je, razpečavanje Ameriškega družinskega koledarja, kajti če le mogoče, potrudimo se, da ne ostane niti en neprodan koledar v uradu. Prav tako potrebno je, da vsi pomagamo v raz pečava n ju knjig Cankarjeve družbe. Dalje; Agitirajmo, da se pridruži v prihodnjem letu Prosvetni matici ie več društev in da JSZ naraste na tisoč članov. #HfN PROLETAREC _ LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ImUJ* Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družb«, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZI NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.76; za čatrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za po) leta $2.00. Val rokopisi tn oglasi morajo biti v na&em uradu najpozneje do pondeljka popoldne za pViobčltev v Jtevilkl tekočega tedna. proletarec % < Pubiished ev«ry Wednesday by the Yugos'.»v Workmen's Publishing Co., Inc. Cstafclished 1906. ' l ' Editor................................Frank Zaitz. Business Manager.................Charles Pogorelec. Assistant Business Manager.............John Rak Jr. 3UBSCRI IynON RATES: United State«: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. fcoreign Countries, One Year $3.5*; Six Months $2.00. proletarec 3939 WEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. T.l.phon.i ROCKWELL 2864. REŠEVANJE MORNARJEV S POTOPLJENE LADJE Ma pragu lela IJKJO Božična voščila »o za eno leto pri kraju. Trgovski biroj* poročajo, da je bil business tv tej sezoni veliko boljši kot v božični sezoni prejšnjih treh let. To naj bo znamenje, da so se "boljši časi" spet vrnili. •Ljudi je res več uposlenih, trgovine so bile res bolj napolnjene in vtržene vsote so bille višje nego lani ali predlanskim. Ampak zvezni dolg je narastel na trideset milijard dolarjev, kar je višja obveznost kot kdaj prej v zgodovini te republike. V sedanji uredbi bo to breme ležalo čezdalje težje na delavskem ljudstvu. 2i vi j enaki standard mu je bil v tej krizi drastično znižan. Znaten odstotek mezde gre za indirektne dalvke. Povišavajo se od leta do leta. Kljub temu vlada ne more izhajati, ker jemlje tam, koder najtežje dajo, dočim dopušča, da se milijonska in milijardna premoženja večajo in donašajo ipo milijon in tudi nad milijon dolarjev čistega prebitka lastnikom ne da bi zanje izvršili kaj dela. Nevv deal gospodarskega sistema ni spremenil, ne reformiral, samo zadolžil se je njemu v pricL Ako je kje dežela na svetu, kjer bi ljudstvo res lahko živelo v blagostanju, tedaj so to Zed. države. Za vse prebivalce je vsega zadosti, vrhtega pa bi še tofliko ostajalo, da bi zalagali s potrebščinami prebivalstvo ubožnih dežel, katere nimajo toliko prirodnih virov in so odvisne od uvoza za svojo eksistenco. Nesmiselno je stradati ob preobilnih zalogah živil — katerih je toliko, da jih new deal uničuje. Stotlsoče ljudi gazi v bolezni, ker nimajo denarja za zdravnike in bolniško oskrbo. Nešteto otrok hodi po potih, ki dovajajo v zločinstva, ker jim starši ne mrejo nuditi do*n in oskrbo, kakršna človeka dviga k samoponosu in v gotovost, da si bo, ko pride čas. lahko sam služil kruh. Tisoče in tisoče farmarjev je ob kmetije, ker jim profitni sistem ne dopušča normalnega, smotrenega trgovanja. Tisoče in tisoče starih delavcev si končava življenje, ker jih je industrija, v kateri so se izčrpali, zavrgla in s tem treščila v bedo. V deželi, ki je toliko bogata, da lahko vsakemu nudi priliko za dostojno preživljanje in ekonomsko sigurnost, ni vzroka za paniko, za izgube, polome, za samomore vseld bede in za s plodno gospodarsko krizo. Kaj je izhod? Obljube za visoke penzije giotovo ne, kajti to je gibanje pustolovcev, ki obljubljajo' po $200 na mesec, a sistem kakršen je, naj ostane. Ničesar na svetu ne odpravi v tej deželi problema brezposelnosti, nobena stvar ne more uvesti sigurno priliko za blagostanje širokih množic, razen socializem! Ogromna bogastva naj postanejo ljudska posest. Sistem obratovanja naj se zgradi na temeljih produkcije za potrebo in svetost iprofita se naj zavrže. Vsako drugačno zdravljenje sedanjih razmer je le umetno podaljševanje življenja bolniku, ki je neozdravljiv. To smo lahko uvideli letos, lani in predlanskem. Prav taka šola nas čaka v letu 1936. Čemu se ne združiti za socialistični program, namesto da bi poslušali razne no<>e preroke, ki jih je nam prinesla kriza in ki izginjajo drug za drugim čim se ulete. njih mesta pa zasedajo prav taki sanjači, utopisti in samopo-stavljeni Mojzesi? Za razumevanje socialističnega planiranja in socializma kot gospodarskega sistema je treba seveda znatno mero več razumevanja kakor pa za enostavno obljubo, "$200 penzije na mesec". Vzrok vztrajnosti krize je baš dejstvo, da delavcem primanjkuje potrebnega razumevanja in znanja, 'pa morajo hote ali nehote dopuščati, da se razmere igrajo z njimi, Pet ali ■ deset milijonov delavcev, ki se bi organizirali za socialistični •gospodarski program, bi pripomoglo, da »i bi res lahko voščili ;eč (veselja v nastopnem letu. To se zgodi prej ali slej, ker se mora. Uprimo se v delo za dosego tega cilja vsi, ki hočemo, da se čimprej uresniči. O tem in onem Blisu Filipinskih otokov sa ja potopil aagUski par« nik Silvar HascI. 52 morrarjov sa j« a njega reiilo na bliinja pečina, kjar so bili pet dni, predno je dospel do njih ameriiki parnik Pearjr in jih otel smrti. Ivan Toplikar: FRIDERIK ENGELS (Nadaljevanje) Poleti 1848 je začela reakcija v Nemčiji že dvigati glavo. Ker je koncentrirala vojaštvo v Porenju, je bilo sklicano v Kol-nu veliko protestno zborovanje, na katerem je govoril tudi Engels; na tem zborovanju se je prvič sestal s poznejšim voditeljem nemškega de»a\skega gibanja Lassalloni. 25. septembra je prišlo v Kolnu do nemirov, nad mestom je bilo proglašeno izjemno stanje; "Novi renski časnik" je moral zaca-j sno prenehati izhajati, mnogo ljudi pa je bilo aretiranih. Ker Engels v taki dobi ni maral sedeti v ječi, je pobegnil v Belgijo, kjer so ga aretirali in po od-gonu spravili na francosko mejo. Ko je začel 12. oktobra "Novi renski časnik" zopet izhajati, je bil Engels že v Parizu. Pariz pa je nudili tedaj sila žalostno sliko: v julijski bitki je bil proietariat poražen, pariške ulice so bile mrtve, tri-umfirala je reakcija in pripravljal se je bonapartizem, ki ima glede svojega postanka in načina vladanja precej »ličnosti z današnjim fašizmom. V takih razmerah Engels v Parizu ni vzdržal. V dobi, ko se je pripravljala v Berlinu reakcija na odločilni udarec, ko se je Ogrska osamosvojila in začela borbo'proti Habsburžanom, ko se je pripravljala revolucija na Dunaju — v tej dobi se ni zmenil Engels za nič, nego se je napotil, ker ni imel denarja, kar peš v Švico. Med potoma je užival lepoto in milino francoske vinorodne pokrajine, pokušal je različna vina, ki jim je zapel v nekem pismu visoko pesem, obenem pa je spal z vitkimi francoskimi dekleti, ki so mu bila bolj všeč kakor nemške bunke. Engels je bil zdrav človek, bil je ves življenjski — in treba je že enkrat povedati, da so samo taki življenjski in zdravi ljudje sposobni za vodstvo zlasti delavskega gibanja, ki ga bolne, neživljenjske rože le prerade izmaličijo s tem. da zanesejo svojo bolnost, ki kaže vse v napačni perspektivi, v gibanje. Ob koncu oktobra je prispel Engels v Švico, kjer je vladalo tiho in mirno življenje, ki se ga svetovni dogodki ni«o kar nič dotaknili. Tudi v takem okolju ni vzdržal — januarja 1819 je bil zopet v Kolnu. Leto 1849 se je začete slabo: nemško gibanje je plahnelo in tonilo v "birfilistrstvu". Pač pa je začelo plamteti na Odrskem. Ker je bil uspeh ali neuspeh ogrske revolucije odvisen predvsem od pravilnega načina vojskovanja, se je začel Engels ukvarjati z vojaškimi znanostmi, ki je v njih kasneje dosegel velike uspehe, kar mu je prineslo v Marxovi družini vzdevek "general". V tej dobi je pisal tudi mnogo o Slovanih, ki so se mu pa močno zamerili ne samo radi ruskega ca-rizma, nego tudi zato, ker so pomagali pri zadušitvi ogrske revolucije. Vse to ga je zapeljalo. da je začel govoriti o prvenstveno naprednih in prvenstveno nazadnjaških narodih in k slednjim je štel tudi Slovane, ki jim zato v bodočnosti ni pripisoval kdo ve kake vloge. Kajpak se je Engels v tem zmotil. Spomladi 1849 se je začel tudi v Nemčiji odločilni boj med reakcijo in napredkom. Vlada je začela znova koncentrirati vojaštvo, kar je zbudilo zlasti v Porenju veliko ogorčenje. Engels se je vrgel sedaj zopet z vso svojo mladostno silo v gibanje, navdala so ga znova velika upanja, ki so ga pa tudi to pot razočarala, ker ni računal z neodločnostjo m a meščan- stva in z dejstvom, da se proietariat še vedno ni dvignil iz močvirja pijanosti. 9. maja so bile v Elberfeldu postavljene barikade; tu je postal Engels nadzornik barikad in je kot topničar razmeščal tudi topove. Napravil je celo strategični načrt, ki se pa radi neodločnosti malomešanstva in nezaupljivosti vekmesčanstva ni og 1,500. i" NACE MIHEVC 1 Dividende - merilo "prosperitete Predsednik Roosevelt v svojih govorih prosle tedne poudarja, da so se razmere definitivno izboljšale in da vladi vsled tega ne bo več treba novih posojil za relif. Glavni znak vračajoče se prosperitete so po zatrdilu demokratskih vodij dividende, ki so bile v novemberskih izkazih ameriških korporacij najvišje v zadnjih petih letih. Dividende se res obnavljajo in business je v splošnem boljši. Vprašanje je le, ali po zaslugi vladnih zadolžitev, kar pomeni šintarsko zdravljenje ekonomskih razmer in povečanje bolezni pozneje, ali pa so regulacije in druge okolščine res do-vedle kapitalistično gospodarstvo v normalnejši tok. Ne prvo ne drugo ni pravilna pot v "prosperiteto', kajti že to, da se poudarja naraščanje dividend, je napačno gospodarstvo. Dejstvo je, da je ameriško delavstvo danes z ozirom na cene življenskih potrebščin wslabše plačano kot kdaj poprej in da je življenski standard drastično znižan ter se bolj in bolj •približuje onemu evropskih delavcev. Velika večina uposlenih ameriških delavcev Zasluži danes komaj za zasilno preživljanje. Vsled tega je pri mora na odreči se marsičemu kar Človeku lajaa življenje. Sistem, ki poudarja dividende v prvi vrsti, ne bo nikdar v stanju ustvariti blagostanje za delavsko ljudstvo. Vse, kar danes zmore, je relif, kateri skrbi, da ljudstvo ne umira gladu. Koncem konca je to dobra investicija za tiste, ki so od visni o J dividend, kajti sentradane množice bi se morda uprle in položaj za parazite poslabšale. silvestr0va zabava kluba st. 1 jsz v dvorani snpj Chicago.—Zabava, ki jo prireja ob zaktjučku vsakega leta klub št. 1, je med Slovenci v Chit agu ena najpopularnejših" To tradicijo obdrži klub tudi letos. Silvestrovo zabauo priredi v dvorani SNPJ. Klub vas vabi, da pridete v torek večer 31. decembra v omenjeno dvorano in se zabavate v veseli družbi. V gornji dvorani bo igral John Kochevarjevi^orkester, tv spodnji dvorani pil bosta predvajala naše domače plesne komade F. Gradišek ml. in Tony Omerza. O polnoči bodo vprizorjene žive slike, prirejene k zatonu starega in prihodu novega leta. Vstopnice v pren prodaji so po 40c in pri l^lagajni 60e. Dvajset centov je precejšnja razlika, zato vam priporočamo, da si jih nabavite v predproda-ji. Dobite jih ipri tajniku Kluba 'Justinu Žajcu, pri članih in članicah ter v uradu Proletarca. Lahkost jih rezervirajte tudi te-lefonično, toda naročiti jih morate najpozneje do 27. decembra. Pri blagajni boste povedali d,oje ime, tam bo kuverta z vašimi vstopnicami in plačali jih boste prodajalcu po pred-prodajni ceni. Klub je sklenil, da gre ves prebitek te prireditve v prid Slovenskemu delavskemu centru, kar je tudi vredno, da se je udeležimo in pri pomore mo k finančnemu uspehu. Mnogi ne bodo 6itali tega o-znanila, ker niso naročniki Proletarca. Vsled tega jih povabite vi, kajti mi želimo čim-večjo družbo. Skrbela bomo, da bo zabave in domačnosti v izobilju za vse. V torek večer na svidenje v dvorani SNPJ na Silvestrov i zabavi kluba št. 1. — Odbor. Izmed starokrajskih sodru-gov se je za naš pokre!, v Ameriki veliko zanimal Nace Mihevc. Precej njegovih člankov, razprav in kratkih povesti je bilo priobčenih v ameriških slovenskih listih. Tisti slovenski socialisti, ki so se v delavskem gibanju udejstvovali že v starem kraju, ali pa se učili v njemu, da se razvijejo v agitatorje med delavci v tej deželi, se sodmga Mihevca dobro spominjajo. Dne 5. decembra je umrl. Delavska Politika poroča o njemu: "Rojen je bil dne 3o. junija 1870. na Vrhniki pri Ljubljani. Bil je ključavničar in nastavljen kot monter v mestni plinarni v Ljubljani. Sodrug Mihevc se je že zgodaj udejstivoval v socialističnem in strokovnem gibanju, kjer je upravljal prav vidna mesta. Znan je bil kot poljuden govornik in dopisnik delavskih listov, zlasti po svojih posrečenih »povestih. Njegovo življenje je bilo jako burno ter je moral pretrpeti marsikatero preganjanji."— Italijanke prispevajo prstane za ubijanje tvojih mož in sinov Mussolini je v stiski za zlato. Državne blagajne so veči. noma p omete ne in skladnica ziiatih kock je porabljena za nakup municije in olja, ki ga dobiva Italija iz inozemstva. Paradi tega »e je il duce obrnil na italijanske žene in na može: "PrUpe-vajte svoje zlate in srebrne prstane ter drug nakit!" To kolekto ie pod zel zelo dramatično, s paradami, z objemanji, zvope. njem in hli^j^lovi. PnOaku da dobi na ta V;> mm.- jonov dolarjev, ki jih rabi za financiranje vojne. Svoj poročni prstan je vrgla v nabiralnik tudi kraljica He-lena. Monsjgnor Bartcromasi jo je blagoslovil, ker se je iz ljubezni do Italije poslovila od dragega spomina, poročnega prita-na, in dobila v zameno prstan iz železa. Mnotge ženske so jokale — morda ne toliko iz sentimentalnosti, ampak ker so se morale iznebiti svojih zadnjih vrednot. Tudi na nadškofe, škoie in kanonike pritiskajo, da Urj-jejo v enak namen svoje dragocene križe in drug nakit. Tega ma cerkev iv Italiji za nadaljne stotine milijonov, ki se ga lahko ;brne v denar in potem v nabavljanje morilnih priprav. Italijamika civilizacija je res sijajna, vredna, da se jo opeva, UTagoslavlja in da se jo »plačuje v zlatu. Bojimo se Je, da o Italijani nekega dne nehajo ceniti, kajti kljub svoji visoki \m.ki in kulturi lahko zadvomijo, da se morda motijo, pa jim bo žal za zapravljena življenja v Afriki in za premično ih nepremično imovino, ki jo zdaj trosijo za razširjenje italijanske kulture. Rev. Jager za zvezo Jugoslavije z Italijo Izgleda, da Mussolinijeva-pappževa vse-italijanska propaganda tudi med ameriškimi Slovenci ni brez agentov. V Italiji Ante Pavelič, v Ameriki in drugje pa njegovi "domobrani" ter "usta>i". Med Slovenci v tej deželi propagira zvezo med Jugoslavijo in Italijo znani klerikalni gostobesednež Rev. Jager. Zveza Jugoslavije z Italijo bi bila isto, kakor če se bi zvezala miš z mačko ali kokoš z lisico. Reverend, ki propagira tako zvezo, to ve, ve »pa tudi, da čimjačja bo Italija pod Mussolinijem, toliko vplivnejša bo tudi papeževa diplomacija. Zveza, če pride do nje, bo torej enostranske koristi, ampak ker bo cerkev na dobičku, kaj zato, če maček požre miš! Resnica, ki je ničesar ne tzpodbije Še nikdar ni svet potreboval tako jako delavsko gibanje kakor ga danes. Leta 1914 kapitalizem še ni bil v krizi. Danes je v stagnaciji. Se nikdar ni delavsko gibanje potrebovalo tako trezne miselnosti in tako mogočne wolje za organiziranje in dis-cipliniranje svojih sil, kakor danes. Toda v teh težkih momentih obojega manjka. Zato morajo tisti, ki to resnico pojmujejo, delati toliko bolj, da si gibanje, kakršnega delavski svet potrebuje, resnično zgradimo. Najboljše sankcije so "delavske sankcije" Norman Thomas piše v tedniku Socialist Ca M, da je kriza v kapitalistični diplomaciji dokazala, kako malo se je zanesti na državnike buržvaznih vlad, ki govore eno, a počno druga. Konstatira, da edino efektivne sankcije so "delavske sankcije". Da — ampak samo v teorija! V praksi se jih ni v mednarodnem obsegu še nikdar izvajalo. Sankcije buržhaznih vlad so Mussoliniju škodovale toliko, da se Anglija boji njegovega oboroženega napada, ker jih je najbolj zagovarjala. Kar pa se tiče v sedanjem položaju "delavskih sankcij", jih spUoh ni, razen v izoliranih slučajih. To ve prav tako Norman Thomas kot vsakdo drugi. Delavci v muni-cijski industriji po vsem svetu delajo moril ne priprave ne zato, ker so zanje, ampak ker si morajo služiti kruh. Nad 50 držav je glasovalo za sankcije. Zato res nekaj »pomenijo. Ampak če ne bi glasovale, ali bi delai.stvo v Jugoslaviji zmoglo s svojimi močmi preprečiti ogromen dovoz blaga v Mussolinijevo deželo? Ali avstrijsko, madžarsko, nemško, francosko itd.? Ne. Zato se je čuditi tistim socialistom, ki se ukvarjajo z domnevami, namesto z dejstvi. Prebivailstvo mnogih krajev v Franciji, Jugoslaviji, Rumu-niji itd. je bilo odvisno za svoje preživljanje popolnoma od prometa in trgovine z Italijo. Danes je v pomanjkanju in se jeze na vlade, češ, sankcije koristijo samo Angliji (kar sicer ni res), mi pa smo zdaj brez zaslužka in v bedi! Delavstvo samo — brez državnega aparata.• lahko za-stavka, lahko proglasi tudi sankcije in jih izvaja nekaj dni, toda MOč države JE JACJA. Ako bi danes komunistični delavci v sovjetski Uniji rekli: "Nobenega olja več Italiji iz USSR", bi slabo naleteli. "Dellavske sankcije" bi v resnici povzročile le konfuzijo, dočim pa sankcije, ki jih bi izvajale drža-ve na pritisk in s sodelovanjem organizirane delavske sile res lahko ZALEŽEJO. Vojno pa lahko povzročijo ene kot druge sankcije. "Srečno novo leto!" Tudi mi ga vam voščimo, ob enem »predlagamo, da vsi, ki to tudi mislimo, storimo kar najboljše moremo v odnošajih drug z drugim, v društvih, v klubih, v družinah, v tovarnah in rudnikih, da tako "srečno leto" resnično pride. Kdaj pride, je odvisno največ od nas. Naročite si Proletarca, ki je res pravi delavski list. Jačanje reakcije v tej deželi pod masko patriotizma in amerikanizma (Nadaljevanje s 1. strani.) Za Herndonovo obrambo se je zavzelo socialistično in komunistično delavstvo ter liberalni elementi. V obrambni akciji in v apelu proti obsodbi je sodnik Hugh M. Dorsey v At-Ianfi dne 7. dec. odločil, da je zakon neustaven vsleu svoje površnosti in dvoumnosti. Toda prosekutorji se s tem sodnikom ne strinjajo in tako bo morato o veljavnosti ali neveljavnosti te postave končno sklepati zvezno vrhovno sodišče. Hemdon je pod $8,000 poroštva. Proti uporabljanju te geor-gijske postave je na svoji prošli konvenciji vložila protest tudi delegacija A. F. of L. V Californiji se vztrajno bori za svojo osvoboditev Tom Mooncy. Sodna preganjanja proti delavskim vodjem in agitatorjem so bila letos 'pogosta tudi v drugih državah. Umor delavskega agitatorja J. A. Shoemakerja v Tampi, Fla., je eden najnovejših zločinov, ki jih uganja vladajoči sloj nad izkoriščanim ljudstvom. Pomoč CCC fantov svojcem Fantje, ki so mobilizirani v vladni pomožni akciji CCC (Civilian Conservation Corps), poslali staršem od svojih plač vsega skupaj $240,000. Njihova plača je $30 na mesec in oskrba. Od tega si smejo obdržati $5 zase, drugo mora biti poslano njihovim staršem. ANDREAS LATZKO: n IZVAŽANJE ZLATA V ZED. DRŽAVE SEDEM DNI ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. (Nadaljevanje.) — ^^Zdajle je prišel!" je zaklical Mangien in takoj potegnil doktorja « sabo. "6 RI pozabite dogovorjenega znamenja, če zapreti neti Leitwitz je lisjak, da mu ga nI ___ i»» para! Doktor ni utegniJ odgovoriti; ko sta zavila mimo stražnika v vežo, jima je nepričakovano planil .nasproti O usti Ewald in takoj po-texni4 svojega prijatelja v. stran, ne da bi bil Ijrivoščil baronu vsaj kakšen namig v pozdrav. "čedna reč!M — si je mislil Mangien, a je vendar čutil, da mu stopa kri v li^. Obrnil je obraz proč ter hitel dalje. Ozrl se je šele ko je že napol poti v prvo nadstiropje zmerom še slišal glasno govorjenje znorelega fanta za &abo. Le kaj prav za prav hoče doktorju? — Trdno se ga je oklenil, mu malone slekel jftašč, tiščal vanj in govoril, najbrže zato, da bi ga odvrnil od izdajalske namere, pričati bogatinu Mangienu v dobro. Toda doktor se g* je oteparTBaix>n je videl ocPžgoraj, kako ae je dvakrat s silo osvobodil in nazadnje stekel po stopnicah, odločno odkimavajoč prijatelju. Zadnjič sta z baronom se ponovila najvažnejša gesla — nato je doktor odločno potrkal na vrata. Sprva je šlo vse sijajno. Sonji niso telefonirali ne s policije ne od Brenkenovih. Leitvvitz je šel lepo na roko, šalil se je z "od mrtvih vstalim" Mangienom in se vedel nasproti Lan-dauu s kar se da izredno ljubeznivostjo. S pisalno mizo med sabo in svojima gostoma, je aedel naklonjen v velikem naslanjaču in vneto čistil svoj monokel. Zelo všeč mu je bilo, da je o najdbi barona poročal najprej doktor, in celo izjavil razumljivost in hvalevrednost, da je bfl zdravnik odpeljal onemoglega barona na svoje stanovanje in ga najprej okrepčal. A ko se je poročilo že bližalo koncu, je nenadoma vzravnal glavo, ostro pogledal oba in njegovo vprašanje je padlo kakor ujeda na •plen: "Obklej si torej predsinočnjim prišel k tistemu človeku? Sicer ti je potem vzel uro, & morda se spominjaš, kdaj približno te je napadel in zvezal." "Bilo je nekako ob četrt na devet ali ob pol devetih," je odgovoril Mangien, ne da bi bil kaj pomislil. — Tako sta se bila dogovorila z doktorjem. Glede vseh izjav sta se natanko domenila, da bi z nasprotujočimi si podatki ne zbudrla suma, če bi ju zasliševali vsakega posebej. Leitwitz si je vtaknil monokel v oko, pogledoval zdaj tega. zdaj onegA in se pomembno muzal, ne da bi takoj ugovarjal. S premišljeno počasnostjo je izbrskal iz kupov spisov, ki so ležali pred njim, neko pisanje, ga preletel, kakor da se mora znova prepričati o vsebini, kimal z glavo in se še nekaj časa pasel na nemirnem pričakovanju obeh, preden je nazadnje treščil v oba: "Hm! — Doslej je šlo vse sijajno, kakor po maslu, prav zares, če bi se bili skupno dogovorili, ne bi bilo mogoče bolje prilagoditi izjave domnevam uradne verzije! — Toda — kar se tiče ure, ko si bil napaden in zvezan, to moram že prositi, da jo predložita na precej pozneje. Tu imamo namreč zapisnik z nekim šoferjem, ki je na sveti večer ob četrt na deset pdjal nekega sumljivo razcapanega možakarja na vogal Bendlerjeve ceste. Osebni opis se kajpak ne ujema s tabo, moj dragi Friedl, saj tudi nisi mogel biti več kilometrov daleč od svojega bivališča, na Bendlerjevi cesti, ko si pa ležal zvezan, kaj ne ! Toda šofer se v času nikakor ne more motiti, brez poziva, prostovoljno se je javil k zaslišanju, ko je zvedel, da se je tam zunaj štiri in dvajset ur kesneje nekaj zgodilo." Leitwitz je spet počakal, opazoval osupla obraza, se muzal in počasi vstal s svojega sedeža : "Mislim torej, da bi obisk in napad preložili rajši na prihodnje jutro, kaj ne, gospoda? Mrtvi se je recimo dan poprej smuka! okrog vrle v upanju, da te sreča. Po mojem bi bila ta verzija bolj prikladna. Tudi sem pripravljen verjeti, da nimaš več pisma, ki te je speljalo na limanice. Najbrže si ga zaradi naslova nosil s sabo, pa ti je bfl z drugimi stvarmi vred odvzet, in ga je pisec zaradi varnosti uničil. — No, ali ostanemo torej pri teh hipotezah ?" Baron se je proseče oziral v doktorja, ki pa je zmeden in nezaupljiv videl, da stopa Leit-wkz k njemu. "Drugo pismo, nanlovljeno na gospoda doktorja, a podpisano le s črkama K. A., je imel mrtvec še »pri sebi. Ker ste nam, gospod doktor. po\edali celo ime, lahko uj da se začetnici ujemata: K. A. — Kari Abt. Vsebina je na žalost tako zmedena, da si je za zdaj še ne morem natanko tolmačiti." Doktor Landau je počasi stopil nekaj korakov bliže: "Bi lahko prebral pismo?" "A seveda! — To se pravi, če so spisi le še pri mojem tajniku in jih niso že poslali v Moabit. V tem primeru bi se moral gospod doktor potruditi do preiskovalnega sodnika, za policijsko ravnateljstvo, oddelek za preiskavo umorov, je zadeva že zaključena. Strel je bil oddan v upravičenem silobranu — punktum. Mogoče se potrudite, gospod doktor, tja-le k mojemu tajniku, lahko mu potem tudi narekujete svoje pričevanje v zapisnik, če so spisi še tu, vam vsaj v Moabit za zdaj ne bo treha hoditi. Pravim za zdaj na daljnji potek preiskave žal mi ne moremo več vplivati." Ali se je Mangienu le zdelo, ali pa ga je doktor s praga res pogledal z vznemirjenim, pomoči iščočim pogledom? — — Vsekakor je hotel brez obotavljanja z njim, a ga^ je Leitvvitz prijel pod pazduho in zadržal. "čestitam! To se pravi imeti srečo! Brez neprostovoljne reševalne akcije tega ustreljenega prismuknjenca bi vaju bil Bodo zasačil v nežnem tete-a tete! Zdaj pa ti je celo uspelo, da si pridobil za razbremenjevalno pričo še tega čudaškega židovskega zarob-ljenca, ki drugače niti malo ne bi bil pripravljen odvračati neprijetnosti izkoriščevalcem tvoje sorte! —- Tič si, da ti ga ni para! Dobri Bodo je zelo v skrbeh za tvoje zdravje. Najbolje, da mu takoj telefoniraš kar tu z moje pisalne mize ter mu odvališ kamen s srca. Upam, da mu boš poslej pusti'1 njegovo Mimi — revež ima res samo to edino jagnje, ti pa — no, saj te dobro poznamo, dragi moj, tebe in tvoje grdobije! Svetoval bi ti pač, da si prihodnjič bolj pazljiv! Vsakikrat se tudi zate ne bo našel zastopnik. Tudi nima vsaka ženska toliko prisebnosti kakor lepa Mirni, da o mojfh skromnih uslugah sploh ne govorimo. Nikar ne misli, da sem vwegamogočen in da lahko zmerom bedim nad tabo!" Baronu ni bilo všeč, da je I^eitvvitz tako vneto govoril vanj. Ne da bi kaj določnega sumil, mu je bila kričeča zaupnost nekako neprijetna. Bilo je, kakor da ga hoče zamo-titi, nekaj časa zadržati. — Ko bo vzel tajnik doktorjevo pričevanje na zapisnik, bo moral tudi on k tajniku, da prav tako — S silo bi se bil osvobodil in Leitwitzu naravnost pokazal, da je taka vsiljiva domačnost neprimerna in neobzirna nadležnost. — Toda tedaj se je oglasilo na hodniku daljno kričanje, ki se je počasi bližalo, slišati je bilo divje vpitje nekoga, živalski glasovi, da je ledenela kri. — Zunaj so se vsekakor stepli, tik pred vrati, ki so nenadoma s hruščem in truščem odletela in vrgla v sobo zamotan kiopčič rok, nog in šopihajočih obrazov. Baron še ni vedel kaj se dogaja, ko je iz-nenada planil nekdo iz srede gruče vanj ter ga z obema rokama zgrabil za vrat, tako da je baron od nepričakovanega naleta padel vznak. Sele ko so ga stražniki osvobodili in je stal spet na nogah, je spoznal v pobesnelem človeku mladega doktorjevega prijatelja. Obleka raztrgana, brez ovratnika, lasje so mu pokrivali pol obraza, tak je stal premagan, pri-tisnjen ob zid, z ihtenjem v grlu, da mu ni dalo do besede. Toda baron je že razumel. Kakor strela naglo mu je šinil skozi glavo spomin na prizor v veži. To torej je bilo tisto? — Trepetajoč po vsem telesu, z belimi drhtečimi ustni je stopil tik pred Leitvvitza. "Kje je dr. Landau? Govoriti hočem z njim? Takoj!" Leitvvitz pa kakor da je preslišal poziv. "MaJo osnažiti se moraš, ves, prašen si zadaj" — je pripomnil hladno in si prižgal ci-gsreto. "Kje je doktor? Slišiš? Pri tej priči pokliči doktorja!" — je vreščal baron hripavo od jeze. (Dalje prihodnjič.) ............................................................................... OGLAŠAJTE v PROLETARCU Francija ima poleg-Zed. držav največ zlata na »vetu. Ona je edina velika dežela, ki ima ie takosvani zlati standard v tvoji denarni enoti. Ampak kriza je v Franciji občutna in »e veča. Vrhtega preživlja Francija tudi politično krizo. Bogataši ie boje poloma in pošiljajo svoje zlate franke v Zed. države, ki so danes »matrane za najvarnejše zatočišče denarja. Pred par leti je imela Francija ta »love«. Na sliki »o kosi zlata v vrednosti $41,000,000, ki jib je nedavno pripeljal v New York iz Francije parnik Cunard linije. SLOVENSKI DELAVSKI CENTER Občni zbor Slovenskega delavskega centra se bo vršil v soboto 18. januarja. Po končanem dnevnem redu bo domača zabava. Klubi, društva in posamezniki, ki so člani SIH\ bodo pismeno povabljeni. Zbor se bo vršil v centru na 2301 So. Lawndale Ave. * Dalje se bo v tem centru vršil občni zbor Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva. To bo v soboto 25. januarja. # V petek 31. januarja bo v Centru občni zbor .Jugoslovanske delavske tiskovne družbe. # Na seji direktorija Slovenskega delavskega centra. Ki se je vršila 19. decembra, je bil odobren načrt za povečanje kuhinje «v gornjem nadstropju in ene sobe v pritličju. O teh spremembah je sklepal že enkrat prej in zdaj je zaključke formalno potrdil. Prvotni načrt je določal, da i dobe vse pritličje uradi JSZ, Prosvetne matice in Proletarca. Plačevali bi zanj $ 10 stanarine na mesec. Na omenjeni seji pa je bilo sklenjeno, da se eno sobo (ob 23. cesti, tik vhoda) napolni z omarami, v katerih so knjige, prepusti pa se jj za čitalnico, v katero bouo imeli vstop vsi člani JSZ, vsi posamezni delničarji in vsi člani posebnega družabnega kluba, ki je v* procesu ustanavljanja. Spodaj bo za vse te na razpolago tudi velik "club room , ki ga zdaj pripravljamo v ta na-( men. Proletarcu in JSZ pa je bila stanarina znižana na $35 na mesec. Zdaj plačujeta za sedanji urad $32. ali $3 manj, kot pa bo stanarina v novih prostorih. * Podrobni računi SDC oodo priobčeni v tem listu meaeca januarja, poročani pa so sproti na sejah direktorija, na občnih zborih, in na sejah kluba št. 1. * Na Silvestrov večer v torek 31. decembra bo v dvorani SNPJ zabava kluba št. 1. Ves njen eventuelni prebitek je namenjen v prid Slovenskemu delavskemu centru. Vstopnice v predprodaji so 40c in pri blagajni 20 centov dražje. Pridite ponje iv urad Proletarca, ali pa nam telefonirajte, da jih rezerviramo za vas po pred prodaj ni ceni. * Kkub ostane podporni član Prosvetne matice." Ku pil je t udi eno delnico Slovenskega delavskega centra in poslal v ta namen vsoto $25. Proletarcu v podporo je prispeval $5 in nekaj tudi v obrambni fond Tom Mooneya. V klub so na tej seji pristopili trije mladi fantje. V kratkem bomo skušali i ustanoviti angleški odsek kiuba. Sklenili smo pod vzeti agitacijo med somišljeniki, da jih pridobimo v klub vse od kraja. # Poročal sem že, da je orkester Frank nar bič a 'mTTna naši zadnji prireditvi udeležence zelo zadovoljil. Je bil pač nekaj res posebnega za nas. Ker so stari in mladi izražali željo, naj jih še povabimo, smo skle-ili prirediti maškaradno veselico, ki se bo vršila v so.boto 15. februarja. Igral pa bo orkester Fr. Barbiča ml. iz Clevelanda. * > V oglašaroju zadnje naše prireditve smo oznanjali, da bo ves prebitek porabljen v prid delavskega gtbanja. lako je klub tudi storil, kar dokazuje-; jo prej navedene opombe. Prav tako v korist dolavske-ga gibanja bo porabljen iprebi-tek mr.škaradne veselice, ki jo priredimo 15. februarja. Nadejamo se ob tej priliki tako velike udeležbe, da nameravamo pisati Barbičevemu sinu, naj privede s sabo kakega močnega Hibničana, da bo razrink] dvorano. * Zaje je res preganjana žival. Becek mu preti, drugi zabavljajo. Kaj, če bi ga stlačili v "kurnik" ali v štalo in zaklenili vrata, da ne bi mogel nadaljevati s svojim delom? Pa menda ni nevarno, kajti pre-tenj je vajen in od načel ne odneha za nobeno ceno. Joaeph Snoy. RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Letna seja kluba št. 11 v nedeljo 15. dec. je bila dobro obiskana. Razen par izjem so prišli vsi člani in članice. V odbor za leto 1936 so izvoljeni: Joseph Snoy, tajnik-blagaj-nik (Snoy tajniku je zdaj že enajsto leto, ali ves čas klubo-vega obstanka, razen prve mesece. ko je bil tajnik Anton Garden, sedanji ipomozni urednik Prosvete) ; Tony Kravanja Jr., zapisnikar; nadzornika, Peter Kroflich in Louis Gorenc organizatorji: Frank Mat-ko st., Bridgeport; Joseph Skotff. Barton; Frank Mihelčič, Hlaine. Na novoletni dan priredi klub prosto zabavo za člane in članice ter igralce in igralke. Vršila se bo v spodnjih prostorih društvene dvorane. Volitve v odbor kluba st. 1 na seji 27. dec. Chicago. — Seja, na kateri si organizacija voli odbor, je ena najvažnejših in čestokrat važnejša izmed vseh drugih v letu. - Klub št. 1 ima svojo redno sejo, na kateri 'bodo volitve, v petek 27. decembra v Slovenskem delavskem centru, 2301 S. Lawndale Ave. Klub št. 1 ima vsled svojih široko razpreženih aktivnosti tudi vellik odbor, od katerega je veliko odu isno, kako klub v celoti, ali pa posamezni odseki funkcionirajo. Na seji decembra lansko leto so bili izvoljeni sledeči: Peter Bernik, tajnik-blagaj-nik; Chas. Pogorelec, organizator; Angela Zaitz, zapisni-karica. Nadzorni odbor: Mirko Ci-ganich, Kristina Turpin, Fred A. Vider. Dramski odsek: Mary Jugg, John Rak, Frank Zaitz. Pevski zbor "Sava": F r alt k Alesh, predsednik; nnton Medved, podpredsednik; Anton Garden, tajnik; Frances Vider, zapisnikarica; Joseph Turpin, arhivar. Publicijski odsek: Louis Beniger, John Rak, Frank Zaitz. Prosvetni odsek: Fr. Alesh, l/ouis Beniger, Ivan Molek. Arhivar klubove knjižnice: John Rak. Agitacijski odsek: Donald J. Lotrich, Caroline Maceril, Anton Medved, Kristina turpin in Angela Zaitz. 'Zastopniki kluba št. I v okrajni organizaciji soc. stranke: Anton Garden, Donaki J. l>otrich, John Rak, Joseph Turpin in Frank Zaitz. Zastopnici v okrajnem ženskem odseku: Mary Jugg in Mary Oven. Veselični odsek: John hu-yan, Caroline Macerl, Ch. Pogorelec in Gertrude Zorko. Odbor mladinskega odseka (naraščaja): Fr. Alesh, Louis Beniger, Mary Jugg, Caroline Macerl in Chiistine Prelesnik. Tekom leta je v odboru nastalo par sprememb. Tajnik Peter Bernik je odstopil in na njegovo mesto je bil izivoljen Justin Zaje. Agitacijski odsek, ki ima pet članov, kot tak ni funkcioniral, bodisi, da je prevelik, ali zato, ker so izvohjeni člani rezapo-sleni in se niso mogli organizirati za izvrševanje svoje funkcije. Posamično pa so agitirali, kakor običajno. Enako ni funkcionarji odbor za organiziranje naraščaja (zdaj Rdeči Sokoliči/. Ta odsek kljub temu uspeva, kakor vsi drugi klubovi odseKi, ker je volja za sodelovanje zadostna v vseh. Naj naglamimo ponovno, da se vrši seja, na kateri bomo imeli »volitve v odbore, v petek 27. decembra. Pridite vsi. Apeliramo dalje, da se naj nihče ne brani sprejeti nominacije in pa dolžnosti, ki so v zvezi z odborom. Le na ta način bo nas klub ostal ne samo na sedanjem višku, ampak bo v prihodnjem letu tudi napredoval, kar vsi želimo in hočemo. P. O. Iz lasallske okolice Delavske razmere so v La Sallu in okolici za večino ljudi še vedno na psu. Dve cementni tovarni bosta počivali do spomladi ena pa obratuje le polovično. Mnogo rojakov ima spet "počitnice", nekateri pa »o u-podleni pri WPA. Edina tovarna, ki tu dobro obratuje, je Western Clock Co. Najela je precej deklet pod starostjo 19 let. Seveda, ko bo tovarna naročila izpolnila, prične tudi ona z odslavljanjem. Anton Udovich. Gospodarska gotovost je v tej uredbi za delavce in farmarje nemogoča! (Nadaljevanje s 1. strani.) čivši druge dohodke, ki jih bi imeli vpokojenci. Na primer, 67-letni N. N. ima $100 na Jeto wojih dohodkov. Penzije bi vsled tega dobil samo 260 dolarjev, kajti zakon pravi, "da je £360 na leto primerna vsota za preživljanje in ohranitev zdravja . . Dalje: "Ako bo penzijski sklad nezadosten, da se bi moglo vpokojencem plačevati določene vsote, se pokojnino vsakemu sorazmerno zniža." To je, ako ne bo dovolj denarja, da se bi plačalo vsakemu $15 na mesec, jim bodo plačali H dolarjev, ali kolikor bo pač prišlo na vsakega od vsote, ki bo na razpolago. Do pokojnin bodo upravičeni samo državljani, in to le tisti, ki so v zadnjih devetih letih pred vložitvijo aplikacije Živeli najmanj ipet let v Illinoisu in ki niso v zavodih. V illinoiski zakonodaji ima- jo večino demokrati, ki so zmrcvarili ta zakon. Uradno ga imenujejo "assistance" akt. Njihove'obljube o socialni zaščiti so ostale neizvršene, kajti vse, kar so tu in tam uvedli, so poskusi, da bednim ljudem nudijo le toliko prilike v boju za obstanek, da ne poginejo od glada. Ni čudno.I ako se stotisoči navdušujejo za Townsendove obljube, kajti radi bi živeli kot dostojna človeška bitja, ne pa kakor berači, ki so sebi in drugim v napotje. To, kar so zakonodaje sprejele dozdaj, ni drugega kot priznanje, da problem sociall-nega zavarovanja re« obuto ji. Dobri socialni zakoni, ki jih bo mogoče tudi uveljaviti, pa pridejo šele ko bodo v zbornicah odločujoče zastopane tudi ljudske kori.-ti, ne samo privatni interesi, kakor so danes. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira v»ak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dog-ovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. ! <» FENCI/S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 138J < > P riitna ia okasna domača jedila Can« ■mama. Postreiba ločna. < l CLOTHCRAFT ST OBLEKE SUKNJE POVRŠNIKI IZ CISTE VOLNE 16 .00 Obleke po meri $21 in vež; hlače po meri od $3.95 Močnik Clothing, Inc. 6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. V Slovenskem narodnem domu V SE PRIPOROČAMO MIIIIMI!MIII!IHIMIItlltllliMllllllll|lHllillllllHHl<1|ll|lll Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.60 sa tri mesece. Naslovi 540 W. Juneau Ave. MILVVAUKEE, WIS. 1 NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKAHM 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo * slovenskem, hrvaikem. slovaikem. čeikem. poljske«, kakor tadi * angteikem ia aemikeai jesika. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCK SILVESTROVA "ZABAVA KM BA ST. I J. S. L. toiiikii. m:iiut \ v »voii vm s\im 2057 Koiilh Laniidalt1 Aieoue lpoll«€M*lti |ll*Ot{ni|ll. Vatopniee 4Uc v predpredaji, 60e |»ri blagajni ||vtk :»<#.i-nega" koncerta, ki se je vršil 24. novembra. DOHODKI: Vstopnice, kupljene pri bla- Rajni ................ . .$ 28.50 Bar ..................... 240.15 Kuhinja ................. 63.90 Rože .................... 19.30 Garderoba ............... 18.40 Razno ................... (Nadaljevanje s 1. strani.) se Mussolinij« uveri o resnosti sankcij. V ia namen je posJala svoje vojno brodovje v Sredozemsko morje. Kampanjo proti Angliji je to povečalo, Češ, angleška mobilizacija pomorske flote je dokaz, da se ji gre le za varovanje njenih posesti v Afriki in njene poti skozi Sue&ki prekop. Propaganda v Italiji pa je namigfl.ara, da se Musso»lini angleških ladij nič ne boji in če bo smatral potrebno, jih bo napadel in potopil., Spijoni, ki jih ima Anglija v Italiji, so vlado v Londonu uverili, da pretnje v itahji proti Angliji niso samo baharja. Tedaj je angleška vlada vprašala Lavala, kaj stori Francija v slučaju, da Italija napade angleško mornaiičd. viti La-val je odgovoril, da če ne bo vzroka za napad, se Musscl inija Angliji ni treba bati. Arrnpak Hoare je silil v Lavala in hotel definitiven odgckor, kaj stori Francija, ako Mussolini vsled de-speratiKga položaja v Italiji še bolj zblazni in ukaže nenadni napad na angleške ladje in angleške posetfti, Laval je po par tednih odgovoril, da bffrancosJce fašistične organizacije nedvomno priredil« velike izgrede, če bi se Francija zapletla v vojno z Mussolinijem, zato je boljše, da se mu prediaga mir (v obliki podaritve Etiopije), če pa Italija klj-ub vsemu napade Anglijo, ji pride Frahcija na pomoč, toda mobilizacije naprej si ne u'pa odrediti, ker bi ji fašistične organza-cije nasprotovale in morda celo preprečile. Anglija bi tako ostala osamljena v boju za sankcije in največ ri^kirala. Z mobilizacijo ima že zdaj vellike stroške. Sicer bi v slučaju napada Anglija zmagala, praud Hoare, toda čemu naj vojno riskira, če pa so druge države v ligi indiferentne? Vrhtega je treba računati še z Zed. državami, z Nemčijo in Japonsko, ki niso v ligi, brez njihovega sodek>vanja pa sankcije sanie na sebi ne morejo biti odločilno učinkovite. Tako se je Hoare odločil za svoj predlog. Zdaj je zavržen in Anglija bo nadaljevala s prejšnjo taktiko sankcij. Sovraštvo proti nji bo v Italiji znova vzplamtelo. In če jo Mussolini napade, a>li so Angliji pripravljene 'pomagati s svojo oboroženo silo tudi druge države lige, posebno Francija, Španija, Juigoslavija, Grčija in Turčija, ki so sredozemske sile in obkoljujejo Italijo? V Londonu so prepričani, da ko Mussolini uvidi, da bo nje- Potrebščine smo kupili pri de-govo vojno podvzetje v Afriki za Italijo katastrofalno končalo, ve.tih različnih trgovcih, dasi oi bo v svoji jezi izvršil desperatno deianie z naoadom na Anirliio mi imeli manj dela, če bi vse Skupaj ............. IZDATKI: Dvorana, pivo, liker, smotke, soda. led in posluiba. . . . Kuhinja........... Godba (obe dvorani)...... Oglasi in ti*k vstopnic..... Sladttic« ................ Roie ................... Kostumi ................ Prevos in razno ...... V kuhinji je pomagajo 14 so-družic, pri prodaji in pobiran ju vstopnic 5, v baru kakih 10 in v garderobi 2. Listke v topilnici je prodajal ves čas Luka Gro-*er. Kaže sta prodajali dve, oziroma nekaj časa 3 sodružice. Sodelovanje na tej prireditvi je bilo izborno, kar je pripomoglo, da je bil uspeh toliko večji. Vsakdo je z veseljem prijel za delo, za katerega je bil vprašan. Ker se ne morem zahvaliti vsakemu in vsaki posebej, jim izrekam priznanje in hvalo na tem mestu, prav tako za delo na prejšnjih prireditvah tV tem letu. Delaijmo skupno tudi v naprej, pa bomo gotovo napredovali. Le v skupnem dtCu je moč. Juatin Zaje, tajnik. Dobre posledice Cleveland, O. — Delavska načela v SNPJ še ne pridejo v | nevarnost, ker se je začelo .$145.70 članstvo dramiti. Stari in mladi Olevelandski Slovenci bi storili pametnejše, če bi denar, ki so ga porabili za spomenik Baragi. rajše poslali za predelavo cerkve, v kateri je A>r*t svoj nauk. (Stavim, da bi niti pri Pircu ne mogli sestavni v čast In stavo ITaragu tako finega dopisa.) — Frank Barbič. Odbor "Svobode »» IZ DETROITA Klub ki. lil JSZ priredi veselico, zvana "slovenski večer", v soboto 28. dec. na 116 W. Six Mile Kd. v prostorih pevskega zbora "Slav udj". Začne se ob 7. zvečer. Vabimo vyy,nchr pridete zemlji," toda glejmo v Evropo v Etiopijo, v Mehiko, v razredne boje v tej deželi, v teror v Nemčiji, Italiji itd., pa vidimo, koliko in kakšen je mir. V prihodnji številki ne^: citatov delavcev o VVPa. ki j^i , rx>o $371.25 42.56 55.50 10.75 4.52 8.25 8.00 4.50 Skupaj ..............$279.78 Članstvu kluba priredim o vsaki prireditvi tudi detajliran izkaz, ki označuje, koliko vtr-žimo za vsako posamezno stvar, kot pivo, mehke pijače, lunč itd. pionirji ne bodo dopustili, da se je bi polastili "nestrankarji" in pa tisti, ki so zoper politiko (ako je delavska). Preveč so naši ljudje žrtvovali in delali zanjo, zato bodo skrbeli, da je tudi v krizi ne izgube. Dobro je 1e, da smo iz te polemike razvideli, kam bi zajadrali, če ne bomo na straži! Naravno,, da klerikalci vrtajo. To. je njihova dolžnost! Detroit, Mich,—-Klub št. 114 priredi veselico v soboto 28. decembra na 116 W. Six Mile Kd. To bo "slovenski dan" in zabava bo prirejena temu titelnu primerno. * Pevski zbor "Svoboda", odsek kluba št. 114 JSZ, ima sledeči odbor: Leo Junko, predsednik; Janko Zornik, tajnik-blagajnik; Anna Klarich, pisnikarica; Jennie Urban, ar-hivarka; Mary Jurca, upravi-teiijica odrske garderobe. Letna seja kluba št. 114 se »vrši v petek 27. decembra. Poročevalec. na to zabavo v narodnih nošah. Kdor je nima, naj pride v delovni ali pa v "farmarskr' obleki, ženske pa v obleki, kakršno nosijo doma (house dress). Ta zabava bo res nekaj izrednega in domačega. Kdor nima krivih peres za na klobuk, si naj najde fazano-ve ali pa kokošje, samo da bo več smeha. Ves morebitni prebitek gre v kliibovo blagajno. pošljem za objavo na angleški strani Proletarca. Peter Swolahak. Za edinstvo socialistične stranke Skupina socialistov pod vod-*tvom Julius Umanskyja v Nevv York u je predložila na zooro-vanju članov "stare garde" re-solucijo za enotnost soc. stranke, ki je bila sprejeta. Enako Sodrugi, somišljeniki in aru- resolucijo je posJala zborova-——x—ni., "milirantov". kjer nju iTiuraruov , Kjer pn je prevladovala bolj volja za po-polen prelom. ------- Domača zabava kluba v Springfieldu Springfield, III. — Klub št. 49 JSZ priredi v Slovenskem domu domačo zabavo na starega leta večer. Na veselicah našega kluba je bilo vselej "1 ustno" in bo tudi v torek 31. dec. Godba bo taka. da bo .ugajala starim in bomo gi rojaki* poselite nas polnošte vilno. Torej na svidenje dne 28. dec. v^vorani Btavutja! * ' Vplivni židovski dnevnik For- Letna seja kluba št. 114 JSZ ward, ki ima več sto tisoč čita-se vrši v petek 27. decembra ob tefljev, je izvolil poseben odbor 7:30 zvečer na John R. v pro- treh članov svojega štaba, či-storih Narod nega doma. gar naloga je delovati za spo- Apeliram na vas, da se je vsi razum. Eden izmed njih je P. udeležite.. Pokažimo ob tej priliki, koliko je nam za delo v tej organizaciji in za odpravo sedanjega krivičnega sistema. Zelo želim, da pride v klub več življenja, kot pa ga je v njemu prošla tri leta. Ako mi- Charney Vladeck, najpriljub-Ijenejši izmed židovskih socialistov v Ameriki. Seznanil se je z notranjostjo mnogih ječ carske Rusije, posebno v carjevem delu Poljske. Bil je delegat tudi na kongresu ruskih sociali- slite, da stari uradniki niso za-j sto v v Londonu, na katerem je imovina, glasilo Imladim' za Pri*rizek Pa *>om f, jim pomaga. V P**ave kranjske klobase, iLir* /onfa vu Na to zabavo vabimo vse s< Jestvine in druge kuhinjske Ameriška Domov spreobrnjencev Le mon tu vzgajajo fante za du- /N,a 10 zao*vo vabimo vse so Ihovski stan, služb pa v sloven-1r',sljeMlke in dru^ Prijatelje. bo v svoji jezi izvršil desperatno dejanje z napadom na Anglijo i......................» - - - in skušal zanetiti splošno vojno. Le ako se posebno prej ome-> nar°eili Pri (lvema- Ampak to -kih župnijah že Zdaj m zado- ' , J . ' ua SKU{>" tn 4aneuu spiosnu vujnu. i^e a*0 se poseDno prej Ome-|"w,"w" ' ""»f«« • —^ n nosinvinin ,ui nvtviru njene države v naprej pripravijo na tako možnost Mussolini je- I Porazdelitev smo izvfštli zato. ,sti za vse. Pa je hudo, kajti brez kri/„ V r1 P*^** ve*ga napada in italijansko vojno silo potem nag«lon>a stro, bo : ker 80 vsi da,i v Program- j dolarjev tudi svečtrnai ne mo- , . in PocaKamo mir v Kumni nhrunion in nnwwi/«. ______ no kniižko in nekateri tudi v re i o živeti. Hrez molitve hi la- Krize. Kazume se, ET IVOVIII KiVJI«. Cankarjeve Družbe Knjige, ki jih je za leto 1936 isdala Cankarjeva dru. žba, to doapele. V Ameriki jih razpoailja knjigarna Proletarca. Stanejo $1.40 po polti in $1.25, kdor tam pTide ponje. Knjige ao sledeče: 1.) Koledar Cankarjeve družbe 1936. 2.) Hiaa brez oken. Povest. Spisal Tone Seliikar. 3.) Splošna zgodovina bojev. III. zvezek. socializma in socialističnih Nadaljevanje gornje razprave. IV. zvezek. Med potniki in mornarji. Potopis. Spisal Bratko Cankarjeva družba je delavska knjižna ustanova, ki izdaja knjige v korist delavske izobrazbe. Ustanovljena je bila I. 1930. Pošljite naročilo čimprej! Mo no knjižico in nekateri tudi v j rejo živeti. Brez molitv e bi la- ~~ Knze' Kazume <*a' bom^ druge publikacije Jugoslovan-j h ko prestali, brez hrane ne mo- jja krizo,obtej PrHiKi^ poaabid, -ke delavske tiskovne družbe, rejo. Pri mesarju in peku ^ ' druriU V Proletarcu z dne i4. dec. CKenaš ničesar ne kupi. "Dimejbomo mjsllh nanjo' I piše F. S. Tauchar pod našlo- a loaf" in pek bo nato še po-vom i4Slišal sem", da klub pri jasnil, da dela trdo in ima svojih naročilih ne upošteva pravzaprav cetlo izgubo, ne pa svojih ljudi oziroma naših tr- dobiček. govcev, nego jih pozna le ka-i V Lemontu sem že bil in vem dar išče oglase. kakšne težave imajo, če ne bo O tem bcm ob priliki pisal za nove gospode služb, bo pri-več. Tu naj konstatiram le, da vlačnost njihovih žegnov šla Tauchar že v naslovu pove,Irakom žvižgat. Tega se tudi "slišal sem", ker mu notranje, boje. Ko sem si ob neki priliki klubovo delo, vsaj kar se prire-.ogledal njihov kraj, je govoril ditev tiče, ne more' biti znano, zbranim ovčicam gJavar samo-Naš k/Iub je vedno naročal vse stana Gajšek. TaJ(o nekako so potrebščine le pri firmah, slo- ga klicali (Hajinšek morda?) venskih in drugih, ki pri nas Ravno je pridigal o zaslužnem oglašajo in ki nam gredo na, misijonarju Baragi. Skozi luk-roko- nji£asto streho njegove nekda- Oglasov je bilo nabranih za nje cerkve nekje v .Viichiganu $155.00. Dobili so jih Caroline pada dež, da je treba dežnika. Macerl, Frances Saitz, Theresa če bi iv nji v slabem vremenu j . --- Hujan, Julija Horžen. Joseph prisostvoval službi božji, a ako Listnica uredništva Gerbays, Clement Lovišek. An tisti sveti spomenik sameva za-1 Beležke jz našega gibanja ton Garden, Frank Alesh in puščen in Baragu je v nebesih bod<\ priobčene -po par tednih Kalph Muha. i hudo radi tega, presledka v prihodnji številki. Pri mesarju in peku se za bo d?.v:olj dru*fh dni' da - _ arij0 Joseph Ovca. Dobro uspela božična prireditev federacije SNPJ Chicago. — Spored božičnice federacije SNPJ čikaškega o-k rož j a je bil dobro predvajan in aranžiran v delavskem vzgo-jevainem smislu. Rdeči Sokoliči so ne s .svojo igro in drugimi točkami izborno postavili. Federaciji se je po šestih letih njenega obstanka pridružilo pet nadailjnih društev SNPJ. teleti je, da med njima zavlada resnično razpoloženje za solidarnost in skupno delo. dosti sposobni, je »potrebno, da •i izberemo druge. Kajti kritiki, "ta in ta nima privlačno-*ti", ne drži, oziroma ni na mestu. Tudi pri "Svobodi" bi bilo ♦ vrba več zanimanja in točnosti. Danes ni zraven tega, jutri drugega, astalih se loti malo-dušnost in tako zmanjka vese Ija do dela pri tistih, ki bi radi bili aktivni. Tudi na pevovodjo tako stanje slabo,vpliva. Upam, da nastane po novem letu pri zboru več zanimanja, ako hočemo z njim uspešno naprej. Zbor "Svoboda" priredi skupno z organizacijo Narodnega doma domačo zabavo v torek 31. dec. na Silvestrov večer. Vršila se bo na John R. v prostorih Narodnega doma. Igrali bodo naši domači muzikanti. Janko Zornik, tajnik. Ler;n predložil načrt za noVo orientacijo, s katerim je prodrl. '"Vladeck je dober govornik in poznavalec delavskega gibanja tu in v drugih deželah, ki jih je prepotoval. Pravi, da je skupnost mogoča, ako sta obe ~ | struj i zanjo in če sta obe pripravljeni popustiti iskreni skupnosti v korist. Nothing was ever made but that some one could not make it worse and seli it for less. A modernized good housewife and carrful mothers will buy froa Wencel's Dairy Products SLIKA VELIKE POVODNJI V HOUSTONU ftvr-r fm. Veselica kluba JSZ na north side Chicago.—Naš slovenski socialistični klub na severni strani, pridružen JSZ, o katerem se v javnosti le malo čuje, vabi svoje prijatelje na plesno veselico in proslavitev jubilejev našega pokreta, ki se bo vršila v sol oto 1. februarja v Aldine overani na 911 Center St. Igral >0 Schvvabov trio. Tudi govornika bomo imeli, ki nam bo pojasnil pomen priredbe. Več bo poročano v prihodnje. Zdaj smo ravno v dobi vo-šiil. Orgije buče in pesmi se razlegajo, "Mir ljudem na Produccrs of Highett Quality MILK PRODUCTS Phone Monroe 3673 CHICAGO, ILL. 2380-82 Blue Island Avenue Wko don't make it wor»e — But make it »ave PRISTOPAJTE K OVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK 66' 99 Stan« m celo let* $6.00, pol Uta /3.00 Ustanavljajte nova druStva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list i-za tajništvo jat 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. v.«mviB m»■ ■ ■ ■ m " BARET1NCIC & SON t Tal 1475 POGREBNI ZAVOD , 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. lWl!lMl!Bll!!Bi!;iS!|t| Dr. John J. Zavertnfk PHVSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURk: At 3724 W. 26th Stre*t 1:80—3:30; 8:80—8:30 Dailj Tal. Crawford 2212 A t 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday b j appointments only Retidence Tel.: Crawford »440 If ao anawer — Call Aaatin 8700 K« j« na severu pritisnila »ima, to dobili v pristaniškem mestu Ifouston v Texasu povodenj, ki je stala sedem življenj. Skoda mata $2,000,000. -vi J Pred pricetkom sime so se do«odf^. veKke poTodnji tudi na Kitajskem. Pet milijonov ljudi je kilo priaadetih Več tisoč jih ic utonilo. ZA LIČNE TISKOVINE VRST PO ZMERNIH CENAH ' SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTEI) STREET, CHICAGO, ILL- Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. > Sklepi o našem enajstem zboru in drugi zaključki eksekutive JSZ X. redni zbor je nominiral za sedež bodočemu zboru me.« t a Canonsburg, Pa., in Chicago' ter liti Salle v IH:imk>u. izmed i njih izbere enega članstvo in me*to, ki dobi večino glasov, postane sedež prihodnjega zbora. Naša pravila določajo, da se mora glasovanje o tem vršitri I 6 mesecev pred zborom.' V kun venčne m skladu imamo zdaj $479.25. Ako računamo na daljne prirastke v ta . ,i 10„,*klad na podlagi sedanjega Od nadzornega odbora JSZ {U b zbrali do ju,jJa nui>9<\i> A ntnn .uri on i (z zapisnika redne seje odborov JSZ dne 11. decembra 1935 Seje odborov JSZ, ki se je vršila U. dec. 1.935 v -prostorih Proletarca, *o se udeležili od eksekutive Frank Alesh, Filip Godina, Fred A. Vider in Kr. Zaitz. Peter Kokotovich in "^•btfgie Ma^lach oproščena za-i radi dela izven^mesta. Odsoten Joško Oven. "VESELE PRAZNIKE M je bil navzoč Anton Garden. i Frank Udovich se je oprostil aaradi -druge važne seje. Odsoten Chavich od srbske sekcije. Od nadzornega odseka slovenske sekcije navzoča John Hujan in Angela Zaitz. Odsotna A lice Artach. Od prosvetnega odseka navzoči Peter Bernik, Ivan Molek in John Rak. Tajnik JSZ Chas. Pogorele e. Za predsednika seje izvoljen Filip Godina. Zapisnik prejšnje seje sprejet. Korespondenca Ch. Pogorelec prečita pismo Labor and Socialist Defense. To je ustanova, ki brani socialiste in druge zavedne delavce, kadar so tirani vsled svojin aktivnosti pred sodnike. Garden predlaga, da se pasmo izroči klubu št. 1. Sprejeto. F. Z. omeni pismo J. Koche- prihodnje leto približno $700. Stroški zadnjega zbora,.ki se je vršil v Clevelandu, znašali $99^.62. V tej vsoti je vključen tudi zapisnik zbora, oziroma posebna priloga Proletarcu, v kateri je bil zapisnik priobčen., Konvenčni sklad bo torej oo j času prihodnjega zbora *kakih $300 manjši, kakor pa je bil v času prošlega zbora. Najbolj priporočljiva meseca za naš zbor sta maj ali julij. Ta seja naj za zbor izbere najprimernejše datume. Dalje je tajnik poročal, da ( nas češka federacija vabi na rkupni sestanek v svrho raz-| prave o sedanjem trakcajskem prerekanju v stranki. V Am. druž. koledar je dal V imenu Zveze in Prosvetne ma-!--" —= tiče oglas za »vsoto 40 dolarjev, j dve, ki sta se ji pridružile, sta Poročilo sprejeto na znanje društvo "Ivan ( an-in oglas se odobri. - i kar" v Clevelandu in pevski Sledi razprava O datumu /a zbor "Slovenec" v Pueblu, Ameriška pošta j« bila to božično »eioao i pošiljanjem paketov saposlena precej bolj kakor lani. Najetih je bilo sačasno tisoče delavcev, .i, da so značaji, ki se bi držali načel za vsako ceno, redki, in v mnogih krajih jih sploh n|.l prične .v petek 3. julija in kon- Knjige "Hiša brez oken' ča v nedeljo 5. julija. Sprejeto, smo naročili 2000 izvodov. Po-Na povabilo Čehov se sklene, leg te smo poslali nad 600 izda čas za tako skupno sejo ni vodov starejših edicij te ustave primeren, zato se je ne Uuc- nove, ki smo jih imeli t. zalogi, ležimo. Ker so vse te knjige in brošure Frank Zaitz svetuje, aa naj dobre vsebine pričakujem, da eksekutiva sprejme resolucijo, bodo napravile ugoden vtis na v kateri bo z ozirom na frakcij- članstvo pridruženih društev in peu\ zboru O.; dram šek", Collinwood, O.; dram. društvu "Soča", Strabane, Pa.; dram. odseku SND, VVaukegan, III.; druš. št. 575 SNPJ. Indi-anapolis, Ind.; klubu št. 45 J. S. Z, VVaukegan, 111.; klubu št. bavi v prid SDC Iz urada tajn;ka kluba št. 1 JSZ Chicago. — V soboto 14. de cembra jr ostal \>U i tega ke. Smatra, da bi bito v tem Raj bomo izdali v prihod-!?0 ak,t!Vne na dramskem P0'^ doma četudi je prej ime« tr-slučaju za našo zvezo boljše, l„jem letu. o tertrProsvetni cd- ,n včlanjene v tej ustanovi. Iz }(Jen namel) da udeieži , če vrii svoje delo samostojno,1^ ni še razpravljal._Ko hi-'pHem JC razvidno, da .so izre- kajti polje ima ogromno, najsi- tro mogoče, bom sklical sejo te-1'1"" Zi*dovoljne i njim. ^ ——„„ glt odear-creek in sosednjih krajih v Montani. Novembra meseca so zaključili, da bo skušal vsak Rak, Vider. Garden, Chas. Pogorelec, P. Bernik in drugi. . Garden izjavlja, da Kar se Ker pevski zbori, ki so včlanjeni v Prosvetni matici, večkrat povprašujejo po spevoigrah in lahkih operetah, sem se obrnil na s. Ivana Vuka v I I I . Ljubljani. Odpisal mi je, da je nje,za tiče, je absolutno proti j q *t4?m govoril s kapelnikom de-stari gardi, soglaša pa s pnpo- ,avske godbe »Zarje"f ki w ročilom s. Zaitza, da ohranimo nam bi, pripravljen Komponi-svoje gibanje skupno, če bi se rati take ,tvar| po zelo zmern[ iipor res razvil toliko daleč. Pogorelec ugovarja GarOno-vim argumentom in pravi, da je na strani militantov več krivde za sedanjo situacijo kakor pa jo ima stara garaa. ceni — 300 dinarjev za vsako skladbo. Priporoča nam 7 takih operetic, kar bi zneslo 2100 dinarjev ali okrog $46.00, to je za partiture, posamezne glasove in tantijeme, ali malo nad Po razpravi je bil sprejet 00 za vsako To je izredno brez ugovora predlog, da se iz voli odbor treh, ki naj izjavo napiše ter jo pošlje članom strankine eksekutive, njenemu glavnemu uradu, tajnikom državnih organizacij in socialisti- pridobiti vsaj enega aplikanta: čnim listom. Sprejeli so ta od- v klub. V United Socialist Dri ve so prispevali $18.^2 in v tiskovni sklad Proletarca $9.11. Dalje je nujno, da na tej seji določimo datum prihodnjega zbora, ki se bo Kršil prihodnje leto po strankini konvenciji. Ta bo meseca maja v Clevelandu. tos 160 bor Frank Zaitz, Chas. Pogorelec in Lan Molek. Prosvetna matica Tajnik P. M. Chas. Pogorelec »poroča: V tej ustanovi smo imeli le- nizka cena, kajti tukaj plačujemo precej več. Za ureditev spevoigre "čevljar baron" smo plačali v Chicagu $25. Vse kakor je potrebno, da nabavimD za naše pevske zbore kompozicije, ki bi bile na naših odrih porabne in ki so vredne predvajanja. Poročilo tajnika matice se odobri. Stavbni »klad JSZ Frank Zaitz, tajnik stavbnega sklada JSZ poroča, da je bi-ia vsa imovina prenesena na ime Slovenski delavski center in da smo se pri vseh transakcijah ravnali po sklepih zborjv JSZ in eksekutive. Račune bosta po preteku tega leta pregledala nadzorni odsek slovenske sekcije JSZ in korporacije SDC. Dotedanji so bil»i pregledani od nadzornega odseka sekcije. Dalje navaja, da je upravljal ta fond od 1. 1924, torej nad 10 let, ne da bi kdaj kaj računal za znamke, potne stroške, telefon itd. Vsi upravni stroški so skozi 10 let znašali i samo okrog $9 za poslovne knjige. Stroškov ima v tej dobi — brez zamude časa. ki ga je posvetil delu za stavbni sklad, prVedbe. Ves prebitek je klubi_ sklenil prispevati Slovenskemu delavskemu centru. * •u£l*mi -™mu •• » klubov JSZ, konferenčnih organisa l>ohodki M) znašali ........$104.30 cij in socialističnih pevskih zborov Izdatki ......... Frcbitfk Ta vsota je 37.23 .........$ 67.07 bila izročena Slov. del. centru. Stroški v podrobnostih: Pivo, vino, likerji in soda...$ 23.00 J tatvine ................. 5.23 Ako priredba vašega kluba ni vklju cena, nam sporočite. DECEMBER. DETROIT. — Slovenski večer kluba št. 114 JSZ 28. dec. na 116 W. Si* Mile Rd. CHICAGO. — Silvestrova zabava srbskega kluba št. 20 JSZ v torek Godba i*.00 31. dec. na 2250 Clybourn Ave. .$ 37.23 Skupaj........ Za dober gmotni uspeh gre p r. znanje članom in članicam, ki po prispevali bodisi jestvine in pijačo, delali na veselici in r j ki-so pridno kupovaltf^čipse". V jestvinah so prisoevali Mrs. J. Rud man, Mrs. J. bsa-vich, Mrs. K. Turpin, Chas. Pogorelec, Frances Zaje in Central Meat Market. M. Kure j.2 daroval stensko uro za dvorano. S. J. Thaler in M. Kure sta pomagala z avti nad «50. Želi, da se mu za t >|pn dovozu potrebščin. Joe Špr vsoto kreditira dlve elelnici. Fr. Od zadnje seje smo bili na! Aleš predlaga, da se to izvrši, usTtiijpo z dramskim arhivom I Soglasno odobreno. organizacij. Zadnji ki jc* vredna Pm^i jo narorile! M no ni izmed tistih, ki so že imeli priliko prečkati ali vsaj prelistati Ameriški družinski koledar letnik 1936, so plašno menijo, da ie po vsebini vreden ver, kakor /hi povprečna angleška knjiga9 sa katere zdaj računajo od $2.50 do $3.00. Naš koledar, ki ima 224 strani, in je v platno vezan, stane 75c. ' Za inozemstvo $1.00. /\uročite si ga! Pošljite ga svojcem v starem kraju! Pomagajte, da pride ta knjiga v hišo vsa kega slovenskega delavca! Sledi razprava o agitaciji in o odnošajih v naših naselbinah, v posameznih federacijah in v stranki, ki se Je udeleže vsi na- sledečim organizacijam: Dram. klubu "Zora", Pueblo, Colo.-, druš. št. 204 SNPJ (nečlan), Luzerne, Pa.; Cooperative League, VVaukegan. III.; klubu St. Ivzoči. 47 JSZ. Springfield, III.; klubu Zaključek seje. št. 11 JSZ, Bridgeport, O.; dru-1 ;---— štvu st. 82 SNPJ. Johnstown,| Visok proračun Pa.; Izobraževalnemu domu, Librarv, Pa.; pevskemu zboru "Slavec", Detroit, Mich.; soc. Proračun zvezne vlade za bodoče fiskalno leto bo znašal blizu sedem milijard dolarjev. V l>hi££ spomin pokojnemu soprogu in očetu liOirenrii Loirit*hn I m ^ Minulo je dve leti dni, ko te neizprosna smrt je vzela; v najlepši dobi moških let si moral zapustiti nas. Nikdar ne bomo pozabili, da soproga in očeta smo zgubili, kajti vsi te pogrešamo in srce nam žalosti 1 , f Spomin na tebe se živi, in živel bo do konca dni. - Z ljubeznijo vsi mislimo nate, ki iskreno ljubil nas si vse. . f Žalujoči ostali: EUZAUETH LOTRICH, soproga, Hči in SI SOV I. ' Chicago, lil. !a!v je prispeval kvort whiskey-ja, ki je prinesel Jos. Turpin Mike Zorko je nam storil uslugo, ker je zmanjkalo ledu, pn nam ga je dal on. V kuhinji sta delali sodružici Macerle in Dreshar. v točilnici so delali Joseph Turpin. Angela Zaitz, John Kak in Chas. Pogorelec. "čipse" je prodajal ves čas s. Luka Groser, ki ima to delo zadnje čase na vsaki naši prireditvi. Poleg tu navedenih so pri raznih poslih pomagali tudi nekateri drugi sodrugi in sodru-žice. Ako sem koga izmed pri-spevateljev in delavcev pomo-Itoma izpustil, prosim, da mi oprosti, kajti imen mi ni nihče izročil in smo jih zbrali šele po prireditvi. V imenu kluba in SDC hvala vsem skupaj. Justin Zaje, tajnik. CHICAGO, iUL — Silvestrova sa bava kluba št. 1 JSZ v torek 31. dec v dvorani SNPJ. SPRINGFIELD, ILL. — Silvestrova sabava kluba št. 47 JSZ v torel 31. decembra v Slovenskem domu. JANUAR 1936. BRIDGEPORT, O. — abava kluba št. 11 JSZ v soboto 15. januarja v društveni dvorani. WAUKEGAN, ILL. — Kartna sabava kluba št. 45 v soboto 25. jan. v Slovenskem narodnem domu. FEBRUAR CHICAGO. — Veselica kluba št. 16 JSZ v soboto 1. feb. v Aldine Hali, 911 Center St. MAREC 1936 CHICAGO. ILL.—Prireditev v korist Proletarca v nedeljo 8. marca v dvorani SNPJ. APRIL 1936 CHICAGO.—Koncert "Save" v ne-deljo 19. aprila v dvorani SNPJ. Sprememba v angleškem kabinetu Namesto Samuel Hoare-a, ki je moral vsled svoje ponesrečene "m»rovne" poteze pod pritiskom javnega mnenja ,v Angliji in po svetu odložiti port-felj vnanjega ministra, je bili na njegovo mesto imenovan Anthony Eden, pristaš lige narodov in nasprotnik Mussoli-nija. Želodčno Zdravilo * l ' " » : i v; Iskreno __ Priporočano Chicago, 111. — "Trinerjcvo grenko vino jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ali prebavnih nerednostih in lahko ga iskreno priporočam vsakomur." — Mrs. Susanna Pavlus. Nikarte delati poizkusov s kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Triner-jevo grenko vino, ki je tekom zadnjih 44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu spanju in podobnim težavam. Pri vseh lekarnarjih. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA 0 Joseph Triner Company. Chicago NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA Lavalov ultimatum "Kdor je r»roti poravnavi v^j-ne v Ktiopiji na način kakor zahteva Mussolini, naj se pripravi na vojno z Italijo." — Premier Pierre Laval, i SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Pišite po cenik PROLETARCU A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest o/ the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Vugoslav Federation Š. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATI VE C O Al M O N W E A L T H NO. 1476. Publiaked Weekljr at 3639 W. 26tk St. CHICAGO, ILL., December 25, 1935. THE INGRATITUDE OF BIG BUSINESS possible wa* done for the ma-nufacturer at the expense of labor, the consumer and the producer of raw produets. Rig ousiness waa not content to take the lion's share of eve-rything. Despite the faet that the big industrialiste vvrote their own eodes, they refused to abide by their obligatiors. They fought section 7A at every turn of the road. They refused to be guided, by the national labor board. They scor-ned federal attempts to bring chiselers to an accountinff. They challlenged the constiu-rionality o{ the NRA and the jpoment it wa> declared uncon-štitutional they 'lovvered wages, lengthened hours, installed nevv speed machmery and de-manded that the government keep its hands off their affairs. If anyone profited as a result of the NRA it vvas the National Association of Manufacturers and the banking fraternity. Novv these greedy interesits are planning to conduct the most elaborate lobby ever under-taken to force congress to repeal certain lavvs or to make them ineffective through amendments. A hog does not knovv the meaning of gratitude, bo t u quits eating uhen it reaehes its ca pacityr~T~ But the human hog is different. It not orvly igluLs itself but it in*i*ts that it has the right to starve everyone else vvhile it accumulates vvealth that it can never consume. Minnesota Union Advocate. At the annual convention of the National Association of Manufacturers a fevv vveeks ago, every item on the nevv deal program, from AAA to the PWA, vvas assaMed by the spoke.smen of big business. VVhen the American Bankers' Assn., held its convention a month ago the money changers flayed every proposal of the national administration for its vvanton ^pending, for its inter-ference vvith the .banking fra-temity, for its war on holding companies, for its control of the stoek market gamblers, for its efforts to put millions back to work, and for its campaign to rid the nation of its slums. It is hard to appreciate the ingratitude of big business vvhich is controlled by bankers and socalled financiers. On the day that Franklin D. Roosevelt vvas inaugurated every bank »in the nation vvas closed. Not one of these banks vvere permitted to open until they could prave their solven-cy. Some of these banking in-stitutions had received millions rn loans from the government. A fevv months after Mr. Roosevelt vvas inaugurated the national industrial recovery act was adopted. The NRA vvas enaeted into lavv to meet the emerg>ency presented in the utter demoralization of indus-try. Thousands of manufacturers vvere broke from over-ca-pitalization, over-proOuction, over - profkeering, over-taxa-tion of industry and over-ex-pansion. There vvas a surplus of goods as a result of mass production, "labor-displacing machinery, speed-up and streteh-out programs. Millions df vvorkers had been laid off vvith the result their buying povver had been cut off. vtJa10 Slf bre^ach rUtshe<1 the|Jectures on curnent events and labor I time .to start, therefore let*s start in INKA. ine antl-trust /lavv was | problema, take an aotive,part in sing- a splendid manner. ODDS AND ENDS (our doings here and there "Agitate, Kducate, and Organize" band* into the melting pot t« promote — is the song of the Socialists, the invasion in Ethiopia. That food U throughout the land and ko Latrobe throvvn over the board in spite of the falls in line. The loeal Socialist Club'fact that there are millions of unčo m posed of aotive, untiring com-1 employed, hungry, ragged people. rade* is puahing to the front and will That imperialism is stili one of the In* engaged in the Big Driea for 1936. chief cause« of war. That human The loeal eluh has during the pa*t beings are used as cannon fodder as year conducted several street and in- much as ever. That it is in general, WHAT IS YOUR ANSWER? Milwaukee, Wi».—Braneh 37 JSFbe able to have our own orchestra. of Milvvaukee and its English Section We could also have a dramatic club are practieally at a stand stili when and present plays suited to the times. ■they ought to be funetioning in full W® could do many other things to capacity. Surely the comrades and make our braneh meetings more in-young Slovenes of Milvvaukee vvill not teresting. permit sueh an important organiza- To accomplish ajl^ese things it is tion to remain inaetive. We need a obvious that ali members must co-live, aetive brsneh and Youth Section operate. One person alone can d > here, and I knovv you vvill ali agree little, or nothing. It is only the wil-vvith me. Why not become a live unit lingness on the part of every mem-again? There are some 60 members ber, vvhen he or ahe cooperates, that in the braneh a^ present and surely these things can be aecomplished. vve could attraet some nevv members Therefore, let me emphasize again to join. Ali that is necessary i« some that cooperation of ALL members is vvilling špirit to i^et started. most important. I vvas told by one of the comrades Comrade Sostarich is vvilling to that she never found the English See- donate us his hali for a year's time tions meetings interestinj? enough. I don*t believe there is another even though she did attend them. An- braneh in the Federat&n as fortunate door ma«s meetinjfs. The comrades have .been distributing leaflets and durinjf the last eleetion every comrade did his part. Thus we are happy to report that the Socialist vote in our tovvn has inereased 150% at the last eleetion. Result« indieate that through unity only, one can expect favorable results. Enough said this time about our loeal comrades and novv for the eounty organitation. " The headflne "First Socialist to get in office in VVestmoreland County" —is spurring our county comrades to a more vigorou.s baUle for the eman-cipation of the vvorker from the shackle.s of capitalism. The la»t meeting vvas very vvell attended. Interest-in^f dlScussions took plaee and important business was transacted. We realise that vve have a lonjf road ahead of us so we continue vvith the vvords "Agitate. Edutate nd Organ the same old "Cock-eyed VVorld" as Filipic the columniM points it. I think Hip vvould say "1 w<*ke up too soon." * The greatest and moat vital news for us Pennaylvanian'» is thi- coming Special Seasion of the State Legit> I* t ure. We should urge in every way poaaitbJe .the legislatorn to support lal>or measures at this sessjon by sending lettecs to the representatives from our res]K»ctive distriets. Some of the measures vvhich vvere intro-duced by Com. HoopesJ of Reading sre, Outlavving of company unions, Wage Collection and the Anti-evic-•tion bili. If we arouse an irresiK.tible demand in every part of the Htate, the bills may make some headway. We ho|>e that some of the reprezentativen won't be reading the "comic strip" or any other part of the paper when these important measures vvill be considered. We know that Com, ize"—and hope to vvork harder than ! Hoopes is doing his part for the Hranch No. 1 JSF in Chicago is I did jvork in 1936. It vvill be a presi-busy vvith arrangements for its New | dential campaign year and vve should Vear's F3ve dance vvhich vvill be held I be vvell prepared to carry on our 8o-Tuesday, December 31, at the SNPJ eial st propaganda effectiv»-]y. Their Uust meeting was very interesting, ac-eording to comrade Klarich. We hope to receive more sueh nevvs from Dt. troLt. ever this coming y« ar. A VPSL group in Jeannette has organ ized a' basketball team and they receive much publicity through Xhe loeal papers. A colored boy that be- A udi ton um. Tvvo orchestras have been engaged to entertain both young and old dance Iovers. A short mid-night program of tableau« wlll also be featured. A jolly even ng of entertainment and or the admission priče will be «0c. Tickets are available from ali braneh meml»ers and at the office of Proletarec. Re-servations for the advance priče can also he made by ealling Roekrwell 2HG4. # At the last meeting of our Social Study Club of braneh 1 JSF the follovving officers for 1936 vvere eiected: John Rak, secretary-treas-urer; Frank Sodnik, recording ae-cretary; Jack Groser and Frances L. Rak, organ ize rs: For the leeture and educatlonal committee: comrades Alice Artach, Joseph Turpin and Tillie Iyocniskar. Literature committee: Donald J. Lotrich, Ernestine Jugg, Al Rak and Joseph Turpin. Entertainment committee: Tillie Troyka, working class. We're anxious to aee „ vvhat the rest of the Legirlative lK>dy!J,'an Kak' Krnestine and Frank will do. ,Sodnik. Aud tocs: Bili Troyka and As I vvrite this my mind turrks back Loui^ Karun' Th<* m('^ing vvas vvell 3 years vvhich reminds me, July 1932' -Several fine suggestions 1 were given for our plana of activity for the coming year. vvhen vve Pennsylvania Socialistu marched to Harrisburg and vve savv longs to the club wore his svveater i our Socialist Representatives in ac-l»earing initials YPSL to school. A tion during session of the House of teacher anked him the meaning of the Representatives. We satig the "Inter- as that. I admire cjomrade Sostarich's attitude towards Socialism and hi.s deep understanding of it. He is realy other comrade complained that it vvas inconvenient for her to attend meet-ings on Sunday mornings because .she had to cook d nner and attend to ! to do aH he can'to giVour" youth her two children. \Ve should conaider group started. Hus špirit of willing-these things and change the meetings ness and more in*pirational encour-prol>ably to Sunday afternoon or agement from braneh 37 should give some evening vvhen it vvill be possible , us a fresh start after the Christmas for most of them to attend. - fholidays. Why not give them a hand As to the comrade vvho never and do -our share to get our yotrth found the past meetings very inter- 8Toup funetioning again? With th.» esting, I suggest that vve plan to hold approach of a Nevv Year it is a good lectures on current events and labor time .to start, therefore initials. He *proudly said, "It's a young socialist." More povver to the young lad. \Ve hope he eorvtinue? with that špirit. e What vvould Rip Van VVinkle think to-day (if he slept for the last 60 years) if he learned t+iat 4 million Italian women put their vvedding national" on the State Capitol Stepa. * I too, believe that our comrades in Nevv York should be thinking about uniting more solidly in preparation for the coming presidential campaign. The motto, "United vve stand, divided vve fail" «hou!d be the watchword. Jane Fradel. I^ast vveek vve mentioned in this column the plans and activities. of our Detroit young comrades. In this issue comrade Mary Klarich's article deals more in detail about their vvork. We are glad that our Detroit comrades are planning to do some splen- Friday night, December 27, the re. gular meeting of braneh No. 1 JSf vvill be held at the Slovene Labor Center. Various important reports vvill be submitted and offlcers sre to be eiected for 1936. If time per-mits after business matters have been dispoaed of, a general discusaion on sanetions vvill follovv. It is imperative that ali members are present. • In Springfield, III., braneh 47 JSF sponsors a New Year's Dance on Tue«day, December 31, at the Slovene Home. Comrade Joseph Ovea says: "Our braneh affairs vvere sJ-ways good entertainment an'thing humanly ing societies like the yoling comrades in Chicago, plan card parties, socials and entertainment with short programs for our meetings. We have fairly talented musicians and should Louite Bratanic' Jurczyk. Socialist Calendars Once more Hitler ha.s sought to | numerically or actually predominant. delude the vvorld b.v coming l>ack to It is also open to question vvhether his old theme that he has saved civili- Hitler has not lied again in declaring zation from Bolshevire- that the chief German Communist sumes that the menlality of the rest agitator« vvere Jew«. But anything of the vvorld is as childish and dis- goes vvith Hitler vvhen he is trying hone?t as his ovvn. Going farther, he to exeuse his abominably eruel and declares that his fjght against the | fanatieal anti-Semitie lllllllllllll....... Searchlicht v....... Donald Lotrich llru^^ Last Sunday's Xmas Program of i habit of giving an American Family the Chicago Distriet Federation of Almanac to some of our friends for WHAT'S DOING IN DETROIT Jevvs is wholly to be explaineon Bol-hevi.sna: "The necessity |of com bat ing Bol -hevism is one of the i fundamental. reanons for Jevvish legislation in Germany. This legislation i is not anti-Jevvish but is pio-tJerman. Detroit, Mich.—The Young Amer-icans lodge No. 564 SNPJ two-day lOth anniversary celebration vvas a financial and moral success. The lodge is rapidly progressing—»econd only to the Chicago Pioneers. This last affair, extravagant perhaps, prove« that vve are aiming at bigger and better things. If a train in Chicago can be held up for five minutes to insure our main «peaker's tlmely arrival to our banquet, vve are no-t «uch an unimportant organization. That vvas tbrother Lotrich*« expe-rience. Hw ^peech at the banquet vvas well received and vve extend our thanks to him. We vvere happy to see «o many members present from the Comrade lodge of Cleveland and are looking forvvard to repay their visit in April when they celebrate their lOth an-niversary. I vvould like to elaborate more on the Young American« doings but space vvill not permit me as there are other things I vvant to mention. « Let'« turn to the English Seotion of braneh 114 JSF. Our meeting was held on December 11, and believe it or not, it vvas as late as 12:30 and »till no one made a move to leave. After the meeting vvas finally ad-journed, the members stili lingered around for quite sometime, csrrying on the discus«ions vvhioh a rose at the meeting. Does that present to you a pieture of a dry and uninteresting socislist meeting? I should say not! In fact, our last tvvo or three meetings have been very interesting and edurational. The eleetion took plače at this meeting and the officers for 1936 are: Matthevv Klarich, *ecretary-treasurer; Mary Klarich, chairman for the ensuing three months; Olga Ko«s, recording secretary; Wilmer Menton, organizer; Helen Steiner, chairman of the entertainment committee. Not in a long vvhile have mem-ber« accepted nominations «o readily. There must be something encourag-ging and hopeful in view. Our speaker of the evening vva« comrade Bob Carvter from ihe VPSL here in Detroit. We aUo heard comrade Fi.*her, national «ecretary of the VPSL and found hi« talk very informative. Following these speeches wc carried on a general discussion on the topfc chosen for that evening "VVhat War Means to Me". We vvere vsurpris-ed to find that the members knevv more about the subject than vvas sus-peeted. We realize that vvar is inevi-table under the present system. There are too many forces gradually dravving us into the conflict in spite of ourselves. It is something for us Socialists not only to think about, but to start aetion on. War is a menace to the ent re civilization and it is up to the vvorkers to unite and force out the capitalist system vvhich is the in« cubator of vvar. Under capitalism vve constantly face the prospects of vvar, each one more horrible than the pre-ceding. * Who, having read the editorial on Harry Hopkins, Public Works Administrator, can possibly be deceived by hw remarks in favor of the capitalist «ystem "as being the mo«t work-able economic organization yet de-vi«ed". He goes on to say: "They ac-cuse us of being radicals, Communists or Socialists. But that is ridiculous. We believe jn the profit system. It is the only system that vvill yield a maximum of comfort« and convenien-ces for aH". Hovv can he blabber public^ about "comforts and convenien-ces for aH". Thi« is an insult to the great majority of the American people, at least one third of vvhom are living in aetual poverty. There used to be a time vvhen the average citizen felt that after his representatives vvere eiected to straight-en our loeal, state and national problem.« the general soeiety vvas not to be troubled about them. Today things are decidedly different. Every-thing that is going on is of vital im-portance to the vvelfare of every vvork ing man and woman. We can no longer afford to be uneducated and uninformed. For the right type of Information come to the Socialista. Join us and l>egin to vvork conscious- ly in behalf of the vvorking class. * A reminder to our members of the English Section of braneh 114. Our The Socislist Party has puhlished rhro"8'h these lavvs the rights of the an attractive 12 page calendar for CJiMnians II h« protecte Jewi>h influcnces." Then cf famous Socialists and iimely quota-ideclares that Germany is separat-tions. Send one to each of your e<1. fro.m S°viet Russia "by only a ft w T L« _m^l__! »ie i • Tri I 1 *> «2 * • hntv/ii. tU*. __ w.U ___.._a l „ j _ fnends. The priče n 2Sc par calendsr. $1 for 12 and $10 for 150. Order them from the National Office Socialist Party, 549 Randolph St., Chicago, 111. mi les"; hence the reich must be de-Tended "against the aotivitis« of these chiefly Jevvish agents to B<»lshevism." Of course there never vvas a time in Russia when Jevvish leaders vvere persecution. Su rely there are very fevv persons left, outside of the most rea:*tionary circles in England and the United States, so gulll/ble as to svvallovv this morvstious misrepresentation. His a«l-ditional announcement that he vvill com bat "propaganda vvith propaganda, terror vvith terror, and violence vvith violence" gives the lie to his ovvn repeated as se rt ion s that ali hos-tility to his government has been crushed in Germany.—The Nation. Co-operation it not a »entiment— it is an economic nece*sity.—Charlea P. Steinmets. SNPJ vvas vvell rendered and vvell received by the eapacity audience. The major |>art of the prok. It vvill not l»e amiss if we ali help each in our little way. * Nevv Year's Eve means merriment and laughter, fun and frolic. People, evervvvhere, spent the last night of the old year in gayety and usher is the Nevv Year in a friendly atmos-p here. For many, many years Braneh No. 1 JSF has, therefore, held New Vear Frolic^s and since it has become a habit vvith us novv, vve mu?t con- JUST CANT MOVE FAST one of our young married couple add j tinue this practice^. So, on Tuesday, a note that they approve our stand j Dec. 31 you just must come to the on the present SNPJ controversy. j SNPJ Hali and usher in the New Likevvise, the.v say, "We did not knovv Year vvith us. It i« more important next meeting vvhich vvill be held sometime in January vvill he an open house. The executive committee vvill meet vvith the senior hranch to map out a plan as far as combined affair are concerned. In a later issue w« vvill snnounce our program for the coming meeting. — Mary L. Klarich. n»uvh about Socialism until you ecause vve are assured that vve have made another convert vvho vvill strive vvith us to build a cooperative vvorld. * May we not suggest that some of our friends «ubscribe some of their friends to one of our Socialist papers and, thereby, help the cause along. Perhaps, you, too, vvill receive r note of gratitude at one of your fiKiire Vuletides to repay you for your trouble. * Christmas ^ifts are in order, too, even if vve Socialists may vvant to minimize them. Let's get into the groups in 1936. than ever that this year's affair be as gala as possible. The proceeds are intended for our nevv headquarters, The Slovene L&l>or Center. We seek a big attendance, therefore. * My Nevv Year's vvish to sil of you vvould be that 1936 may see the re-vival of interest in the Socialist Party by the mass of vvorkers and thst each comrade and «ympathizer vvould in-crease hi« devotion to the cau«e. May vve yet acquire harmony and vvage an intensive battle to attain our goal. And to each of you, may the Ne* Year bring you health and happineas. * We must compliment our younf comrades of Braneh 27 JSF Cleveland, in their endeavor to distribut« copies of Proletarec from house to house in the hope of securing new readers and subseriber« for our psp-er. Their'« i« a ven ture vvorth copy-ing. Twenty sueh groups can brinf in 100 nevv subseriber« every month. t's «et out to establish 20 rich POLITICAL PUZZLES People vvho are intere«ted in puz-zle« often ask vvhat, i« the difference betvveen the Republican and Democratic partie« and they find it diffi-cult to give an ansvver. We have found one difference in the fact that the big utllity c<)mpanies contributed $468,900 to Republican campaign funds in 1924, 1928 and 1932 and $120,100 to the Democratic campaign funds in the same period. There is a difference betvveen the two parties of $.148,800 and the puz-tle is solved. Perhap« there are tho«P vvho «ee another puzzle in the fact that the Republican« received more than the Democrat« did. Perhap« the an«wer i« thst the Democrat« have a chespcr rate than the Republican« and one cannot blame the utility msgnate« if they pay only the market rate e«tab- lished by thi« political firm. There should be a "code of fahr competiton" established and enforced by lavv in this matter. It is possibl« that the cut-throat bids of the D«-mocrats are ruining the business of inve«ting-in parties and polltiriani aml something should be doni to »ta-bilize the market. The DemocrsUi sre chi^lers, shame on them! The Nevv Lesdet. PROGRESS H« who d