Kritični prispevki za mahovno floro Slovenije, 13-15.
Critical contributions to the bryophyte flora of Slovenia, 13-15.
Andrej Martinčič Zaloška 78a, 1000 Ljubljana
Izvleček: Na podlagi revizije herbarijskega materiala, shranjenega v LJU, obravnava avtor nastopanje vrst iz agregata S. recurvum v Sloveniji. Ugotavlja, da uspevajo na ozemlju Slovenije tri vrste in sicer S. angustifolium, S. fallax in S. flexuosum. Za vsako vrsto daje pregled vseh nahajališč, za katere obstoja herbarijski material v LJU, dodaja pa tudi navedbe v literaturi. Nadalje analizira ekologijo njihovih rastišč, zlasti vodni režim in kemizem ter združbe, v katerih uspevajo. Vrsta S. brevifolium še ni bila zabeležena, obstaja pa velika verjetnost, da je bila doslej prezrta.
Abstract: Based on revision of herbarium material from LJU the author discusses the occurrence of the species from the aggregate S. recurvum in Slovenia. He finds that three species grow in the territory of Slovenia, namely S. angustifolium, S. fallax and S. flexuosum. For each species a survey is given of all the sites for which there is herbarium material in LJU, as well as the literature in which they are mentioned. Ecology of the sites, with emphasis on the water regime and chemism, as well as the communities in which they grow, are analysed. The species S. brevifolium has not been noted before, but there is every possibility that it has been overlooked until now.
Distribution of individual species is presented on the basis of the network of Central-European floristic mapping, and each locality includes an abbreviation of the corresponding phytogeographical region of Slovenia, based on the division according to M. Wraber (1969), supplemented in Martinčič A. (2003).
Nomenklaturni vir/ nomenclature: Martinčič, a., 2003: Seznam listnatih mahov (Musci) Slovenije.
Namen »Kritičnih prispevkov...« je predvsem revizija nekaterih težavnejših rodov, agregatov in vrst pri katerih je v zadnjem času prišlo do novih obdelav oz. novih taksonomskih rešitev, ter seznanjanje z rezultati terenskih raziskav, zlasti ko gre za nove ali redke vrste v mahovni flori Slovenije. Osnova za revizijo je predvsem ponovna obdelava zbranega herbarijskega materiala, lastnega ali pa tistega iz LJU, pa tudi kritično ovrednotenje navedb v literaturi. V zadnjih dvajsetih letih sta taksonomija in nomenklatura mahov izredno napredovali, začenši z delom Corley & al. (1981) ter različnimi monografskimi obdelavami, zato je temu trendu nujno treba slediti tudi pri nas.
Razširjenost posameznih taksonov je prikazana v mreži srednjeevropskega florističnega kartiranja, vsakemu podatku pa je dodana tudi kratica ustreznega fitogeografskega območja Slovenije na podlagi razdelitve po m. Wrabru (1969), s spremembami prikazanimi v Martin čič 2003.
13-15. Sphagnum recurvum agg.
Agregat Sphagnum recurvum je donedavna po prevladujočem mnenju obsegal v Evropi tri taksone. Vendar je bilo in je še danes njihovo taksonomsko vrednotenje pri posameznih avtorjih močno različno. Nekateri so jim priznavali zgolj rang varietete (Nyholm 1969, Smith 1978, Cortini Pedrotti 2001), drugi so jih vrednotili kot podvrste (Huber 1998, Feldmeyer-Christe, Schnyder & Bisang 2001). Danes najbolj pogo-
sto mnenje je, da predstavljajo ti taksoni samostojne vrste, kar je prvi postavil že Warnstorf 1911 (Corley & al. 1982, Flatberg 1992, Bloc-keel & Long 1998, Grims & al. 1999, Dierssen 2001 idr.). Vzporedno s taksonomskim vrednotenjem se je spreminjala tudi nomenklatura in postajala močno zapletena. Danes veljavna imena na nivoju samostojnih vrst so Sphagnum angustifolium, S. fallax in S. flexuosum. S ponovno utemeljitvijo ranga vrste za takson S. brevifolium (Flatberg 1992) in opisom nove
vrste S. isoviitae (Flatberg 1992a) obsega agregat S. recurvum trenutno v Evropi pet samostojnih vrst.
Za ozemlje Slovenije prvi navaja prvotne tri taksone Breidler (1891, manuskript) in sicer kot varietete vrste S. recurvum. Vse tri taksone, vendar z drugačnim taksonomskim vrednotenjem, navaja tudi Glowacki (1908) za Pohorje. Številne podatke za Pohorje, Pokljuko in Jelovico daje Pichler (1928, 1931), ki je obdelal lasten material ter material, ki so ga nabrali drugi, shranjen pa je v Zagrebu. Pri proučevanju barij in močvirij v Sloveniji je avtor nabral razmeroma bogat herbarijski material, ki je bil skupaj z materialom, shranjenim v LJU, osnova za kritično obdelavo agregata S. recurvum v Sloveniji. V pregledu nahajališč so dodani tudi podatki iz literature, čeprav so nekateri zaradi zastarelosti manj zanesljivi. V Sloveniji torej uspevajo na podlagi herbarijskih podatkov vrste Sphagnum angustifolium, S. fallax in S. flexuosum. Vrsta S. brevifolium doslej pri nas še ni bila ugotovljena, vendar smo jo vključili v določevalni ključ, saj se na račun izboljšanih razlikovalnih znakov njena nahajališča množijo tudi v naši soseščini (Grims & al. 1999).
Slika 1: Shema kapitula pri vrstah agregata
Sphagnum recurvum. A - S. angustifolium; B - S. fallax; C - S. brevifolium; D - S. flexuosum (iz Sastad & Flatberg 1994) Figure 1: Shematic survey of capitulum of species in Sphagnum recurvum complex. A - S. angustifolium; B - S. fallax; C - S. brevifolium; D - S. flexuosum (from Sastad & Flatberg 1994)
notranjih vejic (sl. 1A). Stebelca vejic v bazalnem delu često rožnato obarvana. Stebelni lističi v obliki enakostraničnega trikotnika - širina je najmanj enaka višini (sl. 2C), do 0,8 mm dolgi, na vrhu razločno zaokroženi	S. angustifolium
1* Kapitul (glavičasto zgoščen šop vejic na vrhu stebla) v profilu na vrhu razločno ali nerazločno konveksen, zelen ali bledo rumeno-rjav, njegove zunanje vejice razporejene v obliki 5-krake zvezde (sl. 1D) ali ne, močno ali le malo daljše od notranjih vejic. Stebelni lističi v obliki enako-krakega trikotnika - višina razločno večja od širine (sl. 2B, C), nad 0,8 mm dolgi, na vrhu priostreni ali zaokroženi	2
2	Kapitul zelen, njegov notranji del v profilu razločno konveksen; zunanje vejice kapitula razporejene v obliki 5-krake zvezde, 2- do 3-krat daljše od notranjih vejic (sl. 1D). Stebelni lističi na vrhu jasno zaokroženi (sl. 2B), končne celice z resorbiranimi celičnimi stenami	S.flexuosum
2* Kapitul zelen ali bledo rumeno-zelen, v profilu nerazločno konveksen; zunanje vejice kapitula niso razporejene v obliki 5-krake zvezde, le malo daljše od notranjih vejic (sl. 1 B, C). Stebelni lističi na vrhu priostreni (sl. 2A), celične stene končnih celic niso resorbirane, često odebeljene 3
3	Vejice kapitula na koncu razločno priostre-ne, lokasto ukrivljene (sl. 1C). Stebelca vejic z izrazitimi rjavo-rdečimi lisami. Izsušeni lističi štrlečih vejic na steblu razločno upognjeni Na prečnem prerezu lističev vejic klorocite samo na konveksni, spodnji strani lističev proste, na zgornji strani obdane od hialocit (sl. 3B) S. brevifolium
Ključ za razlikovanje vrst je naslednji: 1 Kapitul (glavičasto zgoščen šop vejic na vrhu stebla) v profilu na vrhu razločno konveksen, večinoma temno rumeno-rjav, njegove zunanje vejice niso razporejene v obliki 5-krake zvezde, le malo daljše od
3* Vejice kapitula na koncu zaokrožene, ravne. Stebelca vejic brez rjavo-rdečih lis. Izsušeni lističi štrlečih vejic na steblu ± ravni. Na prečnem prerezu lističev vejic klorocite večinoma na obeh straneh lističa proste (sl. 3A)	S.fallax
A
Slika 2: Oblika stebelnih lističev pri vrstah agregata
Sphagnum recurvum. A - S. fallax; B - S. flexuosum; C - S. angustifolium Figure 2: Stem leaves of species in Sphagnum
recurvum complex. A - S. fallax; B - S. flexuosum; C - S. angustifolium
A	B
Slika 3: Prečni prerez lističa vejice pri vrsti
Sphagnum fallax (A) in pri S. brevifolium
(B)
Figure 3: Transverse section of branch leaf of
Sphagnum fallax (A) and S. brevifolium (B)
13. Sphagnum angustifolium (C. Jens. ex Russ.) C. Jens.
Syn.: S. parvifolium (Sendtn.) Warnst.; S. recurvum P. Beauv. var. tenue Klinggr.; S. am-blyphyllum (Russ.) Zickendr. var. parvifolium (Sendtn.) Warnst.; S. recurvum P. Beauv. var. parvifolium (Sendtn.) Warnst.; S. recurvum P. Beauv. ssp. angustifolium Russ.; S. fallax (Klinggr.) Klinggr. var. angustifolium (C. Jens.) Nyholm
Vrsto S. angustifolium označuje Düll (1984, 1999) kot subborealni element. Če pa upoštevamo, da uspeva v južnoevropskih predelih samo v gorstvih, v montanskem in subalpinskem pasu, je toč-nejša oznaka borealno-montanski element (Hill & Preston 1998). Vrsta ima zelo široko ekološko amplitudo z ozirom na trofični status in vodni režim rastišča, zato uspeva tako v mezotrofnih kakor tudi v oligotrofnih razmerah, na prehodnih in na ekstremno zakisanih visokih barjih. Pojavlja pa se tudi v lesni vegetaciji barij. Čeprav je pogostejša v manj mokrih biotopih, pa uspeva tudi potopljena v barjanskih jezercih in lužicah.
V Sloveniji je bila ugotovljena sicer na večini visokih barij in barij z ombrotrofnim predelom, vendar je povsod razmeroma redka; morda pa tudi prezrta, saj ni bilo sistematičnega ugotavljanja navzočnosti. Le na Skrbinskem borovju (Pohorje) nastopa masovno. Največji del nahajališč je v montanskem pasu, med 1000 in 1500 m nadmorske višine. Najnižji rastišči sta barje Mali Plac na osamelcu Kostanjevica na Ljubljanskem barju (310 m nm.v.) ter barje Jezerc (Prezid-Zaplana) v okolici Logatca. Na slednjem rastišču uspeva v združbi Caricetum limosae, kjer je trajna plitva površinska voda, oligotrofne razmere (el. prevodnost 30-40 ^S) ter kisel pH (5,4-5,8), predstavlja pa najštevilčnejšo sfagnumsko vrsto (Martinčič 2002). V podobnih vlažnostnih razmerah uspeva še na barju Goreljek (Pokljuka) ter na barju Zadnji travnik (Olševa). V obeh primerih uspeva v združbi Carici rostratae-Sphagnetum, v oligo-trofnem okolju z malo mineralnih snovi (Ca2+ <2 mg/l) ter zelo nizkim pH (<5). Na vseh drugih barjih uspeva v najmanj higrofilnih sfagnumskih združbah z rušjem, Pino mugo-Sphagnetumfusci in Pino mugo-Sphagnetum russowii, ki predstavljata najvišjo razvojno stopnjo vegetacije v om-brotrofnih, visokobarjanskih predelih (pH 4-4,5, el. prev. ca. 30 ^S, Ca2+ <2 mg/l). Uspeva tudi v ombrotrofnih predelih nekaterih smrekovih barij, v združbi Piceo-Sphagnetum flexuosi, v ekološko podobnih razmerah.
Nahajališča v Sloveniji:
AL: J-9649/4 Pokljuka: barje Šijec, 1200 m.
LJU: Martinčič, 1970 * barje Go-reljek, 1200 m. LJU: Martinčič, 1974 * Veliko Blejsko barje,1200 m. LJU: Martinčič, 1956 * barje Za Mlako, 1350 m. LIT: Glowacki 1910
AL: J-9750/1 Jelovica: barje Za Blatom, 1050 m.
LJU: Martinčič, 1995 AL: J-9750/2 Jelovica: barje Ledine, 1150 m.
LIT: Pichler 1931 AL: K-9553/4 Karavanke: barje pod Pavličevim sedlom, 1150 m. LJU: Martinčič, 2001
AL: K-9554/1 Karavanke: Olševa - barje Zadnji travnik, 1300 m. LJU: Martinčič, 1968
AL: P-9558/1 Pohorje: Kamenitec, 1300 m. LJU:
Martinčič, 1961 * Maslovnica pri Klopnem vrhu, 1300 m. LIT: Pichler , 1931
AL: P-9558/2 Pohorje: Prednikovo močvirje na Bojtini, 1050 m. LJU: Martinčič, 1991 * pri Črnem jezeru, 1170 m. LJU: Martinčič, 1968 * Oplotnica, 1250 m. LIT: Pichler, 1931 PA-0051/3 barje Jezerc pri Logatcu (Prezid -Zaplana), 600 m. LJU: Martinčič, 1978, 1997; LIT: Martinčič 2002 PA-0052/1 Ljubljansko barje: barje Mali Plac na osamelcu Kostanjevica, 310 m. LJU: Martinčič, 1999
14. Sphagnum fallax (Klinggr.) Klinggr.
Syn.: S. recurvum P. Beauv.; S. recurvum P. Beauv. var, mucronatum (Russ.) Warnst.; S. apiculatum Lindb.; S. recurvum P. Beauv. ssp. mucronatum Russ.; S. recurvum P. Beauv. var. fallax (Klinggr.) Paul; S. flexuosum Dozy & Molk. var. fallax (Klinggr.) Hill & Smith; S. recurvum P. Beauv. var. brevifolium (Lindb. ex Braithw.) Warnst.
Düll (1984, 1999) opredeljuje vrsto S. fallax kot subborealni element in je razširjena po vseh treh kontinentih severne poloble. V Evropi ima težišče razširjenosti v skandinavskih in severno-evropskih barjih ter močvirjih, uspeva pa tudi v gozdnih močvirjih. Na podobnih rastiščih uspeva tudi v srednjeevropskih predelih, zlasti v širšem alpskem območju. Južno od alpskih predelov npr. na Balkanskem polotoku je omejena samo še na nekatera gorstva, kjer uspeva v subalpin-skem in alpinskemi pasu (npr. Prokletije: Starac 2100 m, ob Ridskem jezeru 2000 m). Glede na trofični status kaže vrsta dokaj široko ekološko amplitudo, toda v posameznih predelih je lahko njeno težišče uspevanja ožje. Tako navaja Flat-berg (1992), da je vrsta v severozahodni Evropi "exclusively minerotrophic", da uspeva predvsem v mineralno revnejših nizkih barjih (fens) ter redko v ombrotrofnih barjih. V alpskem prostoru je njena amplituda široka. Feldmeyer-Christe, Schnyder & Bisang (2001) navajajo, da uspeva v Švici v oligotrofnih do mezotrofnih barjih, nizkih in visokih, ter celo v minerotrofnih vodah. V celotnem arealu pa je S. fallax najbolj hidrofilna vrsta, pogosto v trajni vodi.
V Sloveniji je S. fallax najbolj razširjena vrsta iz agregata S. recurvum. Uspeva na vseh visokih in prehodnih barjih v montanskem pasu Julijskih Alp, Pohorja in Karavank, do 1500 m n. m., na smrekovih barjih in gozdnih močvirjih, sega pa tudi v nižinske predele predalpskega ter subpa-nonskega fitogeografskega območja na 300 m n. m, kjer uspeva tudi v minerotrofnih močvirjih. Zaradi sprememb rastišča je danes malo verjetno uspevanje v Trnovskem gozdu-Smrečje, ki ga navaja Loitlesberger 1909, navedba za Trnovski gozd-Paradana (Grom 1969) pa je zaradi ekologije rastišča zanesljivo napačna. Boros (1944) navaja vrsto za več lokacij na Goričkem, vendar njegovih navedb nismo mogli potrditi. V družbi z nekaterimi drugimi vrstami šotnih mahov uspeva tod le S. flexuosum. Zaradi sprememb okolja je danes močno dvomljivo uspevanje te vrste tudi na nahajališčih pri Igu in pri Grmezu na Ljubljanskem barju nadalje pri Kosezah (Ljubljana) in pri Brežicah, ki jih navaja Breidler konec 19. stoletja.
Vrsta S. fallax ima v Sloveniji zelo širok trofični razpon. Na visokih barjih uspeva v različnih erozijskih lužicah in jezercih s trajno vodo ali na njihovem obrobju. Lahko tvori več m2 velike čiste sestoje, pogosto pa uspeva skupaj z vrsto S. cuspidatum. Kemizem okolja je izrazito visoko-barjanski, pH znaša 3,5-4,5; el. prevodnost 30-45 ^S; Ca2+ <3 mg/l. Drugi ekstrem glede kemizma predstavljajo mineralno znatno bogatejša rastišča na barju Ledine, na obrobju barja pod Pavličevim sedlom in na minerotrofnem delu Malega Blejskega barja, kjer je pH 5,9-6,8; el. prevodnost 80-120 ^S ter Ca2+ 7-13 mg/l. Podoben kemizem ima tudi večina rastišč v nižinskih predelih, razen tistih na šotnih fragmentih na Ljubljanskem barju. Vodni režim rastišč je dokaj enoten, saj uspeva neposredno v plitvejši vodi jezerc oz. lužic ali v različnih depresijah, kjer je voda blizu površine sfagnumske preproge. Tudi v smrekovih barjih, neglede na kemizem, vedno uspeva v plitvih, mokrih depresijah.
Najbolj zanesljiv znak za prepoznavanje so ste-belni lističi, njihova oblika in priostrenost. Vendar so tu in tam prisotni tudi posamezni primerki, pri katerih so posamezni stebelni lističi, zlasti spodnji, na vrhu zaokroženi, tako kot pri vrsti S. flexuosum. Za zanesljivo določanje je zato pomembno, da s posameznega stebelca poberemo vse lističe ter pregledamo več rastlin iz nabranega vzorca.
Nahajališča v Sloveniji:
AL: J-9649/4 Pokljuka: Mrzli studenec, 1200 m. LJU: Martinčič, 2001; LIT: Piskernik & Martin čič 1970 * Veliko Blejsko barje, 1200 m. LJU: Martinčič, 1977 Malo Blejsko barje, 1200 m. LJU: Martinčič, 1991; LIT: Martinčič & Piskernik 1978 * barje Šijec, 1200 m. LJU: Martinčič, 1972, 1974; LIT: Martinčič 1997; Martinčič & Piskernik 1978, 1985; * barje Goreljek, 1200 m. LJU: Martinčič, 2001; LIT: Piskernik & Martin čič 1970 AL: J-9650/4 ob Lipnici pri vasi Lipnica (Kamna Gorica), 500 m. LJU: Martin-čič,1997
AL: J-9750/1 Jelovica: barje Za Blatom, 1050 m. LJU: Martinčič, 1973; LIT: Martinčič 1997; Martinčič & Piskernik 1978, 1985 AL: J-9750/2 Jelovica: barje Ledine, 1150 m.
LJU: Martinčič, 1978; LIT: Piskernik & Martin čič 1970 AL: K-9553/4 Karavanke: barje pod Pavličevim sedlom, 1150 m. LJU: Martinčič, 2001
AL: K-9554/1 Olševa: barje Zadnji travnik, 1300 m. LJU: Martinčič, 1969; LIT: Piskernik & Martin čič 1970 AL: P-9457/4 Pohorje: Ribniško sedlo. LIT: Pichler, 1931
AL: P-9557/2 Pohorje: Jezerski vrh, 1500 m.
LJU: Dolšak, 1927 * Ribniško barje, 1500 m. LJU: Martinčič, 1977; LIT: Piskernik & Martin čič 1970; Martinčič & Piskernik 1978
*	Planinka, 1440 m. LIT: Pichler , 1928, 1931; Piskernik & Martin-čič 1970 * barje Lovrenška jezera, 1530 m. LJU: Martinčič, 1973; LIT: Piskernik & Martinčič 1970; Martinčič & Piskernik 1978, 1985
*	sedlo med Ostruščico in Planin-ko. LJU: Martinčič 1969 * Ostru-hova žaga, 1320 m. LIT: Piskernik & Martinčič 1970 * Ostruščica, 1500 m. LIT: Piskernik & Martinčič 1970
AL: P-9558/1 Pohorje: Kamenitec, 1300 m. LJU: Martinčič, 1969; LIT: Pichler, 1928; Piskernik & Martinčič 1970; Martinčič & Piskernik 1978 * Maslovni-ca pri Klopnem vrhu, 1300 m. LIT: Pichler , 1931 * Zgornja brv, 1320 m. LIT: Piskernik & Martin čič 1970 * Spodnja brv, 1250 m. LIT: Piskernik & Martinčič 1970 AL: P-9558/2 Pohorje: Osankarica, 1200 m.
LJU: Martinčič, 1969; LIT: Piskernik & Martinčič 1970 * Steg-netovo močvirje na Bojtini1150 m. LJU: Martinčič, 1997 * Pred-nikovo močvirje na Bojtini, 1050 m. LJU: Martinčič, 1991 AL: P-9558/4 Pohorje: ob Črnem jezeru, 1200 m. LJU: Martinčič, 1968; LIT: Piskernik & Martin čič 1970 DN-0048/2 Trnovski gozd: Smrečje. LIT: Loi-
tlesberger 1909 DN-0049/1 Trnovski gozd: Paradana. LIT: Grom 1969;
PA-0051/3 barje Jezerc pri Logatcu (Prezid-Zaplana), 600 m. LJU: Martinčič, 1987, 1991; LIT: Martinčič, 1997, 2002
PA-0052/1 Ljubljansko barje: barje Mali Plac na osamelcu Kostanjevica, 310 m. LJU: Martinčič, 1969, 1984, 1999; LIT: Dolšak 1923; Martin čič 1987 * Goriški Mah, 300 m. LIT: Martinčič 1987 PA-0053/1 Ljubljansko barje: Kozlerjeva gošča, 300 m. LJU: Martinčič, 1978 * pri Grmezu, 300 m. LIT: Breidler 1881; Paul in 1915 * pri Igu. LIT: Breidler 1881 PA-9755/4 Motnik (Tuhinjska dolina). LJU:
Dolšak, 1930 PA-9853/2 Prevojska gmajna pri Domžalah, 320 m. LJU: Martinčič, 1990; LIT: Jogan 2002
PA-9952/2 Ljubljana: vznožje Rožnika pri živalskem vrtu, 300 m. LJU: Mar-tinčič,1975 * Rožnik pri Kosezah. LJU: Dolšak, 1931 * Ljubljana: Debeli hrib pri Rožniku. LIT: Paulin 1916 * Ljubljana: Koseze. LIT: Breidler 1881 Glowacki 1913
PD-9953/3 Golovec (nad Bizovikom) pri Ljubljani. LJU: Martinčič, 1975 * Golovec (Dolgi graben) pri Ljubljani. LIT: Breidler 1881 SP-0059/4 pri Brežicah. LIT: Breidler 1891 SP-9162/2 Goričko: Trdkova pri Matjaševcih.
LIT: Boros 1964 SP-9163/1 Goričko: pri Neradnovcih ob Veliki Krki. LIT: Boros 1944 SP-9163/3 Goričko: pri Trdkovem ob potoku Merak. LIT: Boros 1944 * pri Neradnovcih ob Veliki Krki. LIT: Boros 1944
SP-9263/1 Goričko: pri Križevcih pri izviru Male Krke. LIT: Boros 1944
15. Sphagnumflexuosum Dozy & Molk.
Syn.; S. amblyphyllum (Russ.) Zickendr.; S. amblyphyllum (Russ.) Zickendr. var. amblyphyllum Russ.) Warnst.; S. recurvum P. Beauv. ssp. amblyphyllum Russ.; S. recurvum P. Beauv. var. amblyphyllum (Russ.) Warnst.; S. recurvum P. Beauv. var. recurvum v Cortini Pedrotti 2001; S. fallax (Klinggr.) Klinggr. var. flexuosum (Dozy & Molk.) Nyholm
Vrsta S. flexuosum je subborealni element (Düll 1984, 1999), razširjena po vseh treh kontinentih Holarktike. Tako kot drugi dve vrsti agregata je v južni Evropi omejena samo na montanski in subalpinski pas nekaterih gorstev. Najpogosteje uspeva v mezotrofnih do zmerno oligotrofnih barjih, zlasti prehodnih, redkeje v mezotrofnih gozdnih močvirjih in ombrotrofnih ter oligotrofnih visokih barjih. Z ozirom na vodni režim je manj vezana na mokra rastišča kot S. fallax.
Razširjenost vrste S. flexuosum v Sloveniji skoraj ne zaostaja za razširjenostjo vrste S. falax. Uspeva na vseh visokih in prehodnih barjih, v smrekovih barjih in gozdnih močvirjih. Uspeva od nadmorske višine 300 m v subpanonskem in predalpskem fitogeografskem območju do 1500 m na Pohorju. Zaradi sprememb okolja je danes močno dvomljivo uspevanje na nekaterih rastiščih, ki jih navaja Breidler konec 19. stoletja (Štrenarjeva graščina pri Slovenj Gradcu, Dobrova pri Celju, Koseze pri Ljubljani). Navidezno ima vrsta širok trofični razpon, toda mikrolokaci-je govorijo drugače. Na visokih barjih in barjih z jasnim ombrotrofnim delom je vrsta S. flexuosum,
v nasprotju s podatki iz drugih delov Evrope, zelo pogosta. Vendar je omejena na razvojno najvišje, najmanj mokre vegetacijske faze, na združbe šotnih mahov in ruševja: Pino mugo-Sphagne-tum fusci, Pino mugo-Sphagnetum russowii in Pino mugo-Sphagnetum girgensohnii. Rastšče je v vseh primerih ombrotrofno, oligotrofno, za-kisano in revno z mineralnimi snovmi (pH <5, el. prevodnost 30-50 ^S, Ca2+ <3 mg/l). Zmerno oligotrofne so razmere v smrekovih barjih, kjer vrsta uspeva v združbah Piceo-Sphagnetum flexuosi, Sphagno-Piceetum in Loreo-Piceetum. Navidezno mezotrofen značaj naj bi imela vrsta v nekaterih mineralno bogatejših nizkih barjih ali obrobju barij, npr. na barjih Ledina, Golemberca, Goreljek. Toda v takem okolju uspeva na dvignjenih mestih okrog smrek, kjer je dvignjena nad nivo mineralno bogatejše vode v tleh in izpostavljena predvsem padavinski vodi. Na splošno lahko opredelimo vrsto S. flexuosum v Sloveniji kot močno do zmerno oligotrofno, močno do zmerno acidofilno in običajno najmanj higrofilno od vseh treh vrst agregata S. recurvum pri nas.
Nahajališča v Sloveniji:
AL: J-9649/4 Pokljuka: Mrzli Studenec. LIT: Kutnar & Martinčič, 2002; * Veliko Blejsko barje. LJU: Martinčič, 1979; LIT: Zupančič 1982 * barje Šijec. LJU: Martinčič, 1970, 1972; LIT: Pichler 1928; Martinčič & Piskernik 1978, 1985 * barje Goreljek. LJU: Martinčič, 2001; LIT: Martinčič & Piskernik 1985; Kutnar & Martinčič 2002 * barje Golemberca. LJU: Martinčič, 2001; LIT: Kutnar & Martinčič 2002 * Malo Blejsko barje. LIT: Kutnar & Martin čič 2002 AL: J-9750/1 Jelovica: barje Za blatom. LJU: Martinčič, 1973; LIT: Martinčič & Piskernik 1985 AL: J-9750/2 Jelovica: barje Ledine. LJU: Martinčič, 1968; LIT: Pichler 1931; Zupančič 1982; Culiberg, Šercelj & Zupančič, 1981 AL: K-9553/4 Karavanke: barje pod Pavličevim sedlom. LJU: Martinčič, 2001; LIT: Kutnar & Martin čič 2002
AL: K-9554/1 Karavanke: Olševa, barje Zadnji travnik. LJU: Martinčič, 1968, 1982
AL: M-9456/3 Vrhe pri Slovenj Gradcu. LJU:
Martinčič, 1985 AL: M-9556/2 Štrenarjeva graščina pri Slovenj
Gradcu. LIT: Breidler 1891 AL: P-9557/2 Pohorje: Lovrenško barje LJU: Martinčič, 1973; LIT: Martinčič 1997; Martinčič & Piskernik 1985
*	ob Jezerski jami pod Mravelj-skim hribom.LJU: Martinčič, 1992
*	Ribniško barje. LJU: Martinčič, 1982; LIT: Pichler 1928; Piskernik & Martin čič 1970 * Planinka. LIT: Pichler 1928 * Ostruščica. LIT: Kutnar & Martin čič 2002
AL: P-9558/1 Pohorje: barje Kamenitec. LJU: Martinčič, 1969. LIT: Pichler 1928, Piskernik & Martin čič 1970
*	barje Gornja Brv. LJU: Martin-čič, 1978 * pod Brvnim vrhom. LIT: Zupančič 1982 * Skrbinsko borovje. LIT: Zupančič 1982 * Klopni vrh. LIT: Glowacki 1908
*	Maslovnica pri Klopnem vrhu. LIT: Pichler 1931
AL: P-9558/2 Pohorje: Prednikovo močvirje na Bojtini. LJU: Martinčič, 1991 * Stegnetovo močvirje na Bojtini. LJU: Martinčič, 1997 AL: P-9558/3 Pohorje: Ostruhova žaga. LJU:
Martinčič A., 1969 AL: P-9558/4 Pohorje: barje ob Črnem jezeru.
LJU: Martinčič, 1968, 1975. LIT: Zupančič 1982 * nad Črnim jezerom. LIT: Zupančič 1982 * med Osankarico in Črnim jezerom. LIT: Zupan čič 1982 AL: P-9658/2 Pohorje: Oplotnica. LIT: Pichler 1931
DN-0254/1 pri Žlebiču. LJU: Martinčič, 1995 PA-0051/3 barje Jezerc pri Logatcu (Prezid-
Zaplana). LJU Martinčič, 1987 PA-0052/1 Ljubljansko barje: barje Mali Plac na osamelcu Kostanjevica. LJU: Martinčič 1982 PA-9757/2 Dobrova pri Celju. LIT: Breidler 1891
PA-9853/2 Prevojska gmajna pri Domžalah.
PA-9853/3
PA-9952/2
PA-9952/3
PD-9953/3
SP-9263/1
Summary
LJU: Martinčič, 1992 Rašica pri Ljubljani. LJU: Martinčič, 1975
Ljubljana: Mali Rakovnik. LJU: Martinčič, 1975 * Ljubljana: Rožnik, vznožje. LJU: Martinčič, 1973 * Ljubljana: Rožnik. LIT: Pichler 1928 * Ljubljana: Koseze. LIT: Breidler 1881; Glowacki 1913 Dobri Dol pri Horjulu. LJU: Martinčič, 1993
Ljubljana: Golovec nad Rudnikom. LJU: Dolšak, 1938 * Ljubljana: Golovec LIT: Breidler 1881; Glowacki 1913
Goričko: pri izviru Male Krke (Križevci). LJU: Martinčič, 2000
Sphagnum angustifolium
The species is spread in Slovenia on most bogs and mires with an ombrotrophic part, but it is still relatively rare; it may also have been overlooked, as there has not been a systematic investigation of its presence. The largest part of its sites is in the montane belt, between 1000 and 1500 m a.s.l. The lowest sites are mires Mali Plac on the Ljubljansko barje moor (310 m a.s.l.) and Jezerc (Prezid-Zaplana) in the vicinity of Logatec. On the latter site the species grows in the community Caricetum limosae with stagnant surface water, oligotrophic conditions (el. conductivity 30-40 ^S) and acid pH (5,4-5,8). The species grows in similar wetness conditions also on the bogs Gore-ljek (Pokljuka) and Zadnji travnik (Olseva). In both sites it thrives in the community Carici ros-tratae-Sphagnetum, in oligotrophic environment with small amount of calcium (<2 mg/l) and very low pH (<5). On all other bogs it grows in the least hygrophilous peat moos communities with dwarf pine, Pino mugo-Sphagnetum fusci and Pino mugo-Sphagnetum russowii, which represent the highest stage of development of vegetation bogs in Slovenia (pH 4-4,5, el. cond. ca. 30 ^S, Ca2+ <2 mg/l). It grows also in ombrotrophic parts of some spruce mires, in the community Piceo-Sphagne-tum flexuosi, in ecologically similar conditions.
Sphagnumfallax
The most widely distributed species from the aggregate S. recurvum in Slovenia. It grows on all bogs and transitional mires in the montane belt of the Julian Alps, the Pohorje mountain range and the Karavanke mountains, up to 1500 m a.s.l., on spruce fens and forest swamps, but reaches also into the lowland regions of the pre-Alpine and sub-Pannonian phytogeographical region at 300 m a.s.l., where it grows also in the minerotrophic fens.
S. fallax has a very wide trophic range in Slovenia. On bogs it grows in various small erosion pools and hollows with stagnant water or at their edges. It can form several-m2-large stands, but often grows together with the species S. cus-pidatum. There is an explicitly bog environment chemism, pH is 3,5-4,5; el. conductibility 30-45 ^S; Ca2+ <3 mg/l. Another extreme regarding chemism is presented in the sites substantially richer in minerals, where pH is 5,9-6,8; el. conductivity 80-120 ^S and Ca2+ 7-13 mg/l. Most sites in lowland regions, with the exception of those on peat fragments in the Ljubljansko barje moor, have a similar chemism. The water regime of the sites is rather uniform, as the species thrives directly in the shallow water of the hollows or pools, or in different depressions where the water stays close to the surface of the sphagnum carpet. In spruce fens, too, regardless of the chemism, it always grows in shallow, wet depressions.
Sphagnum flexuosum
Distribution of the species S. flexuosum in Slovenia is hardly behind the distribution of the
Literatura
species S. falax. It grows in all bogs, transitional mires, in spruce mires and other forest mires. It grows between 300 m a.s.l. in the sub-Pannonian and pre-Alpine phytogeographical region and 1500 m on the Pohorje mountains. On account of the changes in the environment, some localities in older literature (Breidler 1891) are extremely questionable today. Seemingly, the species has a wide trophic range, but microlocations prove differently. Contrary to the information from other parts of Europe, the species S. flexuosum is very common in bogs and mires with a clear ombrotrophic part. It is, however, limited to the highest (in terms of development), least wet vegetation stages, to the communities of peat mosses and dwarf pine: Pino mugo-Sphagnetum fusci, Pino mugo-Sphagnetum russowii and Pino mugo-Sphagnetum girgensohnii. In each case, the site is ombrotrophic, oligotrophic, acidic (pH <5, el. conductivity 30-50 ^S, Ca2+ <3 mg/l). Moderately oligotrophic are the conditions in spruce mires, where the species grows in communities Piceo-Sphagnetum flexuosi, Sphagno-Piceetum and Loreo-Piceetum. The species has a seemingly mesotrophic character in certain rich fens or on the margins of fens, such as the fens Ledina, Golemberca, Goreljek. But in such environment it grows on elevated spots around spruce trees, where it is elevated above the level of the more mineral-rich water in the soil and exposed above all to rainfall. In general, the species S. flexuosum in Slovenia can be defined as heavily to moderately oligotrophic, heavily to moderately acidophilous and usually the least hygrophilous of all the three species of the aggregate S. recurvum in Slovenia.
Blockeel, T.L. & D.G.Long , 1998: A check-list and census catalogue of british and irish bryophytes.
Cardiff, British bryological society. 208 pp. Boros, A., 1944: Beiträge zur Kenntnis der Flora Föhrenwälder und der Sphagnum-Moore des
Windischen Gebietes. Bot. közlem. 41 (3-5): 96-101. Boros, A., 1964: A tozegmoha es a tozegmohas lapok magyarorszagon. Különlenyomat a vasi szemle
1964. Evi I. szamabol: 53-68. Breidler., J., 1891: Die Laubmoose Steiermarks u. ihre Verbreitung. Mitt. Naturw. Ver. f. Steierm. Jahrgang 1891.
Breidler, J.,: Moose aus Krain, den Julischen Alpen, Gebiet von Görz und Istrien, gesammelt in den Jahren 1881-1901. Mscr.
Corley, M.F.V. & al., 1982: Mosses of Europe and the Azores; an annotated list of species, with
synonyms from recent literature. J. Bryol. 11: 609-689. Cortini Pedrotti, C., 2001: Flora dei muschi d'Italia. Roma, Antonio Delfino Editore. 817 pp. Culiberg, m., A. šercelj & m. Zupan čič, 1981: Palynologische und phytozönologische Untersuchungen
auf den Ledine am Hochplateau Jelovica. Razprave SAZU XXIII/6: 175-193. Dierssen, K., 2001: Distribution, ecological amplitude and phytosociological characterization of
European bryophytes. Bryophytorum Bibliotheca 56: 1-289. Dolšak, F., 1923: Orchis palustris Jacq. na ljubljanskem barju in sosednja vegetacija. Glasnik muz.
društv. za Slovenijo 2-3 (1-4): 17-25. Düll, R., 1984: Distribution of the European and Macaronesian Mosses (Bryophytina). Part I.
Bryologische Beiträge. 4: 1-113. Düll, R, Z. Pavleti č & a. Martin čič, 1999: Checklist of the Yugoslavian bryophytes, in
R. Düll, R., A. Ganeva, A. Martinčič & Z. Pavletič: Contributions to the bryoflora of former Yugoslavia and Bulgaria. IDH-Verlag Bad Münstereifel. 110 pp. Feldmeyer-Christe, E., N. Schnyder & i. Bisang, 2001: Distribution and habitats of peat mosses,
Sphagnum, in Switzerland. Lindbergia 26: 8-22. Flatberg, K.I., 2002: The European taxa in the Sphagnum recurvum complex. 2. Amended descriptions
of Sphagnum brevifolium and S. fallax. Lindbergia 17: 96-110. Flatberg, K.I., 1992a: The European taxa in the Sphagnum recurvum complex. 1. Sphagnum isoviitae
sp. nov. J. Bryol. 17: 1-13. Glowacki, J., 1908: Die Moosflora des Bachergebirges. Jahresber. d. Obergymn. Marburg p.1-30. Glowacki, J., 1910: Die Moosflora der Julischen Alpen. Abh. Zool.-Bot. Ges. Wien 5 (2): 1-48. Glowacki, J., 1913: Ein Beitrag zur Kenntnis der Moosflora der Karstländer. Izvestja muz. društva z.
Kranjsko "Carniola" nov. ser. 4: 114-153. Grims, F. & al., 1999: Die Laubmoose Österreichs. Catalogus Florae Austriae, II. Teil, Bryophyten
(Moose), Heft 1, Musci (Laubmoose). Biosystematics and Ecology Series 15: 1-418 Grom, S., 1969: Mahovna flora Trnovskega gozda. Varstvo narave 6: 51-72.
Hill, M.o. & C.D. Preston, 1998: The geographical relationships of British and Irish bryophytes.
Journal of Bryol. 20: 127-226 Huber, H., 1998: Sphagnum in der Schweiz und angrenzenden Gebieten: Bestimmungsschlüssel und
Kommentare. Herzogia 13: 1-36. Jogan, N., 2002: Prehodno barje v Češeniški gmajni pri Domžalah. Varstvo narave 19: 155-162. Kutnar, L. & A. Martin čič, 2002: Inicialna oblika barjanskega smrekovja Piceo- Sphagnetum flexuosi
ass. Nova v Sloveniji. Razprave IV. Razreda SAZU 43 (3): 247- 266. Loitlesberger, k., 1909: Zur Moosflora der österreichischen Küstenlander II. Musci. Verh. Zool.-Bot. Ges. Wien 59: 51-67.
Martin čič, A., 1987: Fragmenti visokega barja na Ljubljanskem barju. Scopolia 14: 1-53. Martin čič, A., 1997: Ekološko-fitocenološke dvoživke. Acta biol. slovenica 41 (2-3): 43-60. Martinčič, A., 2002: Plavajoče barje Jezerc pri Logatcu. Razprave IV. Razreda SAZU 43 (2): 157-175. Martinčič, A. & M. Piskernik, 1978: Vegetacija in ekologija rušja (Pinus mugo Turra) na barjih v
Sloveniji. Poroč. Vzhodnoalp.-dinar. dr. preuč. veget. 14: 237-245. Martinčič, A. & M. Piskernik, 1985: Die Hochmoore Sloweniens. Biol. vestn., vol. extraord. 1: 1-239. Martin čič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia 2/1: 91-166. Nyholm, E., 1969: Illustrates Moss Flora of Fennoscandia II. Musci Fasc. 6. Sphagnaceae. Stockholm,
The Botanical Society of Lund. Paulin, A., 1915: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte
I.	Izvestja muz. društv. za Kranjsko "Carniola" nov. ser. 6: 117-125.
Paulin, A., 1916: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte
II.	Izvestja muz. društv. za Kranjsko "Carniola" nov. ser. 7: 61-72; 129-141. Pichler, A., 1928: Mahovi tresetari Hrvatske i Slovenije. Acta bot. Zagreb 3: 41-60.
Pichler, A., 1931: Prilog poznavanju mahova tresetara Jugoslavije. Acta bot. Zagreb 6: 47-55. Piskernik, M. & A. Martin čič, 1970: Vegetacija in ekologija gorskih barij v Sloveniji. Zbornik biotehn. fak. 8: 131-203.
Robič, S., 1893: Kranjski mahovi. Izvestja muz. društv. za Kranjsko 3: 28-33; 67-75; 109-114; 148-152; 201-204.
Smith, A.J.E., 1978: The Moss Flora of Britain and Ireland. Cambridge University Press. 708 pp. Warnstorf, C., 1911: Sphagnales-Sphagnaceae (Sphagnologia Universalis) - In: Engler, A. (ed.), Das
Pflanzenreich. Regni vegetabilis conspectus 51: 1-546. Zupančič, M., 1982: Sphagno-Piceetum R. Kuoch 1954 v Sloveniji (predhodno obvestilo). Biol. vestn. 30 (2): 137-150.