SKUPSCINSKI
DOLE
Študijska knjižnica Mirana Jarca 68000 NOVO MESTO
za občine
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
ILI1 leto XXIV
CENA 50 DIN
21. maj. 1987
OBČINA NOVO MESTO 112. Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta melioracije obm-
VSEBINA
c
-x—. oc
113.)U;
'u±
očja Radulje
gotovitev rasfisredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občin?" Novo mesto v letu 1986	     /
114. Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Šmarjeta
115. Sklep o uvedbi in podaljšanju krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Šmarjeta
OBČINA RIBNICA
116. Odločba o poimenovanju podružnične OŠ v Dolenji vasi
117. Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ribnica
OBČINA TREBNJE
118. Odlok o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene
cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
119. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1986
120. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje
121. Odlok o podeljevanju priznanj občine Trebnje
MEDOBČINSKE OBJAVE
122. Sklep o razlogih, merilih in postopku za oprostitev, zmanjšanje in odpisovanje prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov (občini Črnomelj in Metlika)
123. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo (občini Črnomelj in Metlika)
OBČINA NOVO MESTO
124.	Sklep o javni razgnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev v občini Novo mesto
Občina Novo mesto
112.
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor 'Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86), 43. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebinki prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS št. •4/85) ter 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 7/79 in 14/82), je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 12. maja •®87 sprejel
113.
Na podlagi določil metodologije za spremljanje uresničevanja določil resolucije za razporejanje dohodka v letu l986(Uradni list SRS št. 3/86) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 12. maja 1987 sprejel
UGOTOVITEV RASTI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V GOSPODARSTVU OBČINE NOVO MESTO V LETU 1986
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto je ugotovil, da je znašala rast doseženega dohodka v gospodarstvu občine Novo mesto v letu 1986 v primerjavi z letom 1985 141,8%, rast sredstev za osebne dohodke pa 144.4%.-
Številka: 428-02-1/84-2 Datum: 12/5-1987
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto IVO LONGAR
SKLEP
0 javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta melioracije območja Radulje
1. člen
davno se razgrne osnutek ureditvenega načrta Melioracija območja Radulje, ki 8a Je izdelal Razvojno raziskovalni center TOZD Urbanistični biro Novo mesto Pod št. UN—3602 marca 1987.
2. člen
Osnutek ureditvenega načrta iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjen v prostorih skupščine občine Novo mesto. Ljubljanska cesta 2, I. nadstropje, v prostorih krajevne skupnosti Škocjan v Škocjanu ter v prostorih krajevne skupnosti marjeta v Šmarjeti 30 dni od objave sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu.
3.	člen
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter dru-Slva, delovni ljudje in občani lahko do poteka roka razgrnitve podajo pisne Pnpombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo komiteju za Urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto.
^•cvilka: 350-02/87 Da<um: 12. 5. 1987
Predsednik IS skupščine občine Novo mesto IVO LONGAR
114.
KRAJEVNA SKUPNOST
ŠMARJETA
Volilna komisija
POROČILO O IZIDU REFERENDUMA
Volilna komisija krajevne skupnosti Šmarjeta
UGOTAVLJA
da je na referendumu dne 17. 5. 1987, ki je bil izveden na območju krajevne skupnosti Šmarjeta, za uvedbo in podaljšanje samoprispevka v obdobju 1. 06. 1987 do 31. 12. 1992, za izvedbo programa, ki je naveden v 1. členu sklepa o razpisu referenduma, ugotovljen naslednji glasovalni rezultat:
Od 1288 glasovalnih upravičencev jih je glasovalo 1172 ali 91%, od tega je glasovalo »ZA« uvedbo in podaljšanje samoprispevka 909 glasovalnih upravičencev ali 70,6%, »PROTI« uvedbi in podaljšanju samoprispevka je glasovalo 247 glasovalnih upravičencev ali 19,2% neveljavnih glasovnic je bilo 11 ali 0,8% 116 glasovalnih upravičenoev ali 9% se glasovanja ni udeležilo.
Referendum je uspešen, ker seje glasovanja udeležilo 91% vseh glasovlanih upravičencev in je za uvedbo in podaljšanje samoprispevka glasovalo 70,6% vseh glasovalnih upravičencev.
Predsednik volilne komisije: Datum: 17. 05. 1987	MARJAN JENKO, l.r.
ŠTEVILKA: 109/87	Tajnik volilne komisije:
VLASTA KRHIN, l.r. član volilne komisije: DARINKA TRATAR, l.r.
115.
Na podlagi 17. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. 1. SRS št. 23/77, 7. člena zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 35/85) in 38. člena statuta krajevne skupnosti Šmarjeta je skupščina krajevne skupnosti Šmarjeta na svoji seji dne 20. 05. 1987 sprejela
SKLEP
o uvedbi in podaljšanju krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Šmarjeta.
1. člen
Uvede in podaljša se krajevni samoprispevek v denarju na območju celotne krajevne skupnosti za sprejeti srednjeročni program kot sledi:
1. modernizacija in vzdrževanje lokalnih cest
2. gradnja vodovodov
3. gradnja telefonskega omrežja
4. ureditev pokopališč
5. dograditev družbenega doma
6. gradnja kanalizacij in čistilnih naprav
7. napeljava javne razsvetljave
8. gradnja avtobusnih postajališč
2. člen
Skupna investicijska vrednost programa znaša 973.773.000 din po cenah izleta 1986. Od tega zneska bo zbrano s krajevnim samoprispevkom 178.000.000 din, ostala sredstva bo zagotovila krajevna skupnost iz drugih virov (prostovoljno delo in dodatni prispevki krajanov ob izvedbi akcije, sofinanciranje SIS-ov).
3. člen
Samoprispevek se uvaja in podaljšuje v naslednjih obdobjih:
a) uvede se dodatni samoprispevek za obdobje od 1.6. 1987 do konca leta 1992,
b) podaljša se sedanji krajevni samoprispevek za program krajevne skupnosti, ki poteče 31. 5. 1989, na novi zaključni datum 31. 12. 1992,
c) podaljša se samoprispevek, ki se zbira sedaj na ravni občine za gradnjo šol in poteče 31. 5. 1989, na novi zaključni datum 31. 12. 1992za program krajevne skupnosti.
4. člen
Samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Šmarjeta, po naslednjih % od osnov:
1. vsi zaposleni krajani od čistega osebnega dohodka in drugih dohodkov, od katerih se plačujejo prispevki na OD, po stopnji 2% v času od 1.6. 1987 do 31. 5. 1989, in po stopnji 3% v času od 1. 6. 1989 do 31. 12. 1992;
2. vsi upokojenci, če njihova pokojnina presega zajamčeni OD zaposlenih po stopnji 2% v času od 1. 6. 1987 do 31. 5. 1989, in po stopnji 3% včasuod 1.6. 1989 do 31. 12. 1992.
3. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost, po stopnji 3% od osnove, od katere se plačuje prispevek za SIS v času 1. 6. 1987 do 31. 5. 1989, in po stopnji 4% v času od 1. 6. 1989 do 31. 12. 1992;
4. občani in kmetje lastniki zemljišč od katasterskega dohodka po stopnji 3% v času 1. 6. 1987 do 31. 5. 1989, in po stopnji 4% v času od 1. 6. 1989 do 31. 12. 1992;
5. zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem znesku, pa od letne zavarovalne osnove po stopnji 3%včasu 1.6. 1987do31.5. 1989, in po stopnji 4% v času od 1. 6. 1989 do 31. 12. 1992.
5. člen
Od OD iz delovnega razmerja in od pokojnin obračunava prispevek izplačevalec navedenih dohodkov.
Od ostalih dohodkov zavezancev iz 4. člena tega sklepa odmerja in izterjuje samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Novo mesto.
6. člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Šmarjeta štev. 52100-842-037-822233 pri SDK Novo mesto. Za zbiranje samoprispevka in za namensko uporabo zbranih sredstev sta odgovorna skupščina in svet krajevne skupnosti Šmarjeta.
7. člen
Samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje po	predpisih,	ki	veljajo	za
odmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov	občanov.
8. člen
Z dnem, ko stopi v veljavo ta sklep, preneha veljati	dosedanji	sklep o	samo-
prispevku (sklep št. 132 SDL iz leta 1984).
9. člen
Ta sklep prične veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Šmarjeta, 20. 5. 1987	Predsednik	skupščine	KS:
Številka: 110/87	ALOJZ	ŠKRBINA,	l.r.
Občina Ribnica
116.
Na podlagi 422. člena zakona o združenem delu in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski dolenjski list št. 11/78) je skupščina občine Ribnica kot ustanovitelj Osnovne šole dr. France Prešeren Ribnica podružnice Osnovna šola Dolenja vas na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. 3. 1987 ter seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 3. 1987 sprejela naslednjo
ODLOČBO
I.
Osnovna šola dr. France Prešeren Ribnica podružnica Osnovna šola Dolenja vas se poimenuje po 5. SNOUB Ivan Cankar.
II.
S 26. marcem 1987je njen poln naslov: »Osnovna šola dr. France Prešeren Ribnica podružnica Osnovna šola 5. SNOUB Ivan Cankar Dolenja vas.«
III.
Ta odločba se objavi v Skupščinskem dolenjskem listu.
Številka— 61-8-86-03 Datum: 26. 3. 1987
Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec.
117.
Na podlagi 6. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Slovenije, 14. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti Ribnica za obdobje 1981 —85 in 12-člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Ribnica je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ribnica na seji dne 2. 4. 1982 m dopolnitev dne 24. 4. 1987 sprejela
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI V OBČINI RIBNICA
L SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) osnove in merila za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti.
Posojila po tem pravilniku daje stanovanjska skupnost v okviru dogovorjenega standarda na podlagi razpisov.
2. člen
Združena sredstva vzajemnosti se uporabljajo po tem pravilniku za:
— kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti,
— kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
— kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti, pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja,
— premostitvena posojila, ki jih lahko prejemajo družbeni investitorji stanovanjske gradnje in pripadajočih komunalnih naprav in stanovanjske zadruge za čas izvajanja stanovanjske gradnje.
3. člen
Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo organizacije m njihovi delavci, katerih TOZD in DS imajo sedež v naši občini, ne glede na to, kjer imajo sedež njihove delovne enote oziroma domicil njihovi delavci, in sicer:
— temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od...% celotne mase BOD v tem obdobju in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu ali, ki jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti doloži obveznost plačila obračunskega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti,
— delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so
združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s kakršnim drugim načinom sodelovanja z' banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo,
delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo, kmetje ter drugi delovni ljudje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo,
upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo; pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu.
4. člen
Kreditiranje stanovanjske izgradnje se izvaja v skladu z letnim planom stanovanjske skupnosti, ki konkretno določa plan stanovanjske gradnje v občini, °bseg in dinamiko združevanja sredstev vzajemnosti in namen ter način uporabe vzajemnostnih sredstev v stanovanjski skupnosti.
5. člen
V skladu s 14. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti praviloma namenja stanovanjska skupnost 1/6% združenih sredstev vzajemnosti za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, del teh sredstev pa za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, konkretno razmerje pa se za vsako leto določi z letnim planom stanovanjske skupnosti ali sklepom ob razpisu iz sredstev po tem pravilniku.
6. člen
Pri dajanju posojil organizacijam in delavcem v združenem delu upošteva stanovanjska skupnost zlasti njihov ekonomski in socialni položaj.
7. člen
Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti se dajejo največ za dobo 15 let po 9% obrestni meri. Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti pa se dajejo delavcem, upokojencem in invalidom največ za dobo 19 let po 9% obrestni meti. Obrestna mera se po 5 letih poveča za neodplačani del posojila po pravilniku LB.
Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci in mvalidi, pa v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.
8. člen
Šestina polletne anuitete od vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko jnšo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko mšo, ki bi jo posojilojemalec plačeval po predpisih o stanarinah.
Ce se osebni dohodek delavca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, iahko zaprosi stanovanjsko skupnost za začasno znižanje plačila mesečnih obrokov ali za začasno odložitev plačevanja teh obrokov.
9. člen
Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 m2.
10. člen
Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno določi v skladu z Družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji ceno m2 stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojila za nakup, gradnjo, prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
12. člen
Na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma med stanovanjsko skupnostjo in Ljubljansko banko SKB podružnica Kočevje, opravlja banka vse bančne, finančne in knjigovodske in druge strokovno-tehnične posle.
13. člen
O uresničevanju posamičnih pravic in obveznosti iz kreditiranja stanovanjske graditve v skladu s tem pravilnikom odločajo organi, ki so določeni s statutom stanovanjske skupnosti.
14. člen
Po tem pravilniku pridobivajo posojila TOZD in DS in njihovi delavci, ki združujejo delo in sredstva za stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka v TOZD in DS, ki imajo sedež v naši občini, ne glede na to, kje imajo sedež svojih delovnih enot. Posojilo za gradnjo, nakup stanovanja ali stanovanjske hiše je možno dobiti tudi izven naše občine, če TOZD in DS da za to soglasje ter pod pogojem, da se delavec dnevno vozi, oziroma se bo vozil na delo iz kraja, v katerem gradi, kupuje stanovanje ali stanovanjsko hišo.
II.	KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI
15. člen
Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj v družbeni lasti za svoje delavce.
Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 6% celotne mase BOD v tem obdobju,
— da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti,
— da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
— predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove,
— potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev,
— da sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti,
— da bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja,
— da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti,
— da lahko zaključijo finančno konstrukcijo za obseg stanovanj, ki jih bodo pridobile (prenovile) s tem pravilnikom.
16. člen
Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti so stanovanjska sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo, skupaj s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave stanovansjkih sredstev pri banki. V lastna sredstva organizacije se šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev.
17. člen
Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lasti znaša najmanj 40% od predračunske vrednosti ali od končne kupoprodajne cene.
18. člen
Osnova za izračun lastne udeležbe organizacije je razlika med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v republiki.
Organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega znaša manj kot povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo najmanj v višini 30% od zneska, potrebnega za investicijo.
Za dejavnosti šolstva, zdravstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva je lastna udeležba nižja za 20%.
11.	člen
Stanovanjska skupnost razpiše vsako leto najmanj enega, lahko pa tudi več razpisov za posojila iz vzajemnostnih sredstev.
V razpisu morajo biti navedeni zlasti: obseg sredstev, predvidenih za posojila po posameznih namenih.
Pogoji za pridobitev posojila glede na namen posojila,
višina diferencirane lastne udeležbe,
kriterije za določitev prednosti za pridobitev posojila,
~~ dokumentacija k vlogi za posojilo,
~~ način zagotavljanja lastne udeležbe in vračila anuitet, tok, do katerega je treba vložiti vlogo za posojilo, naslov organizacije, ki sprejema vloge za posojila način in rok objave razultata razpisa.
19. člen
Odplačilna doba posojila iz združenih sredstev, ki jih najemajo TOZD in DS, je odvisna od višine odobrenega posojila. Za organizacije, ki ne poslujejo z izgubo, znaša odplačilna doba največ 10 let in je naslednja, glede na % posojila od predračunske ali končne kupoprodajne cene stanovanja:
če znaša posojilo od predračunske ali končne kupoprodajne cene stanovanja do (40%) od (41 — 50%) od (51 — 60%) od (61 — 70%
znaša odplačilna doba
6 let
7 let
8 let 10 let
Organizacijam, ki trenutno poslujejo z izgubo, se glede na možnosti odplačevanja odobrenega posojila iz združenih sredstev odloži pričetek odplačevanja kredita največ za dve leti, s tem, da posojilo v celoti vrnejo najkasneje v 10 letih.
20.	člen
Organizacija lahko proda kupljena ali zgrajena najemna stanovanja pred poplačilom posojila samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi v takih primerih pogoje in način poplačila preostalega dolga.
III.	KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI
21.	člen
Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi iz 3. člena tega pravilnika lahko dobijo posojilo za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš:
— če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega 50 m2,
— če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo.
Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini. Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu, ter ožji člani družine izven zakonske skupnosti.
Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje.
22.	člen
Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše, znaša največ 75% od predračunske ali končne kupoprodajne cene standardnega stanovanja.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi pri prenovi stanovanjskih hiš in stanovanj.
Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje za 4 člansko družino 75 m2, če pa je dejansko število članov večje od štirih, se standardna stanovanjska površina poveča za 15 m2 na člana.
Delavec, ki kupuje, gradi, prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, katerega standardna površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem pravilniku posojila za del stanovanjske površine, ki presega standardno stanovanjsko površino.
23. člen
Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati
— pri nakupu etažnega stanovanja
— pri blokovni zadružni gradnji
— pri zadružni gradnji
— pri gradnji individualne stanovanje hiše
— pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske površine.
23.a člen
1.	Dosedanje stanovanjske razmere upravičenca in njegove družine
• podstanovalec
■ uporabnik stanovanja, razen imetnik stanov, pravice in njegov zakonec
■ neprimerno stanovanje (kadar gre za imetnika stanovanjske pravice ali njegovega zakonca)
do 50% nad 50 do 60% nad 60 do 70% nad 70 do 80% nad 80 do 90% nad 90 do 100% nad 100% dalje
3.	Skupna delovna doba upravičenca:
- do 5 let
- nad 5 do 8 let
- nad 8 do 11 let
- nad 11 do 14 let
- nad 14 do 17 let
- nad 17 do 20 let
- nad 20 do 25 let
- nad 25 do 30 let
- nad 30 let dalje
5 točk 8 11 14 17 20 25 30 37
80% 75% 60% in 50%
4.	Zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine:
— bolezen upravičenca, ki je trajna ali ponavljajoča in na katero vplivajo dosedanje stanovanjske razmere	10	točk
— bolezen družinskih članov, kije trajna ali ponavljajoča in na katero vplivajo dosedanje stanovanjske razmere — za vsakega bolnega družinskega člana	*	točk
— invalidnost družinskih članov I. stopnje
— invalidnost družinskih članov II. etnnnie	15
stopnje
— invalidnost družinskih članov III. stopnje
5.	Gradbena faza — pri gradnji stanovanjske hiše:
— I. gradbena faza
— II. gradbena faza
— III. gradbena faza
— IV. gradbena faza
— V. gradbena faza
12
5 točk 5 10 20 40
št. točk 60
50
45
Pojem podstanovalca in uporabnika je opredeljen v VI. poglavju Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SRS št. 35/82).
2.	Povprečni dohodek na družinskega člana nasproti povprečnemu OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu:
Za II. gradbeno fazo se šteje vgrajena kanalizacija, gradnja je zaključena do vključno 1. plošče. Za III. gradbeno fazo se šteje, da je stanovanjska hiša pod streho. Za IV. gradbeno fazo se šteje, da ima stanovanjska hiša pod streho vgrajena okna in vrata, ter vso potrebno inštalacijo.	Za	V. gradbeno	fazo se
upoštevajo poleg predhodnega še ometi in tlaki v	hiši.	Za	montažno	hišo se
upošteva podpisana kupoprodajna pogodba kot III. gradbena faza.
6. Število družinskih članov:
i xi	3 točke
1 član	5
2 člana	jq
3 člani	j5
4 člani	jO
5 članov
Na vsakega člana nad 5 članov se doda 3 točke.	.
7. Nakup ali gradnja stanovanja ali stanovanjske hiše v okviru usmerjene a zadružne stanovanjske gradnje 15 točk.
8. Udeležba upravičenca v NOV:
1. aktivisti in prvoborci SP/41	25 točk
2. borci s priznano posebno dobo 41/42-45	20 to
3. borci s priznano posebno dobo pred 9. 9. 1943-4
4. borci s priznano posebno dobo po 9. 9. 1943-45
24. člen
Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki:
— ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine,
— kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zad" ružne stanovanjske gradnje,
— kupuje standardno stanovanje,
— ki bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ni ustrezno za njegovo družino.
Razpis lahko vsebuje tudi druge elemente, ki dajejo prednost pri odobravanju posojil kot npr. število družinskih članov, invalidnost, bolezen v družini itd-
25. člen
Osnova za določitev višine lastne udeležbe in višine posojila, ki pripada delavcu po tem pravilniku je razmerje med mesečnim skupnim čistim dohodkon1 na člana družine delavca v preteklem letu in med poprečnim mesečnim osebnih1 dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pri izračunu mesečnega skupnega čistega dohodka na člana družine (gosp0" dinjstva) se upoštevajo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov v preteklem letu, razen tistih, ki so navedeni v 151., 152., 154. in 155. členu Zakon8 o davkih občanov.
26. člen
Višina lastne udeležbe in znesek posojila, ki pripada delavcu po tem pravilniku glede na doseženi mesečni skupni čisti dohodek na članadružine (gospodinjstva1 v preteklem letu znašata:
20 točk 17 14 11 9 6 4
Če znaša poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu v SRS v preteklem letu do ... (50)%
od ... (51)% do ... (75)% od ... (76)% do ... (100)% od ... (101)% do ... (120)% nad ... (120)%
pripada delavcu posojilo v odstotku od cene standard-* nega stanovanja največ do ...(40)%
... (35)%
... (30)%
... (25)%
... (20)%
Natančnejša določila o višini lastne udeležbe in o višini posojila ter druge pogoje, ki vplivajo na višino posojila, določi stanovanjska skupnost ob vsakokratnem razpisu, glede na obseg razpoložljivih sredstev za te namene. Glede na to. da delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opra-vljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti, iz vzajemnostno združenih sredstev ne morejo pridobiti družbenega stanovanja, jim pripada posojilo iz tega člena povečano za 40%.
119.
Na podlagi 3. odstavka 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS št. 2/73 in 1/82), 261. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 9/79, 16/80 in 1/82) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. 5. 1987 sprejela naslednji
SKLEP
27. člen
Za lastno udeležbo delavca se štejejo privarčevani denar, dokazan s hranilno vlogo, posojilo na podlagi namenskega varčevanja za stanovanjsko graditev pri banki, stanovanjsko posojilo, ki izvira iz kakšnega drugega sodelovanja z banko, material, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt.
28. člen
Pri določanju dobe vračanja posojila delavcu se poleg 7. in 8. člena tega pravilnika upošteva tudi vsota anuitet posojil za reševanje stanovanjskega vprašanja in poprečni mesečni dohodek na člana družine.
29. člen
Z delavcem, ki mu je bilo dodeljeno stanovanjsko posojilo, sklene LB SKB posojilno pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom.
30. člen
Stanovanjska skupnost zavaruje dano posojilo delavcu z vknjižbo zastavne pravice pri stanovanju ali stanovanjski hiši, za katero je prejel posojilo, v korist stanovanjske skupnosti za posojila, obresti in morebitne stroške.
31. člen
Delavec lahko proda pred poplačilom posojila stanovanje ali stanovanjsko hišo samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi pogoje in način plačila preostalega dolga. Če delavec kupuje ali gradi primernejše stanovanje ali stanovanjsko hišo po določenih normativih za svojo družino, lahko stanovanjska skupnost dovoli prenos zemljiško-knjižnega zavarovanja v breme novega stanovanja ali družinske stanovanjske hiše.
IV.	KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Datum: 24. 04. 1987
Potrdi se zaključni račun davkov	in prispevkov za leto	1986 z naslednjim
stanjem:		
zaključni račun davkov	obremenitev	razbremenitev
in prispevkov		
1. zaostanek iz leta 1985	28.747.265	
2. predpisi v letu 1986	830.061.664	
3. obresti in stroški	19.223.009	
4. odpisi v letu 1986		6.727.652
5. preplačila v letu 1985		12.711.812
6. plačila v letu 1986		833.691.905
skupaj:	878.031.938	853.131.369
saldo = zaostanek 31/12-1986		24.900.569
	878.031.938	878.031.938
Številka: 427-02/73-6 Datum: 21/5-1987
Predsednik skupščine občine NACE DEŽMAN
Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati »Pravilnik o gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno, organizirano in programirano stanovanjsko graditev«, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti dne 7. 7. 1975.
33.	člen
Ta pravilnik začne veljati 8. dan po njegovi objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednik skupščine: JAMNIK DUŠAN
120.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnihtaksah (Uradni list SRS št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) ter 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 9/79, 16/80, 1/82 in 3/86), je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. 5. 1987 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje
1. člen
Spremeni se 2. člen odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 21/83) tako, da se glasi:
Turistična taksa znaša dnevno:
— za domače goste	150.—	din
— za tuje goste	300.—	din
2. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1983 dalje.
Predsednik
Številka: 423-02/83	skupščine	občine
Datum: 21/5-1987	Nace Dežman
Občina Trebnje
118.
Na podlagi 2. odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ter 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 9/79,16/30,1/82,3/86) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 20. 5. 1987 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
1. člen
Spremeni se 1. člen odloka o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Skupščinski Dolenjski list št. 5/86), ki se glasi:
Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji, ki sc je oblikovala v letu 1986, znaša 166.472 din.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem dolenjskem listu.
Predsednik
Številka: 38-012/81-10	skupščine	občine
Datum: 20/5-1987	NACE	DEŽMAN
121.
Na podlagi 4. in 72. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. 5. 1987 sprejela
ODLOK
o podeljevnaju priznanj občine Trebnje
1. člen
V občini Trebnje se zaslužnim delovnim ljudem, občanom in drugim osebam, organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in drugim organizacijam in društvom ter državnim organom podeljuje naslednja priznanja:
— imenovanje za častnega občana občine Trebnje;
— podelitev plakete občine Trebnje;
— podelitev posebnega priznanja občine Trebnje;
2. člen
Predloge za podelitev priznanj občine Trebnje lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije in društva.
3. člen
Priznanja občine se podeljujejo za izredno uspešno, družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, političnem, kulturno prosvetnem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih.
4. člen
O imenovanju za častnega občana občine Trebnje in o podelitvi posebnega priznanja občine Trebnje se izda posebna listina, o podelitvi plakete občine Trebnje pa občinska skupščina sprejme poseben sklep.
5. člen
Priznanja so enkratna in se praviloma podeljujejo vsako leto ob občinskem prazniku.
6. člen
V posameznem letu lahko podeli občinska skupščina:
a) en naziv »častni občan občine Trebnje«,
b) tri »plakete občine Trebnje« in
c) eno posebno priznanje občine Trebnje.
Izjemoma lahko občinska skupščina določi, da se v izjemnih primerih lahko podeli tudi večje število priznanj.
7. člen
a) Imenovanje za častnega občana občine Trebnje
Za častnega občana občine Trebnje je lahko imenovan tisti, ki doseže pomembnejše uspehe na gospodarskem, političnem, kulturnem ali športnem področju in tisti, ki krepi in razvija samoupravne odnose v našem družbenem sistemu.
Častnemu občanu se ob imenovanju vroči listina v posebni rdeči usnjeni mapi.
b) Plaketa občine Trebnje
Plaketa občine Trebnje se podeljuje za izredno uspešno, družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, političnem, kulturno prosvetnem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih.
Priznanje obsega znak in potrdilo o priznanju.
Znak priznanja je iz pozlačenega brona.
Na osnovni ploskvi priznanja je poleg napisa »plaketa občine Trebnje« še silhueta spomenika v spominskem parku v Trebnjem.
Natančnejšo obliko priznanja in razporeditev napisa ter motiva določi komisija iz 8. člena tega odloka.
V potrdilo se vpiše ime prejemnika in druge osnovne podatke ter datum podelitve priznanja s podpisom predsednika občinske skupščine.
c) Posebno priznanje občine Trebnje
Posebno priznanje občine Trebnje se podeljuje delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter tujim državljanom in firmam za pomembnejše dosežke na družbeno ekonomskem, družbenopolitičnem in splošno družbenem položaju ter razvoju samoupravnih družbenih odnosov v občini.
Posebno priznanje se vroči kot listina v posebni rdeči usnjeni mapi.
8. člen
Obrazložene predloge za podelitev priznanj obravnava komisija za odlikovanja in priznanja, ki ima 7 članov in jo imenuje občinska skupščina.
Občinska skupščina odloča o podelitvi priznanj na predlog komisije iz prejšnjega odstavka.
9. člen
Komisija iz 8. člena odloka določi s pravilnikom, ki ga potrdi občinska skupščina, natančnejše pogoje za dajanje predlogov in kriterije za ocenitev dosežkov posameznikom in organizacijam.
10. člen
O podeljenih priznanjih se vodi posebna evidenca. Vsebina evidence se predpiše s pravilnikom.
11. člen
Stroški podeljevanja priznanj se zagotavljajo v proračunu občine.
12. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o podeljevanju priznanj občine Trebnje z dne 18. 3. 1971.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 17-03/87-10 Datum: 22/5-1987
Predsednik skupščine občine NACE DEŽMAN
Medobčinske objave
122.
Na podlagi 18. člena statuta je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj na seji dne 27. marca 1987 in skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Metlika na seji dne 15. 4. 1987 sprejela
SKLEP
O RAZLOGIH, MERILIH IN POSTOPKU ZA OPROSTITEV, ZMANJŠANJE IN ODPISOVANJE PRISPEVKOV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KMETOV
1. člen
S tem sklepom določajo uporabniki Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj in Metlika razloge, merila in postopek za oprostitev, zmanjšanje in odpisovanje prispevka kmetom — zavarovancem.
2. člen
Razlogi in merila za oprostitev, zmanjšanje in odpisovanje prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov temeljijo predvsem na socialni ogroženosti kmetov
— zavarovancev, in sicer:
a) kmetje — zavarovanci iz višinskih krajev,
b) socialno ogroženi kmetje — zavarovanci,
— zmanjšana delovna zmožnost zaradi bolezni ali invalidnosti,
— smrt,
— otroci na šolanju,
— dohodek na člana gospodinjstva,
c) naravne in druge nesreče (toča, neurje, pozeba, poplava, požar, pogin živine itd.).
3. člen
Kmetu — zavarovancu se zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, ki traja neprekinjeno nad 30 dni, zniža odmerjeni prispevek za 30%.
Začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni po 1. odstavku tega člena se upošteva tudi za aktivnega družinskega člana, ki mu je delo na kmetiji edini poklic in vir dohodka.
Začasna nezmožnost za delo se izkazuje s poročilom pristojnega zdravnika ali zdravniškega konzilija o začasni zadržanosti z dela, oziroma z odločbo pristojnega organa.
4. člen
Zaradi smrti kmeta — zavarovanca ali drugega aktivnega družinskega člana, ki mu je delo na kmetiji predstavljalo edini poklic, se prispevek zmanjša do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna ostalim upravičencem Občinska zdravstvena skupnost, v kolikor ta olajšava ni bila priznana že iz drugih virov, sicer pa se mu prizna le razlika do tega zneska.
5. člen
Za vsakega otroka na šolanju, za katerega kmet — zavarovanec nosi vse stroške, se zniža prispevek do 10%. Do te olajšave kmet — zavarovanec ni upravičen, če prejema otrok štipendijo ali pa so mu bile že odobrene olajšave po drugih veljavnih predpisih.
6. člen
Plačila prispevka za zdravstveno varstvo so v celoti oproščeni kmetje — zavarovanci, ki so socialno ogroženi.
Kmet — zavarovanec, zavezanec za prispevek za zdravstveno varstvo, je socialno ogrožen, če njegovi dohodki, skupaj z dohodki članov gospodinjstva, ne presegajo letno na posameznega člana gospodinjstva zneska, ki ga s svojim sklepom predpiše skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji.
Med dohodke kmeta — zavezanca za prispevek iz prejšnjega odstavka in članov njegovega gospodinjstva se vštevajo vsi dohodki, kijih ima kmet in člani njegovega gospodinjstva iz delovnega razmerja (osebni dohodek), nadomestilo zaradi začasne zadržanosti z dela, dohodek iz samostojne in kmetijske dejavnosti, obdavčeni dohodek od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek, pokojnina in dodatki k pokojnini (dodatek za borce, pokojninski dodatek), rente in pokojnine iz. tujine, drugi prejemki iz invalidskega zavarovanja, invalidnina za telesno okvaro ter vojaška invalidnina iz tujine, prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, preživnine, štipendije in dodeljena socialnovarstvena pomoč ter drugi prejemki, za katere s posebnimi predpisi ni določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
Po tretjem odstavku tega člena navedeni dohodki sc seštevajo. Katasterski dohodek iz kmetijstva se prišteva med dohodke po tretjem odstavku tega člena tako, da se pomnoži s faktorjem, ki ga s svojim sklepom predpiše Skupnost starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije.
Dohodki po tretjem odstavku tega člena se upoštevajo v ugotovljeni višini iz koledarskega leta pred letom, za katero zavezanec prosi za zmanjšanjeali oprostitev plačila prispevka.
7. člen
Naravne nesreče se za oprostitev oziroma zmanjšanje plačila prispevka upoštevajo tako, kot to določa zakon o davkih občanov.
8. člen
Zaradi premikanja zemeljskih tal ali požara na gospodarskih in stanovanjskih poslopjih se kmetu — zavarovancu zmanjša plačilo prispevka v letu, v katerem je škoda nastala, če so po oceni pristojne komisije gospodarska oziroma stanovanjska poslopja neuporabna.
Ce je škoda nastala na gospodarskih in stanovanjskih poslopjih, se prispevek 'ahko zmanjša do 100%.
Ce je škoda nastala samo na gospodarskem ali samo na stanovanjskem poslopju, se prispevek lahko zmanjša do 50%.
9. člen
Pogin živine se pri oprostitvi o zmanjšanju prispevka upošteva, če kmet — zavarovanec pogina ni mogel preprečiti.
Mnenje o vzroku pogina in o podvzetih varnostnih ukrepih poda veterinarska služba, ki je živino zdravila oziroma pregledala. Za pogin živine v smislu tega sklepa se ne šteje prisilni zakol. Za pogin plemenske govedi ali delovnih živali in Plemenskih svinj se odmerjeni prispevek zmanjša največ do 30%.
Za pogin pitane živali in drobnice se kmetu — zavarovancu zmanjša plačilo prispevka največ do 30%, če pogine cela čreda in če je prireja glavni vir dohodka.
10. člen
Za olajšavo in oprostitve po tem sklepu kmet — zavarovanec vloži prošnjo z ustreznimi dokazili pri pristojni Upravi za družbene prihodke.
11. člen
O oprostitvi oziroma zmanjšanju plačila prispevka odloča pristojna komisija Pn Upravi za družbene prihodke.
Komisija postopa in odloča po tem sklepu.
O odločitvi komisije se sestavi zapisnik, na podlagi katerega Uprava za družbene prihodke izda ustrezno odločbo.
12. člen
Uprava za družbene prihodke je dolžna podati ob koncu vsakega leta Občinski zdravstveni skupnosti poročilo o znižanih obveznostih po tem sklepu.
13. člen
Ta sklep sprejme skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj in skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Metlika in začne veljati osmi dan po °hjavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420-169/82 Datum: 7. 5. 1987
Predsednik skupščine OZS Črnomelj Inž. ANTON HORVAT, 1. r.
Predsednik skupščine OZS Metlika Oec. JURE OFAK, I. r.
123
Na podlagi določil statutov in samoupravnih sporazumov o temeljih planov za °bdobje 1986 — 1990 so skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti na sejah °beh zborov v Črnomlju, dne 27. 3. 1987, in v Metliki, dne 15. 4. 1987, sprejele
SKLEP
° OBRAČUNAVANJU IN PLAČEVANJU PRISPEVKOV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
1. člen
S tem sklepom se določijo osnove in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, kmetov ter drugih delovnih ljudi in občanov.
2. člen
Prispevek za zdravstveno varstvo in socialno varnost iz dohodka in osebnega dohodka plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci zase, za delavce in za združene kmete po veljavnih prispevnih stopnjah, ki so navedene v Pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih Potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti in se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije, kolikor ni s tem sklepom za posamezne primere in kategorije drugače določeno.
3. člen
Združeni kmetje, ki se niso odločili za zagotavljanje socialne varnosti v zdravstveni skupnosti in drugi kmetje, plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenega varstva:
— od katastrskega dohodka 22%.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njihovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med vzdrževane družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnove in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena.
4. člen
Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, opravljajo gospodarsko dejavnost, in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka in za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom iz osebnega dohodka, od bruto zavarovalnih osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Delovni ljudje in občani, pri katerih se ne ugotavlja dohodek, plačujejo prispevke od osebnega dohodka in dohodka od osnov, ki jih določi SPIZ v SR Sloveniji za plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Za delavce, ki so zaposleni v gospodinjstvih občanov, se določi najnižja osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v višini zajamčenega osebnega dohodka.
5. člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo samo prispevek za zdravsteno varstvo in socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnov, kijih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske, po stopnjah iz 2. člena tega sklepa.
6. člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo delovno organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju in se tam učijo oziroma so na delovni praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevek za zdravstveno varstvo od njihovega osebnega dohodka, doseženega na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov, brez upoštevanja količnika za posebne življenjske in delovne razmere v tujini.
7.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ali pa so jim v tujini zagotovljene bistveno manjše pravice, ali pa svojih pravic ne morejo uživati v Jugoslaviji, ter delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 5% poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, mesečno na posameznega upravičenca.
8.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin so zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sicer od vseh prejemkov po stopnji 14%.
9. člen
Za delavce, upokojence, študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 8% od bruto osebnega dohodka. Ta prispevek se plačuje za višji rizik zdravstvenega varstva v primeru obolenja in za solidarnost med uporabniki v občinski zdravstveni skupnosti in ne vključuje stroškov zdravstvenega varstva za nesreče pri delu, poklicne bolezni in nadomestila osebnega dohodka.
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka.
10. člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevke za svoje delavce, ki jim odobrijo neplačani dopust ali ko ti opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela, po stopnji 10%.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka je poprečni mesečni bruto osebni dohodek, ki gaje delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena.
11. člen
Razloge, merila in postopek za oprostitev, zmanjšanje in odpisovanje prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov določa posebni sklep, ki ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti.
12. člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1986 dalje (Uradni list SRS, št. 11/86).
13. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje.
Številka: 420-169/82 Datum: 7. 5. 1987
Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj
Inž. ANTON HORVAT, l.r.
Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Metlika
Oec. JURE OFAK, l.r.
Občina Novo mesto
124.
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85 in 29/86), 43. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82), je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 21. 5. 1987 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev v občini Novo mesto
1. člen
Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev v občini Novo mesto, ki gaje izdelal Razvojno raziskovalni center Novo mesto, TOZD Urbanistični biro Novo mesto, pod št. UP 1602 v maju 1987.
2. člen
Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjen v prostorih skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, I. nadstropje, v prostorih Razvojnega raziskovalnega centra Novo mesto, TOZD Urbanistični biro Novo mesto, Prešernov trg 8, 30dni od dneva objave sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu.
V tem času bodo vodene javne obravnave na sedežih krajevnih skupnosti, na katera se nanaša razgrnjena dokumentacija.
3. člen
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka roka razgnitve podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo komiteju za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto.
Številka: 350-021/86 Novo mesto, 21. 5. 1987
Predsednik IS skupščine občine Novo mesto IVO LONGAR
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
i a občin« ČRNOMELJ. METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje.
Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 1.500 din, izvod v prosti prodaji stane 50 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto,. Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komitejazainformiranjelSSRS (št 42l-l/72od 15 11 1984) seza Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.