/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > cu >to cB fN cu .Q O O Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 10 / letnik XVIII / 2012 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Matevž Hribernik Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Barbara Ferk; Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Jasna Kondža; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; mag. Urška Lušina; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Judita-Mirjana Novak; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Izbrano temo je pripravil: Matevž Hribernik (Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2013 (Doing Business)) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................15 Cene.............................................................................................................................................................................................................17 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................20 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................22 Javne finance...........................................................................................................................................................................................25 Okvirji Okvir 1: Tržni deleži..........................................................................................................................................................10 Okvir 2: Trg nepremičnin - 2. četrtletje 2012..............................................................................................................12 Okvir 3: Plačilna (ne)sposobnost...................................................................................................................................13 Okvir 4: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa.............................................................................14 Okvir 5: Mednarodna primerjava cen energentov....................................................................................................19 Okvir 6: Zadolženost gospodarskih družb v Sloveniji..............................................................................................24 Izbrana tema Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2013 (Doing Business)......................................................31 Statistična priloga.........................................................................................................................................33 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 2. novembra 2012. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Nizka gospodarska aktivnost v evrskem območju se bo po pričakovanjih nadaljevala tudi v tretjem četrtletju letos, IMF pa je v svoji zadnji napovedi za letos in prihodnje leto nekoliko znižal napoved rasti za svetovno gospodarstvo. Vrednosti kazalnikov gospodarske aktivnosti v evrskem območju so se avgusta v nasprotju s pričakovanji sicer izboljšale, vendar naj bi aktivnost ostala na nizki ravni tudi v tretjem četrtletju. Na težke razmere na finančnih trgih kaže nadaljnje poslabšanje posojilnih pogojev v bankah, ki so se v tretjem četrtletju ponovno zaostrili, čeprav manj kot v predhodnem četrtletju. Ukrepi na evropski ravni so oktobra sicer nekoliko znižali zahtevane donosnosti državnih obveznic najbolj izpostavljenih držav. Po mnenju IMF, negotove razmere v evrskem območju še vedno predstavljajo glavno tveganje za svetovno gospodarsko rast, ki bo letos precej nižja kot lani, v naslednjem letu pa se ne bo bistveno pospešila. Zaradi nestabilnosti na finančnih trgih, možnosti širitve dolžniške krize v evrskem območju in odsotnosti načrta srednjeročne fiskalne konsolidacije v ZDA so tveganja, da bo rast še nižja od napovedane, velika. VrednostikratkoročnihkazalnikovgospodarskeaktivnostivSlovenijisoseavgustanepričakovanoizboljšale in večinoma dosegle ravni iz začetka letošnjega leta, v prvih osmih mesecih pa ostajajo medletno nižje. Po julijskem znižanju sta se realni izvoz in uvoz blaga (desez.) po naši oceni avgusta vidno povečala in presegla ravni iz začetka letošnjega leta. Tuje povpraševanje je pomembno prispevalo tudi k rasti obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnosti. Razmere v gradbeništvu ostajajo zaostrene, saj je, kljub avgustovskemu povečanju, aktivnost še vedno na zelo nizki ravni. Kljub povečanju prihodka v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih tudi ta ostaja na medletno nižjih ravneh, večina ostalih kazalnikov domače potrošnje, vključno s potrošnjo gospodinjstev, pa se še naprej znižuje. Podobno kot v drugih državah EU je bilo avgustovsko izboljšanje gospodarske aktivnosti v nasprotju s pričakovanji poslovnih tendenc, saj se gospodarska klima v večini dejavnosti že več mesecev poslabšuje. Razmere na trgu dela so se avgusta in septembra še poslabšale; povprečna bruto plača pa je tudi avgusta ostala na ravni predhodnega meseca. Število delovno aktivnih se je po desezoniranih podatkih avgusta ponovno zmanjšalo, število registriranih brezposelnih oseb pa se je v zadnjih mesecih povečevalo. Konec septembra je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 105.441 oseb, večje število novo prijavljenih pa je bilo predvsem posledica večjega izteka pogodb za določen čas, več je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve. Povprečna bruto plača na zaposlenega v zasebnem in državnem sektorju je avgusta ostala nespremenjena, v celotnem javnem pa se je nekoliko zvišala zaradi rasti plač v javnih družbah. Ob 0,1-odstotni mesečni rasti cen je medletna inflacija znašala 2,7 %. K sicer nizki mesečni rasti so največ prispevale cene obleke in obutve, deloma pa tudi višje trošarine na tobačne izdelke, večji dvig cen pa so deloma nevtralizirale nižje cene energentov. Kljub znižanju v zadnjem mesecu so bile višje cene energentov in storitev glavni dejavnik dviga cen življenjskih potrebščin v devetih mesecih letos. Tudi v primerjavi z evrskim območjem je bila inflacija v Sloveniji v tem obdobju razmeroma visoka, na razliko pa je vplival predvsem različen vpliv cen energentov na inflacijo. Septembra seje nadaljevalo zmanjševanje kreditne aktivnosti bank, povečalo pa seje oblikovanje rezervacij in oslabitev pri domačih bankah. Septembra se je nadaljevalo neto odplačevanje kreditov podjetij, v manjši meri pa tudi gospodinjstev, države in NFI. V devetih mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev pri domačih bankah znižal za 440 mio EUR (v enakem obdobju lani 265,1 mio EUR). Nadaljevali so se tudi odlivi vlog države in gospodinjstev iz bančnega sistema. Samo gospodinjstva so v septembru zmanjšala vloge za 100 mio EUR. Še naprej se tudi poslabšuje kakovost bančne aktive, saj je delež slabih terjatev avgusta znašal 13,3 %, kar je za 2,1 o. t. več kot konec lanskega leta. Problematika slabih terjatev, ki je bila v prejšnjih letih vezana predvsem na panoge, povezane s prevzemnimi aktivnostmi ali gradbeništvom, se zaradi vpliva zaostrenih gospodarskih razmer vse bolj širi tudi na ostale panoge. Banke so septembra tako povečale oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev, ki so v devetih mesecih znašale 732,4 mio EUR (za petino več kot v enakem obdobju lani). V prvih sedmih mesecih letos je konsolidirana bilanca javnih financ izkazala primanjkljaj v višini 1,013 mrd EUR. Javnofinančni prihodki so v tem obdobju znašali 8,5 mrd EUR in so bili na podobni ravni kot v enakem obdobju lani, odhodki pa so se znižali za 1,3 % na 9,5 mrd EUR. Pri tem so bile medletno višje le obresti in vplačila v EU proračun, vse druge glavne vrste izdatkov pa so se znižale, najbolj investicije in investicijski transferi. Znižali so se tudi transferi posameznikom in gospodinjstvom, še posebej transferi za zagotavljanje socialne varnosti ter družinski prejemki in starševska nadomestila, kar je po naši oceni predvsem posledica pričetka izvajanja Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. (ü £ (ü ja (ü M ■ö o a tA O ^ (ü >u JŽ o Mednarodno okolje IMF je oktobra ponovno znižal napoved svetovne gospodarske rasti. Po napovedih IMF najbi svetovna gospodarska rast letos znašala 3,3 %, v naslednjem letu pa 3,5 %, kar je 0,2 oz. 0,3 o. t. manj, kot so napovedali junija. Glavni razlog za znižanje napovedi je upočasnitev gospodarske aktivnosti v razvitih državah, kar je v veliki meri posledica učinkov fiskalne konsolidacije v evrskem območju in nadaljevanja zaostrenih razmer na finančnih trgih. Gonilo rasti še naprej ostajajo razvijajoče se države (npr. Kitajska), kjer pa je rast že nižja zaradi upočasnitve svetovne trgovine. IMF ob tem opozarja, da je rast v naslednjem letu povezana z velikimi tveganji, ki izvirajo predvsem iz reševanja dolžniške krize v evrskem območju in odsotnosti načrta srednjeročne konsolidacije javnih financ v ZDA (t. i. fiskalni prepad). V evrskem območju se je, sodeč po kratkoročnih kazalnikih zaupanja, v tretjem četrtletju nadaljevala nizka gospodarska aktivnost. Vrednosti različnih kazalnikov zaupanja PMI, ESI) kažejo na krčenje aktivnosti, predvsem pa so še vedno slaba pričakovanja glede novih naročil in poslovanja v naslednjih mesecih. Slabo razpoloženje je še bolj izrazito v Nemčiji, kjer je kazalnik gospodarske klime ifo dosegel najnižje vrednosti v zadnjih dveh letih in pol, znižuje pa se tudi obseg industrijske proizvodnje. Avgusta se je sicer obseg industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v evrskem območju že drugi mesec zapored nepričakovano nekoliko povečal, višja pa sta bila tudi obseg opravljenih del v gradbeništvu in prihodek v trgovini na drobno. Kljub temu so vsi ti kazalniki, razen prihodka v trgovini na drobno, na nižji ravni kot pred enim letom. Posojilni pogoji v evrskem območju so se v tretjem četrtletju ponovno zaostrili. Po anketi ECB je bilo število bank, ki so zaostrile posojilne pogoje, za 15 % večje (v drugem četrtletju za 10 %) od števila bank, ki so jih izboljšale. Poslabšanje velja za podjetja vseh velikosti in kredite vseh ročnosti, kaže pa se predvsem v povišanju pribitkov za tvegana posojila. Glavni dejavnik zaostrovanja pogojev so, podobno kot v preteklih četrtletjih, negativna pričakovanja bank glede okrevanja gospodarstva, še posebejposameznih industrij. Banke poročajo tudi o nadaljnjem zaostrovanju posojilnih pogojev za gospodinjstva, a je bilo poslabšanje pogojev manjše kot v preteklih dveh četrtletjih. Ob zaostrenih pogojih so podjetja in gospodinjstva tudi manj povpraševala po kreditih, podobna gibanja pa naj bi se nadaljevala tudi v zadnjem četrtletju letos. Slika 2: ECB anketa o posojilnih pogojih v evrskem območju Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) -Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) -Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) -----Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) 60 40 30 10 12 E -20 60 30 .!3 E -20 a Vir: ECB. Slika 1: Vrednost kazalnika PMI v predelovalnih dejavnostih —•—EMU -Nemčija -Avstrija -----Italija -----Francija 65 45 40 o ^ o ^ Vir: Markit Economics. Opomba: Vrednost več kot 50 nakazuje rast proizvodnje, manj kot 50 pa krčenje. Zahtevane donosnosti državnih obveznic so se v večini izpostavljenih držav evrskega območja oktobra znižale. Na znižanje so vplivali predvsem nekateri ukrepi na evropski ravni, ki so povečali zaupanje trgov v reševanje dolžniške krize - septembrska napoved ECB glede nakupa državnih obveznic na sekundarnem trgu in vzpostavitev Stalnega evropskega mehanizma za stabilnost (ESM). V okviru slednjega bo, skladno z dogovorom iz oktobrskega Evropskegasveta,predvidenaneposrednadokapitalizacija evropskih bank. Nadaljuje pa se zniževanje bonitetnih ocen1, kar pa ni imelo bistvenih posledic na zahtevane donosnosti obveznic najbolj izpostavljenih držav. Oktobra se je nadaljevalo zniževanje medbančnih obrestnih mer v evrskem območju. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je oktobra v povprečju znižala za 4 b. t. na 0,211 %, medletno pa je bila nižja za 136 b. t. Znižale so se tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-a za USD (na 1 Standard&Poors's je oktobra za dve stopnji znižal bonitetno oceno Španije (na BBB-) in za tri stopnje oceno Cipra (na B). 50 50 40 20 10 0 0 -10 -10 -30 -30 -40 -40 60 55 50 35 Slika 3: Donosnost 10-letnih državnih obveznic -Italija -Španija Nemčija Vir: Bloomberg. 0,335 %) in CHF (na 0,039 %). Ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank so oktobra ostale nespremenjene (ECB 0,75 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %). Oktobra se je vrednost evra okrepila v primerjavi z večino glavnih svetovnih valut. V primerjavi z ameriškim dolarjem se je oktobra povečala za 0,9 % na 1,297 USD za 1 EUR. Evro se je okrepil tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 2.0 % na 102,47 JPY za 1 EUR) in britanskim funtom (za 1.1 % na 0,807 GBP za 1 EUR), v primerjavi s švicarskim frankom pa je razmerje ostalo skorajnespremenjeno (1,21 CHF za 1 EUR). Slika 4: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 120 80 40 1,8 1,6 1,4, 1,2 f^ 1,0 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. 0,6 Cene nafte so se oktobra znižale, cene neenergetskih surovin pa so ostale nespremenjene. Po velikih nihanjih v prvi polovici leta, so se cene nafte izražene v ameriških dolarjih v zadnjih treh mesecih umirile na raven okoli 112 USD za sod. Povprečna cena nafte Brent je oktobra znašala 111,75 USD za sod, kar je 1,0 % manj kot mesec prej, medtem ko se je izraženo v EUR znižala za 2,8 % (85,59 EUR za sod). Cene neenergetskih surovin so se septembra povišale za 0,7 %. Znižale so se cene hrane, po več mesecih zniževanja pa so narasle cene kovin, ki pa so še vedno približno za 11 % nižje kot v začetku leta. Po začasnih podatkih so cene neenergetskih surovin v oktobru ostale skoraj nespremenjene. Gospodarska gibanja v Sloveniji Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji so se avgusta nepričakovano izboljšale in večinoma dosegle ravni iz začetka letošnjega leta, v prvih osmih mesecih pa ostajajo medletno nižje. Po julijskem znižanju sta se izvoz in uvoz blaga (desez.) po naši oceni avgusta vidno povečala in presegla ravni iz začetka letošnjega leta. Tuje povpraševanje je pomembno prispevalo tudi k rasti obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnosti. Razmere v gradbeništvu ostajajo zaostrene, saj je, kljub avgustovskemu povečanju, aktivnost še vedno na zelo nizki ravni. Kljub povečanju prihodka v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih tudi ta ostaja na medletno nižjih ravneh, večina ostalih kazalnikov domače potrošnje, vključno s potrošnjo gospodinjstev, pa se še naprej znižuje. Podobno kot v drugih državah EU je bilo avgustovsko izboljšanje gospodarske aktivnosti v nasprotju s pričakovanji poslovnih tendenc, sajse gospodarska klima v večini dejavnosti že več mesecev poslabšuje. Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelov. dej. -----Vred. opr. del v gradben. -----Prih. v trgovini na drobno ■=i ■=i Vir: SURS, preračuni UMAR. 60 20 Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2011 VIII 12/ VII 12 VIII 12/ VIII 11 I-VIII 12/ I-VIII 11 Izvoz1 11,7 -10,5 3,2 2,3 -blago 13,3 -12,8 3,0 1,7 -storitve 4,8 -1,8 3,5 5,1 Uvoz1 11,3 -6,8 0,6 0,2 -blago 12,9 -5,5 0,2 0,2 -storitve 2,0 -12,8 2,8 0,4 Industrijska proizvodnja 2,2 4,02 4,23 0,93 -v predelovalnih dejavnostih 2,1 3,52 2,93 -0,13 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -25,6 0,92 -14,83 -17,13 Trgovina na drobno - realni prihodek 1,5 1,52 -0,73 -1,83 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek 2,8 0,92 -2,33 -1,63 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 'plačilnobilančna statistika, 2desezonirani prilagojeni podatki. podatki, 3delovnim dnem Avgusta sta se realni izvoz in uvoz blaga občutno povečala (desez.).2 Rast realnega izvoza in uvoza je bila avgusta glede na julij po naši oceni več kot 6-odstotna. Visoko rast izvoza so avgusta beležili tudi v nekaterih drugih evropskih državah, kar je bilo nepričakovano glede na podatke poslovnih tendenc o gibanju vrednosti izvoznih naročil v predelovalnih dejavnostih. Visoko rast uvoza povezujemo predvsem z izvozom, ki je povečal vmesno porabo, saj domača potrošnja ne kaže znakov okrevanja. V osmih mesecih letos je bil po originalnih podatkih realni izvoz blaga nespremenjen v primerjavi z Slika 6: Nominalni izvoz blaga -Izvoz - SLO -Izvoz - NEM -Izvoz - ITA 115 Vir: SURS, Destatis, Istat, ECFIN, preačuni UMAR. 2 Ocena realnega izvoza je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. Nominalni podatki o strukturi izvoza in uvoza blaga so razpoložljivi za prvih sedem mesecev letos. enakim obdobjem lani, uvoz pa manjši za manj kot dva odstotka. Avgusta sta se nominalni izvoz in uvoz storitev zmanjšala, na njuno gibanje v zadnjih mesecih pa je vplivala predvsem skupina drugih storitev (desezonirano).3 Avgusta smo znova beležili zmanjšanje nominalnega izvoza (-0,3 %) in uvoza storitev (-',9 %). Izvoz transporta, potovanj in ostalih poslovnih storitev je ostal na podobni ravni kot v zadnjih mesecih, izvoz drugih storitev pa se je po občutni rasti v drugem četrtletju zmanjšal. Na strani uvoza se rast uvoza drugih storitev nadaljuje, povečuje pa se tudi uvoz potovanjin ostalih poslovnih storitev. V osmih mesecih letošnjega leta je bil izvoz storitev po originalnih podatkih za 5,1 % večji kot v enakem obdobju lani, uvoz pa za 0,4 %. Slika 7: Storitvena menjava -Izvoz storitev -Uvoz storitev - Izvoz drugih storitev - Uvoz drugih storitev -äU 150 □3 100 <2 > ^ ^ J Vir: BS, [preračuni UIVIAR. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je avgusta povečal v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. Proizvodnja se je najbolj povečala v nizko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer se je v prvi polovici leta zmanjševala. Znova se je povečala tudi v tehnološko zahtevnejših panogah. K rasti proizvodnje je prispevalo predvsem tuje povpraševanje, sajso se prihodki od prodaje v tujini avgusta povečali. V osmih mesecih letos so bili medletno večji za 3,2 %. Prihodki od prodaje na domačem trgu, ki se tudi v letošnjem letu zmanjšujejo, so bili manjši kot v enakem obdobju lani (-7,5 %). Tehnološko zahtevnejše panoge, ki so najbolj izvozno usmerjene, so v osmih mesecih v povprečju presegle proizvodnjo iz enakega obdobja lani (2,6 %). Kljub avgustovski rasti je 3 Po plačilnobilančni statistiki. V skupino druge storitve pri desezoniranju vključujemo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. Okvir ?: Tržni deleži1 V prvem polletju letos se je slovenski tržni delež na svetovnem trgu blaga medletno ponovno izraziteje znižal, kar je bila v precejšni meri posledica strukture našega izvoza. Po lanski rasti se je v prvem polletju zmanjšal tržni delež v EU (medletno za 3,3 %), predvsem pod vplivom zmanjšanja deleža na francoskem trgu (za več kot petino), ob hkratnem zmanjšanju na vrsti relativno manjpomembnih EU trgov2. Tržni deleži v Nemčiji, Italiji in Avstriji, ki so poleg Francije naši najpomembnejši EU trgi, so se v prvem polletju povečali. Med pomembnejšimi partnericami zunaj EU se je v prvem polletju zmanjšal le tržni delež na Hrvaškem (-1 %). V Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji se je povečal, prav tako v Rusiji in ZDA. To kaže, da je na izrazitejše padanje tržnega deleža na svetovnem trgu v prvem polletju (-9,6 %), poleg pešanja izvozne konkurenčnosti, vplivala tudi regionalna struktura našega izvoza. Slovenija nadpovprečno velik delež blaga (približno 85 %) izvozi na trge EU in nekdanje Jugoslavije, kjer je bila rast uvoznega povpraševanje letos skromna ali pa se je zmanjšala3. Na ruskem in ameriškem trgu, kjer je bila rast uvoznega povpraševanja bistveno hitrejša, podobno kot na nekaterih azijskih (Kitajska) in latinsko-ameriških trgih, pa smo relativno manj prisotni. Slovenija je bila v prvem polletju v skupini članic EU z nadpovprečnim znižanjem tržnega deleža na svetovnem trgu blaga4. Slika 9: Sprememba tržnega deleža v pomembnejših trgovinskih partnericah v 1. polletju 2012 ■ Izvoz Slovenije v partnerice «Uvoz partneric ♦Tržni delež 20 15 10 # 5 SS 0 ä^-5 -10 -15 -20 -25 Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U. S. Census Bureau, preračuni UMAR. Slika 8: Sprememba tržnega deleža na svetovnem trgu in v EU ■ Svetovni trg ■ EU # 6 -12 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 1.-6. 2012 Vir: SURS, Eurostat, UN, preračuni UMAR. Slika 10: Sprememba tržnih deležev v EU pomembnejših odsekih SMTK5 v 1. polletju 2012 po Tržni delež I Delež v izvozu 2011 20 10 -10 tr ir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. 1 Tržni delež na svetovnem blagovnem trgu je delež blagovnega izvoza Slovenije v svetovnem blagovnem izvozu. Tržni delež blaga v (14-ih) trgovinskih partnericah je delež blagovnega izvoza Slovenije v te partnerice v uvozu teh partneric, na enak način so izračunani tudi tržni deleži v posamezni partnerici oz. sektorju SMTK (deleži našega izvoza v uvozu partnerice oz. EU sektorja SMTK). 2 Poljskem, madžarskem, španskem, belgijskem, nizozemskem, irskem, luksemburškem, švedskem, finskem, ciprskem in romunskem trgu ter trgu Združenega kraljestva. 3 V EU je bilo uvozno povpraševanje v prvem polletju medletno sicer nekoliko višje, a pod vplivom rasti uvoza primarnih proizvodov (energentov), ob tem ko je bil uvoz proizvodov predelovalnih dejavnosti nižji. Hrvaška je uvoz blaga v prvem polletju znižala, podobno kot Srbija in Bosna in Hercegovina. 4 Tržni delež EU na svetovnem trgu blaga se je v prvem polletju znižal za 7 %. Med 21 članicami, za katere so podatki razpoložljivi, je edino Malta tržni delež na svetovnem trgu blaga v prvem polletju povečala, med preostalimi članicami pa je bilo znižanje le v petih članicah (Irska, Finska, Ciper, Švedska, Belgija) večje kot v Sloveniji. 5 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v EU v letu 2011. 12 9 3 0 -3 -6 -9 15 -15 Na padanje tržnega deleža v EU so v prvem polletju vplivala predvsem cestna vozila. Zaradi padca tržnega deleža cestnih vozil je padel tudi tržni delež strojev in transportnih naprav, čeprav so se tržni deleži električnih strojev in naprav ter industrijskih, pogonskih in specialnih strojev v prvem polletju povečali. Z znižanjem deleža cestnih vozil povezujemo tudi padec tržnega deleža v Franciji, in sicer tretje leto zapored, od kar so se v letu 2010 pričele postopno ukinjati spodbude za prodajo avtomobilov. Rast tržnega deleža izdelkov razvrščenih po materialu in raznih izdelkov se je v prvem polletju nadaljevala, a je bila nižja kot v povprečju lanskega leta. Za to je bilo odločilno zmanjšanje tržnega deleža izdelkov iz kavčuka, papirja in kartona, drugih kovinskih izdelkov ter pohištva, ob hkratni izrazitejši rasti deležev preje in tkanin, kovin ter raznih gotovih izdelkov. Povečanje tržnega deleža kemičnih proizvodov je bilo v prvem polletju višje kot v povprečju lani zaradi rasti deležev vrste sicer manj pomembnih skupin kemičnih proizvodov6. Rast deleža za naš izvoz relativno pomembnejših medicinskih in farmacevtskih proizvodov pa se je ustavila. V primerjavi s proizvodi predelovalnih dejavnosti je bil nekoliko večji padec tržnega deleža primarnih proizvodov v prvem polletju predvsem posledica znižanja tržnega deleža električne energije, in sicer po triletni izrazitejši rasti. 6 Organskih in anorganskih kemičnih proizvodov, eteričnih olj, gnojil, izdelkov iz plastičnih mas, z deleži v izvozu blaga manjšimi kot 1 %. proizvodnja tehnološko manj zahtevnih panog (nizko in srednje nizko) v osmih mesecih medletno ostala manjša (-2,5 %). Za enakim obdobjem lani sta najbolj zaostali pohištvena industrija ter proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas. Višja je bila le dejavnost popravil in montaže strojev in naprav. Slika 11: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti panog - Skupaj Srednje visoko in visoko ; ; -Srednje nizko i 4- Nizko : : : Vir: SURS, preračuni UMAR. Aktivnost v gradbeništvu še naprej ostaja na nizki ravni. Vrednost opravljenih gradbenih del se je avgusta nekoliko povečala (0,9 % desez.) in je bila znatno pod ravnijo istega meseca lani (-14,8 %). Aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb je bila zadnje mesece na podobnih ravneh, v gradnji inženirskih objektov in stanovanjskih stavb4 pa se je po krepitvi v začetku leta znižala. Obeti v gradbeništvu ostajajo negotovi. Vrednost novih pogodb v gradbeništvu se je od začetka leta sicer nekoliko okrepila, a ostaja nižja kot lani (v osmih mesecih medletno nižja za 10,3 %; zaloga pogodb avgusta za 7,2 %). Znotraj gradbeništva inženirskim objektom kaže bolje kot lani (zaloge pogodb in vrednost novih pogodb so višje), padci pri nestanovanjskih stavbah so zmerni, večjo pa so pri gradnji stanovanjskih stavb (kjer sicer aktivnost tudi najbolj niha, glej sliko). Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del, desezonirano Skupaj Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti 4 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. Vir: SURS, preračuni UMAR. Avgusta se je prihodek v trgovini na drobno in na debelo po zmanjšanju v drugem četrtletju nekoliko povečal, prihodek v trgovini z motornimi vozili pa se je nadalje zmanjšal (desez.). Povečanje realnega prihodka v trgovini na drobno je bilo predvsem posledica rasti prihodka v trgovini z motornimi gorivi. Ta se je po relativno velikem zmanjšanju v drugem četrtletju avgusta povečal in se ponovno približal najvišjim ravnem doslej. Po zmanjšanju v preteklih mesecih je bil avgusta višji tudi prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki pa je še pod lanskoletno ravnjo. Kar za desetino manjši kot avgusta lani je bil tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki se, ob manjši prodaji novih avtomobilov, zmanjšuje že od sredine Okvir 2: Trg nepremičnin - 2. četrtletje 2012 Število prodaj rabljenih stanovanj je bilo po dveh letih precejšnjih nihanj v drugem četrtletju primerljivo povprečni ravni iz leta 2008, število prodanih novih stanovanj pa se je močno zmanjšalo. Po podatkih SURS število vseh prodanih stanovanjskih nepremičnin (nova in rabljena stanovanja ter družinske hiše) od začetka 2011, z izjemo zadnjega lanskega četrtletja, ostaja skoraj nespremenjeno. Največji del, približno dve tretjini vsega prometa z nepremičninami se opravi z rabljenimi stanovanji. Število transakcij z njimi se po rasti v drugi polovici leta 2011 v letošnjem letu zmanjšuje, vendar ostaja na povprečni ravni iz leta 2008. Skoraj za polovico nižje od povprečne ravni iz leta 2008 pa je število prodaj novih stanovanj. V drugem četrtletju se je po krajši prekinitvi ponovno nadaljevalo hitro zmanjševanje števila transakcij z njimi (padec za četrtino), značilno že v letu 2011. Ob nadaljnjem čiščenju bilanc bank se kupci še ne odločajo za nakupe stanovanj, saj pričakujejo nižje cene. Število prodaj novih stanovanj je bilo tako v drugem četrtletju letos najnižje, odkar se od leta 2007 te transakcije statistično spremljajo. Cene rabljenih stanovanj so se v zadnjih treh letih in pol le malo spremenile, cene novih stanovanj pa so v drugem četrtletju ponovno dosegle najnižjo raven. Cene stanovanjskih nepremičnin so se po podatkih SURS v drugem četrtletju povečale za 1,1 % in bile za 5,7 % nižje kot pred letom. Med vsemi obravnavanimi stanovanjskimi nepremičninami so se znižale le cene novih stanovanj, ki so bile tako za dobro desetino nižje kot pred letom in enake kot v tretjem četrtletju leta 2009, ko so dosegle doslej najnižjo raven. Cene rabljenih stanovanj so se po preteklih zmanjšanjih nekoliko povečale in bile na podobni ravni kot na začetku leta 2009. Slika 13: Transakcije rabljenih in novozgrajenih stanovanj -Transakcije rabljenih stanovanj -Transakcije novih stanovanj Slika 14: Cene rabljenih in novozgrajenih stanovanj -Cene rabljenih stanovanj -Cene novih stanovanj a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. lanskega leta5. Nasprotno se je avgusta, po zmanjšanju v drugem četrtletju, nekoliko povečal nominalni prihodek v trgovini na debelo, kar je po naši oceni povezano z večjim obsegom proizvodnje predelovalnih dejavnosti, delno pa tudi gradbene aktivnosti. Nom inalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)^ se je v avgustu znova malo povečal (desez.), a še naprej zaostaja za ravnjo iz začetka leta pa tudi za ravnjo izpred leta dni. Prihodek se je povečal v vseh glavnih tržnih storitvah, razen v prometnih. Dejavnost prometa in skladiščenja 5 Avgusta je bilo število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil za četrtino manjše kot julija, prihodek v trgovini z motornimi vozili pa se je zmanjšal še za 2,4 % (desez.). 6 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. sicer ostaja edina, kjer prihodek presega povprečno raven iz leta 2008 (za več kot 3 %). Znotraj te dejavnosti se je avgusta močno znižal predvsem prihodek v skladiščni dejavnosti, zmanjševanje v kopenskem prometu pa se je nadaljevalo.7 V gostinstvu se prihodek, po precejšnjem zmanjšanju v lanskem zadnjem četrtletju, ob povečanju števila prenočitev letos spet povečuje. Kljub avgustovemu povečanju prihodka v informacijsko-komunikacijskih storitvah in strokovno-tehničnih storitvah se v teh dveh dejavnostih prihodki v večmesečnem obdobju znižujejo. V prvi dejavnosti je to povezano s krčenjem klasične telefonije in ostro konkurenco v mobilni telefoniji, v drugi pa predvsem s šibko aktivnostjo v gradbeništvu. Prihodek 7 Medletno v avgustu prihodek -4,8 %, podobno pa prehodi tovornjakov čez cestninske postaje -4,6 (DARS) in izvoz storitev v cestnem prometu -6,6 % (BS). Slika 15: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. -----od tega Motorna goriva, real. Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. Vir: SURS, preračuni UMAR Slika 16: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Skupaj -Promet in skladiščenje (H) -----Komunikacijske (J) -----Strokovno-tehnične (M) -----Gostinstvo (I) Vir: Eurostat, preračuni UMAR. v informacijsko-komunikacijskih storitvah tako zaostaja za povprečnim iz leta 2008 za 5 %, v strokovno-tehničnih storitvah pa za 15 %. Kratkoročni kazalniki kažejo zmanjšanje potrošnje gospodinjstev tudi v tretjem četrtletju, nizka pa ostajajo tudi pričakovanja. Zaradi uveljavitve ZUJF se je v tretjem četrtletju masa neto plač znižala (-0,7 %, desez.) nekoliko bolj kot v prejšnjem. Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv se še naprej zmanjšuje. Trošenje za trajne dobrine8 se še naprejzmanjšuje, najboljna področju 8 Trošenje za trajne dobrine ocenjujemo na podlagi prihodka v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah, prihodka v trgovini z motornimi vozili, motornimi kolesi, rezervnimi deli, opremo (SURS) ter prvih registracij vozil fizičnih oseb (podatki MIP, ocena UMAR). Okvir 3: Plačilna (ne)sposobnost Kratkoročna plačilna nesposobnost poslovnih subjektov1 se je v prvih devetih mesecih letos povečala. V tem času je imela po evidencah AJPES povprečno mesečno neporavnane obveznosti2 slaba desetina manj pravnih oseb kot v enakem lanskem obdobju, vendar je bil njihov znesek za polovico večji. V devetih mesecih se je število takih pravnih oseb zmanjšalo zlasti v gradbeništvu, prometu in skladiščenju ter v drugih raznovrstnih Slika 17: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu in povprečni skupni znesek neporavnanih obveznosti Št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os) -Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os) O O O O Vir: AJPES. Slika 18: Začetek stečajnih postopkov ^^ Stečaji nad pravnimi osebami (leva os) —■—Osebni stečaji nad s. p. (desna os) a a a a Vir: AJPES -eObjave v postopkih zaradi insolventnosti. 1 Kratkoročna plačilna nesposobnost poslovnega subjekta je nesposobnost pravne ali fizične osebe zagotoviti poravnavanje v plačilo zapadlih obveznosti v kratkem roku. 2 Evidence AJPES vključujejo dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga, ne pa tudi ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki. 60 50 40 90 60 20 30 10 0 0 Tabela 2: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu, september 2012 Področja dejavnosti Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, v tisoč EUR Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih nepor. obveznosti na pravno osebo, v tisoč EUR I X 12/ IX 11 I-IX 12/ I-IX 11 IX 12/ IX 11 I-IX 12/ I-IX 11 Gradbeništvo 1.427 5,6 -13,7 212.719 46,4 38,3 149 Trgovina; vzdrževanje in popravila motor. vozil 1.428 8,2 -5,5 119.790 107,3 63,3 84 Predelovalne dejavnosti 865 12,9 -7,0 78.922 82,3 73,9 91 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 89 8,5 6,6 74.299 467,6 13,7 835 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 834 17,8 -1,1 71.318 -1,4 52,1 86 Poslovanje z nepremičninami 219 20,3 7,3 43.903 110,4 96,2 200 Promet in skladiščenje 378 6,5 -11,1 27.328 -54,1 19,0 72 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 208 3,5 -10,2 22.380 45,4 59,3 108 Druge dejavnosti 1.402 7,4 -3,4 67.184 44,3 77,8 48 SKUPAJ 6.850 9,2 -6,6 717.843 51,4 50,1 105 poslovnih dejavnostih. Znesek neporavnanih obveznosti se je najbolj povečal v poslovanju z nepremičninami, predelovalni dejavnosti ter trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil. Največ obravnavanih pravnih oseb (petina) je bilo septembra v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (septembra lani v gradbeništvu), največ neporavnanih obveznosti pa v gradbeništvu (tretjina, enako kot septembra lani). Velja opozoriti, da se od marca naprej število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi povečuje, medletno pa jih je bilo septembra za desetino več. V devetih mesecih letos je imelo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem neporavnane obveznosti3 tudi manjsamostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost. Manjše je bilo za dobro desetino, povprečni mesečni znesek njihovih neporavnanih obveznosti pa je bil malo večji kot lani. Septembrajebilizvedendevetikrogobveznegavečstranskega pobota4 medsebojnih obveznosti v letošnjem letu. V okviru letošnjih pobotov se je medsebojna zadolženost poslovnih subjektov v državi zmanjšala za 543,8 mio EUR, kar pomeni 7,4 % vseh letošnjih prijavljenih obveznosti. Na sodiščih je bilo v devetih mesecih letos začetih manj postopkov,povezanihz dolgoročno plačilno nesposobnostjo, kot v enakem obdobju lani. V devetih mesecih je bilo nad pravnimi osebami začetih 33 postopkov prisilnih poravnav (predvsem v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih; 15,4 % manj kot lani), 402 stečajna postopka (največ v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil; gradbeništvu ter v predelovalnih dejavnostih; 11,4 % manj) in štirje likvidacijski postopki. Nad samostojnimi podjetniki pa je bilo začetih 60 osebnih stečajnih postopkov (največ v gradbeništvu; trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil ter prometu in skladiščenju; 16,7 % manj). Okvir 4: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa Obseg cestnega blagovnega prometa se je v drugem četrtletju močno zmanjšal, k čemer je največ prispeval upad prevoza fizičnih oseb. Obseg cestnega blagovnega prometa se je po dveh četrtletjih rasti v drugem četrtletju 2012 zmanjšal (-8,0 % desez.), dve tretjini zaradi manjšega obsega prevozov fizičnih oseb (-17,6 % desez.) in eno tretjino zaradi manjšega obsega prevozov pravnih oseb (-3,7 % desez.). Obseg cestnih blagovnih prevozov je bil tako za 2,7 % nižji od povprečnega obsega prevozov iz leta 2008, predvsem pa je bil nižji obseg prevozov podjetnikov (-30,6 %), ki se močno znižuje že od leta 20091. Medletno Slika 19: Cestni in železniški prevoz blaga -Cestni (leva os) -Železniški (desna os) 4.300 1.000 900 700 E 600 300 200 a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 3 Povprečno mesečno 4 Obvezni večstranski poboti, ki jih izvaja AJPES, od aprila 2011 potekajo na osnovi Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, Uradni list RS, št. 18/2011. 1 Leta 2004 še polovični delež v strukturi vseh prevozov se je do drugega četrtletja 2012 zmanjšal na 28 %. Zmanjšanje gre pripisati tudi bolj negotovem položaju podjetnikov kot podizvajalcev ob neplačilu v primerjavi s podjetji. 800 W 500 400 je bil obseg skupnih prevozov nižji za 5,3 %, podobno pa kažejo tudi podatki DARS o prehodih tovornjakov prek cestninskih postaj (-3,3 %) in podatki BS o izvozu storitev v cestnem prometu (-4,4 %). Obseg notranjih prevozov po Sloveniji je bil nižji za 19,6 %2, obseg mednarodnih prevozov pa za 3,0 %. Na obseg prevozov po Sloveniji sta vplivala predvsem nižja gradbena aktivnosti in manjša prodaja v trgovini. Zmanjševanje obsega prevozov v železniškem blagovnem prometu se je malo umirilo (-0,7 % desez.), v primerjavi z letom 2008 pa je bil obseg prevozov nižji za 0,6 %. 2 Od 25 % v strukturi vseh prevozov v letu 2004 se je do drugega četrtletja 2012 zmanjšal pod 12 %. Slika 20: Masa neto plač in prihodek v trgovini na drobno brez goriv (desez.) -Prihodek v trgovini na drobno brez goriv -Masa izplačanih neto plač 105 90 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 21: Večji nakupi gospodinjstev in kazalnik zaupanja potrošnikov -Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -----Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) -Večji nakupi v prihodnjih 12 mesecih (desna os) -20 -30 -50 nakupov novih avtomobilov. Gospodinjstva prav tako že vse leto zmanjšujejo obseg potrošniških posojil (lani so se v tem obdobju razdolžila za 73 mio EUR, letos pa že za 169 mio EUR). Nekoliko se je zmanjšal tudi obseg varčevanja v bankah, predvsem zaradi zmanjšanja kratkoročnih vlog, v zadnjih štirih mesecih pa se znižuje tudi obseg dolgoročnih. Ocenjujemo, da je to tudi posledica upoštevanja premoženja pri dodeljevanju socialnih transferov (ZUJPS), delno pa je povezano z ravnjo zaupanja v bančni sektor. Po septembrskem visokem znižanju se je oktobra vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov sicer zvišala, a ostaja zelo nizka. Nekoliko so se izboljšala predvsem pričakovanja glede finančnega stanja in varčevanja v prihodnosti, gospodinjstva pa zaradi visoke negotovosti še naprej znižujejo pričakovanja glede večjih nakupov v prihodnjih 12-ih mesecih. Poslabševanje gospodarske klime se je oktobra nadaljevalo. Vrednost kazalnika zaupanja se je poslabšala v vseh dejavnostih (desez.), najbolj v trgovini na drobno. Kazalnik zaupanja se je letos poslabšal v vseh dejavnostih, z izjemo gradbeništva, kjer je poleg potrošnikov razpoloženje najslabše. Oktobra se je razpoloženje potrošnikov sicer izboljšalo, vendar je ostalo slabše kot v prvi polovici leta. Slika 22: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno -Gradbeništvo - Predelovalne dej. - Storitvene dej. Potrošniki ^ 8B Vir: SURS. Trg dela Razmere na trgu dela so se avgusta in septembra nadalje poslabšale. Število delovno aktivnih po statističnem registru9 se je avgusta ponovno zmanjšalo (-0,2 % desez.) in bilo manjše tudi medletno (-1,7 %). Število formalno delovno aktivnih se je relativno najboljzmanjšalo v gradbeništvu, in sicer za 1,0 % (desez.), medletno pa za Vir: SURS, MIP, preračuni UMAR. 9 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 95 85 80 0 Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2011 VIII 11 VII 12 VIII 12 11/10 VIII 12/ VII 12 VIII 12/ VIII 11 I-VIII 12/ I-VIII 11 Predelovalne dejavnosti 184,8 184,0 182,9 182,5 -3.725 -446 -1544 -334 Gradbeništvo 67,8 68,4 60,5 60,2 -10.709 -341 -8.208 -8.311 Tržne storitve 342,2 341,8 338,2 337,3 -3.400 -979 -4.555 -2.937 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 109,7 109,5 107,7 107,2 -2.078 -493 -2.322 -1.568 Javne storitve 170,2 169,5 171,1 170,6 1.406 -474 1.086 2.169 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 51,4 51,5 50,8 50,8 -661 -33 -669 -433 Izobraževanje 64,7 63,7 64,6 64,3 1.145 -368 540 1.097 Zdravstvo in socialno varstvo 54,1 54,4 55,6 55,6 922 -73 1.215 1.505 Drugo 59,0 59,2 57,7 57,8 5.355 114 -1.396 -2.007 Vir: SURS, preračuni UMAR. 11,0 %. Stopnja registrirane brezposelnosti je avgusta ostala na ravni predhodnega meseca (11,9 % desez.). Naraščanje števila registriranih brezposelnih oseb se je po desezoniranih podatkih nadaljevalo tudi septembra. Njihovo število se je zvišalo (0,2 % desez.), medletno pa je bilo manjše za 1,5 %. Konec septembra je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 105.441 oseb. Septembra se je na novo prijavilo 8.717 oz. 2.229 oseb več kot avgusta, kar je predvsem posledica večjega izteka zaposlitev za določen čas, več pa je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve. Septembra je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih 9.347 oseb oz. 2.034 več kot avgusta. Med odlivi izstopa večje število oseb, ki so dobile zaposlitev, nekoliko več je bilo tudi prehodov v neaktivnost s strani mladih, predvsem zaradi nadaljevanja šolanja. Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela Slika 23: Desezonirana gibanja na trgu dela v % 2011 VIII 12/ VII 12 VIII 12/ VIII 11 I-VIII 12/ I-VIII 11 Aktivno prebivalstvo -0,1 -0,3 -1,7 -1,4 Formalno delovno aktivni -1,3 -0,3 -1,8 -1,4 Zaposlene osebe -2,4 -0,3 -1,7 -1,2 Registrirani brezposelni 10,1 -0,8 -0,9 -1,1 Povprečna nominalna bruto plača 2,0 -0,1' -0,7 0,6 -zasebni sektor 2,6 -0,1' 0,2 1,0 -javni sektor 1,0 0,2' -2,4 -0,1 -v tem sektor država 0,0 0,0' -3,6 -1,6 2011 VIII 11 VII 12 VIII 12 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 11,8 11,8 11,9 11,9 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.524,65 1.524,15 1.498,05 1.512,95 -zasebni sektor (v EUR) 1.388,65 1.390,60 1.373,47 1.393,82 -javni sektor (v EUR) 1.778,45 1.774,79 1.725,75 1.731,39 -v tem sektor država (v EUR) 1.801,27 1.793,00 1.726,81 1.728,80 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. - Delovno aktivni po SRDAP (leva os) - Registrirani brezposelni (desna os) na in oz 840 ezs es d 820 800 ,P A D R S 780 o p -C in vi 760 tka o n 740 v ol el d ol 720 vet 700 200 160 ^ 140 jŽ 120"^ opz er 100 ^ sz in 80 ig e 60 vet 40 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Povprečna bruto plača na zaposlenega je tudi avgusta ostala na ravni predhodnega meseca10 (desez.). Nespremenjena je ostala v zasebnem11 in državnem sektorju, medtem ko se je v javnem nekoliko zvišala zaradi rasti plač v javnih družbah (0,4 %). Plača v zasebnem sektorju stagnira že od konca lanskega leta, v državnem pa se je po triletni stagnaciji ob uveljavitvi ZUJF12 znižala. V osmih mesecih je medletna nominalna rast povprečne bruto plače (0,6 %) kljub umirjanju izvirala le iz zasebnega sektorja (1,0 %, lani Po originalnih podatkih se je z izjemo dveh zvišala v vseh dejavnostih, najopazneje v industriji. Glavnino so k temu prispevale predelovalne dejavnosti, kjer so rast plač pomembno zaznamovala izredna izplačila, izplačana zlasti zaposlenim v farmacevtski panogi. 11 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 12 Zaradi uveljavitve ZUJF so se junija plače v sektorju država znižale za 3,1 %, julija pa še za 0,3 % (desez.). Poleg 8-odstotnega znižanja plač sta se javnim uslužbencem junija izplačali tudi preostali dve četrtini odprave plačnih nesorazmerij. 180 C Tabela 5: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2011 VIII 2012 2011/ 2010 VIII 12/ VII 12 VIII 12/ VIII 11 I-VIII 12/ I-VIII 11 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.451,57 1.457,77 2,6 1,4 0,2 1,4 Industrija (B-E) 1.408,91 1.446,57 3,6 2,0 1,4 2,1 - v tem predelovalne dejavnosti 1.362,79 1.402,62 3,9 2,1 1,3 2,9 Gradbeništvo 1.235,95 1.212,96 2,0 1,6 -1,9 -1,6 Tradicionalne storitve (G-I) 1.349,67 1.339,19 2,7 0,5 -0,2 0,9 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.718,65 1.701,18 0,7 1,2 -0,7 0,2 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.750,03 1.679,45 0,0 0,1 -3,6 -1,6 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.784,27 1.731,33 0,3 0,1 -3,3 -1,5 - Izobraževanje 1.733,58 1.620,55 0,2 0,0 -5,0 -2,1 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.735,19 1.700,34 -0,7 0,3 -2,0 -1,1 Vir: SURS, preračuni UMAR. 3,0 %). Znotraj tega je bila plača v finančnih družbah nižja (-0,3 %), v nefinančnih pa se je njena rast le upočasnila (1,1 %). V tem obdobju je bila bruto plača nižja v nekaterih storitvenih dejavnostih in gradbeništvu, njena rast pa se je najmanj upočasnila v industriji. V javnem sektorju je bila plača nižja le v sektorju država, medtem ko je bila njena rast v javnih družbah, finančnih in nefinančnih v tem obdobju nadpovprečno visoka (2,0 % oz. 3,1 %). Slika 24: Bruto plača na zaposlenega -Zasebni sektor -Javni sektor ---- -vtem sektor država -vtem javne družbe ^^ ^^ ^^ ^^ Vir: SURS. Cene Cene življenjskih potrebščin so se oktobra povečale za 0,1 %. Ksicer nizki mesečni rasti so največ prispevale sezonsko višje cene obleke in obutve (0,6 o. t.). Poleg sezonskih dejavnikov pa je bila oktobrska inflacija zaznamovana tudi z višjimi trošarinami na tobačne izdelke (prispevek 0,2 o. t.) in nižjimi cenami energentov (prispevek -0,3 o. t.). Medletna inflacija je znašala 2,7 %, v desetih mesecih pa so se cene povišale za 3,0 %, predvsem kot posledica gibanja cen hrane in energentov. Slika 25: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju ss i? Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI Vir: Eurostat. V prvih devetih mesecih je bilo gibanje cen življenjskih potrebščin zaznamovano z višjimi cenami energentov in storitev. K 2,9-odstotni rasti cen v tem obdobju so višje cene energentov prispevale 1,4 o. t., od tega največ višje cene tekočih goriv (1,0 o. t.). Te so v septembru dosegle najvišje vrednosti, v letošnjem letu pa so se podražile za okoli 16 %. Poleg višjih evrskih cen nafte so na cene tekočih goriv vplivale tudi višje trošarine, ki so k rasti v devetih mesecih letos prispevale okoli 0,2 o. t. Na inflacijo so vplivale tudi dražje storitve (za 3,4 %), ki so bile posledica vpliva enkratnega dejavnika. Odprava subvencij na šolsko prehrano v septembru je letošnjo rast cen zvišala za okoli 0,4 o. t. Osnovna inflacija ostaja ob šibki gospodarski aktivnosti še naprej nizka in se giblje okoli 1,2 %. 8 7 6 5 4 3 2 0 Slika 26: Prispevek energentov k inflaciji v letošnjem letu (HICP) v članicah evrskega območja, september 2012 IHICP (leva os) ■ Goriva in energija (desna os) 2 ^ Vir: Eurostat. V primerjavi z evrskim območjem je bila v Sloveniji zabeležena razmeroma visoka rast cen. Inflacija je bila ob dejavnikih, ki vplivajo na rast cen tako v domačem okolju kot evrskem območju v devetih mesecih letos za 1,5 o. t. višja kot v evrskem območju (1,9 %). Na rast cen so vplivali predvsem dražji energenti, še posebej višje cene tekočih goriv, katerih vpliv je bil v domačem okolju za 0,9 o. t. večji kot v evrskem območju13. Poleg tega so letošnjo rast v evrskem območju zaznamovale tudi nekoliko višje cene storitev, ki so predvsem posledica ukrepov na davčnem področju v nekaterih članicah, cene energentov pa so vplivale tudi na višje cene prevoznih storitev. Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih ostaja nizka. Medtem, ko je bila na tujih trgih v primerjavi z avgustom zabeležena šibka rast cen industrijskih proizvodov (0,5 % ), se cene na domačem trgu niso spremenile. Medletna rast cen ostaja umirjena in se giblje na ravni preteklih treh mesecev (okoli 0,9 %), kar je posledica nižjih cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter šibke rasti v pretežnem delu predelovalnih dejavnosti. Cene proizvodov, ki jih dosegajo domači proizvajalci na tujih trgih so bile septembra medletno zopet nekoliko višje Tabela 6: Razčlenitev HICP na podskupine - september 2012 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 3,4 100,0 3,4 1,9 100,0 1,9 Blago 3,7 66,0 2,4 2,2 58,5 1,3 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 3,1 15,4 0,5 1,5 11,9 0,2 Nepredelana hrana 7,4 7,3 0,5 2,1 7,2 0,2 Ne-energetsko industrijsko blago -1,1 28,8 -0,3 0,7 28,5 0,2 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -1,7 10,6 -0,2 -0,1 9,0 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine 1,8 8,8 0,2 1,6 8,2 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine -1,8 9,4 -0,2 1,9 11,2 0,2 Energija 11,4 14,5 1,7 7,7 11,0 0,8 Električna energija 4,2 2,7 0,1 5,7 2,6 0,2 Plin 6,0 1,1 0,1 5,1 1,8 0,1 Tekoča goriva 13,5 1,7 0,2 7,7 0,9 0,1 Trda goriva -0,9 0,9 0,0 1,2 0,1 0,0 Daljinska energija 10,4 0,9 0,1 3,9 0,7 0,0 Goriva in maziva 15,9 7,2 1,1 10,4 4,9 0,5 Storitve 2,7 34,0 0,9 1,1 41,5 0,5 Storitve - stanovanje 0,1 3,0 0,0 1,5 10,1 0,2 Storitve - transport 1,3 5,9 0,1 2,3 6,5 0,1 Storitve - komunikacije 0,5 3,5 0,0 -2,8 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 5,1 13,5 0,7 1,1 14,5 0,2 Storitve - ostale storitve 2,1 8,1 0,2 1,2 7,3 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 1,4 78,2 1,1 0,9 81,8 0,7 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. 13 Poleg dejavnikov, ki vplivajo na rast cen tekočih goriv pri nas in v evrskem območju, so pomemben dejavnik, ki pojasnjuje razlike v prispevkih tekočih goriv za prevoz in ogrevanje k inflaciji, tudi struktura HICP in razlike pri utežeh. V primerjavi z evrskim območjem (5,8 %) namenja povprečno gospodinjstvo v Sloveniji za tekoča goriva za prevoz in ogrevanje večji delež izdatkov ( 6 6 5 5 4 4 3 3 2 0 0 Okvir 5: Mednarodna primerjava cen energentov V Sloveniji so cene tekočih goriv in električne energije večinoma nižje od povprečja EU, medtem ko so cene plina med najvišjimi. Slovenske cene tekočih goriv brez davka so bile v zadnjih petih letih v povprečju za nekaj odstotkov nižje od povprečja EU (pri bencinu za 2,5 % in pri dizelskem gorivu za 4,5 %). Nižje od evropskega povprečja so bile tudi cene tekočih goriv z davki (bencin za 12,9 % in dizel za 6,9 %). Zaostanki za EU so bili manjši zlasti v letih 2009 in 2010, ko so bile trošarine na najvišji ravni. Cene električne energije brez davka, ki so bile še v drugem polletju 2007 pri elektriki za gospodinjstva za 26 % nižje in pri elektriki za industrijo za 3 % višje od povprečnih v EU, so se do prvega polletja 2012 približale 10-odstotnemu zaostanku za EU. Tudi pri elektriki primerjava z davki pokaže večje odstopanje (za 7 do 8 o. t.). Cene zemeljskega plina, ki so bile v drugem polletju 2007 še enake povprečnim v EU, so se v naslednjih nekaj letih relativno močno povečale. V prvem polletju 2012 so bile cene plina brez davka za gospodinjstva že za okoli 23 %, za industrijo pa za okoli 44 % višje od povprečnih v EU. Preseganja povprečnih cen EU so bila nekoliko manjša pri primerjavi cen z davki. Slika 27: Cene tekočih goriv brez davka v Sloveniji in v EU 0,70 060 0,50 0,40 Üu 0,30 0,20 0,10 0,00 EU-27 Dizelsko gorivo Slovenija Dizelsko gorivo -EU-27 Bencin 95 - Slovenija Bencin 95 Vir: EC, Oil bulletin; preračun UMAR. Opomba: *Cena jul-okt. Slika 28: Cene električne energije brez davka v Sloveniji in v EU 0,14 0,13 0,12 0,11 0,10 0,09 0,08 -C 0,07 ii3 0,06 0,05 -[ 0,04 0,03 0,02 0,01 0,00 Co oö r^ CO E? E? CN CN EU-27 Gospodinjstva (2500-5000 kWh letne porabe) Slovenija Gospodinjstva (2500-5000 kWh letne orabe) ;U-27 Industrija (500-2000 MWh letne porabe) ---Slovenija Industrija (500-2000 MWh letne porabe) o ^ ^ Vir: EUROSTAT. Opomba: *Cena za EU 2011 S2. Slika 29: Cene zemeljskega plina brez davka v Sloveniji in v EU -Slovenija Gospodinjstva (20-200 GJ letne porabe) -EU-27 Gospodinjstva (20-200 GJ letne porabe) ---Slovenija Industrija (10000-100000 GJ letne porabe) ---EU-27 Industrija (10000-100000 GJ letne porabe) 2 2 2 2 2 2 2 2 02 Vir: EUROSTAT.Opomba: *Cena za EU 2011 S2. kot pretekli mesec (0,5 o. t.). Višje cene so bile zabeležene predvsem v proizvodnji živil (4,3 %) ter vozil in plovil (3,1 %). Tako kot na domačem trgu, beležimo tudi na tujih trgih padec cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (- 4,9%). Medletna rast uvoznih cen je septembra znašala 2,7 % in se je v primerjavi z avgustom zvišala za 1,6 o. t. Na visoko medletno rast so poleg višjih cen naftnih derivatov vplivale tudi višje cene v proizvodnji živil (5,4 %), v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov pa so cene še naprej nižje kot pred letom dni (-3,8 %). Avgusta se je cenovna konkurenčnost gospodarstva, ki se s krajšimi prekinitvami izboljšuje že tretje leto zapored, poslabšala, v večini držav članic evrskega območja pa se je izboljšanje nadaljevalo. Zaradi rasti relativnih cen14 se je realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi HICP, 14 Slovenske cene v primerjavi s cenami v trgovinskih partnericah. 18 Slika 30: Struktura medletne inflacije 8 -- ■ Ostalo ■ Storitve ' ■ Goriva in energija ■ Hrana I.......I........f.......i.......t.......^.......t.......^.......I........ Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 32: Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi HICP -REER defl. HICP -NEER -Relat. HICP Vir: ECB, preračuni UMAR. Slika 31: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav (domači) ----Przživil; pijač; tobačnih izd. (domači) -PPI (tuji) 16 12 8 S^ 0 -8 -12 55 avgusta mesečno povečal (za 0,2 %), medletno pa se je njegovo padanje nadaljevalo (-1,5 %). Relativne cene so se avgusta povečale tudi medletno, a ob hkratnem izrazitejšem zmanjšanju vrednosti evra, predvsem do GBP, USD in JPY. Tudi v prvih osmih mesecih je bilo izboljšanje cenovne konkurenčnosti15 posledica nižjega tečaja evra. V večini držav evrskega območja se je zaradi nižje rasti ali padca relativnih cen tudi avgusta nadaljevalo izboljšanje cenovne konkurenčnosti na mesečni ravni, izboljšanje v osmih mesecih pa je bilo večje kot v Sloveniji. Učinki znižanja vrednosti evra na našo cenovno konkurenčnost 15 Avgusta v primerjavi z decembrom je bilo izboljšanje cenovne konkurenčnosti 1,5-odstotno, v prvih osmih mesecih glede na primerljivo obdobje lani pa 1,2-odstotno. so bili zaradi geografske strukture naše menjave relativno manjši16. Plačilna bilanca Saldo tekočega računa plačilne bilance je avgusta beležil primanjkljaj, v osmih mesecih pa presežek v višini 278,4 mio EUR. Na medletno višji presežek je vplival predvsem višji presežek v menjavi s tujino. Saldo faktorskih dohodkov je Slika 33: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR I Blagovna menjava I Faktorski dohodki -Tekoči račun I Storitvena menjava ■ Tekoči transferi Vir : BS. 16 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjem je nadpovprečno velik, učinki padca evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično nižji in nasprotno: ko se evro krepi, so tudi učinki na gibanje nominalnega efektivnega tečaja Slovenije relativno manjši. 5 Tabela 7: Plačilna bilanca I-VIII 12, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-VIII 11 Tekoče transakcije 18.916,0 18.637,7 278,3 27,3 -Blagovna menjava (FOB) 14.214,9 14.574,3 -359,4 -563,4 -Storitve 3.317,1 2.248,3 1.068,8 917,6 -Dohodki od dela in kapitala 511,0 918,0 -407,1 -410,9 -Tekoči transferi 873,1 897,0 -23,9 84,0 Kapitalski in finančni račun 1.316,1 -1.617,0 -300,9 -188,1 -Kapitalski račun 181,1 -146,0 35,1 -23,1 -Kapitalski transferi 179,9 -145,2 34,6 -19,6 -Patenti, licence 1,2 -0,8 0,5 -3,5 -Finančni račun 1.135,0 -1.471,0 -336,0 -165,0 -Neposredne naložbe 180,1 135,6 315,7 365,0 -Naložbe v vrednostne papirje -1.750,8 242,2 -1.508,6 2.300,3 -Finančni derivativi -56,0 23,8 -32,2 -101,9 -Ostale naložbe 2.761,7 -1.861,3 900,4 -2.752,5 -Terjatve 82,7 -1.250,1 -1.167,4 -2.198,7 -Obveznosti 2.679,0 -611,2 2.067,8 -553,9 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 -11,3 -11,3 24,1 Statistična napaka 22,6 0,0 22,6 160,8 Vir: BS. Opomba: 'Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. bil medletno na podobni ravni, medtem ko se je bilanca tekočih transferov poslabšala. Saldo menjave s tujino od začetka letošnjega leta nenehno beleži presežek. Avgusta je bil medletno višji presežek v blagovno-storitveni menjavi predvsem posledica manjšega blagovnega primanjkljaja. Medletna rast izvoza v države nečlanice EU se je nadaljevala, izvoz v države EU pa je ponovno upadel. V osmih mesecih je blagovni primanjkljaj znašal 359,4 mio EUR, kar je 204,0 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Avgusta je bil medletno višji tudi presežek v storitveni menjavi, na kar je poleg višjega presežka v menjavi potovanj vplival tudi nižji primanjkljaj v menjavi skupine vseh ostalih storitev. V osmih mesecih letos je presežek v storitveni menjavi znašal 1.068,8 mio EUR (v enakem obdobju lani pa 917,6 mio EUR). Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil v osmih mesecih na podobni ravni kot v enakem obdobju lani. V osmih mesecih so skupna neto plačila obresti dosegla 286,1 mio EUR, kar je 16,0 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Zaradi okrepljenega zadolževanja pri Evrosistemu je bil, kljub nizki obrestni meri operacij glavnega refinanciranja, presežek v saldu obresti BS medletno nižji. Kljub nadaljnjemu razdolževanju domačih poslovnih bank pa so bila njihova neto plačila obresti višja zaradi ostrejših pogojev financiranja. Neto plačila obresti državnega sektorja tujini pa so bila predvsem zaradi odplačila obveznice RS 64 v višini 1 mrd EUR februarja letos, manjša kot v enakem obdobju lani. Višji neto odliv dohodkov od kapitala je ublažil višji neto priliv dohodkov od dela. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil zato v osmih mesecih medletno na podobni ravni (s 410,9 mio EUR na 407,1 mio EUR). Slika 34: Saldo obresti, v mio EUR Državni sektor Zasebni sektor -Skupaj 30 15 -45 -60 -75 Vir: BS, preračuni UMAR. Na medletno nižji primanjkljaj v bilanci tekočih transferov so večinoma vplivala nižja neto nakazila transferov zasebnega sektorja (davki na dohodek, socialni prispevki in nakazila drugih transferov), primanjkljajdržavnih transferjev pa je bil nekoliko višji. V osmih mesecih je saldo tekočih transferov, kljub uspešnemu črpanju sredstev iz proračuna EU, izkazoval primanjkljaj v višini 23,9 mio EUR (v enakem obdobju lani presežek v višini 84,0 mio EUR). Finančne transakcije s tujino17 so letos neto odlivne, več kot polovico pa predstavlja avgustovski neto odliv v višini 170,9 mio EUR, predvsem zaradi transakcij z vrednostnimi papirji. V osmih mesecih je neto odliv znašal 324,7 mio EUR (lani v enakem obdobju 189,1 mio EUR). Naložbe v vrednostne papirje so bile avgusta znova neto odlivne (167,7 mio EUR), saj so poslovne banke in državni sektor še naprejodplačevali obveznosti tujim portfeljskim vlagateljem. V osmih mesecih je tako neto odliv naložb v vrednostne papirje znašal 1.508,6 mio EUR (v enakem obdobju lani neto priliv v višini 2.300,3 mio EUR). Tokovi neposrednih naložb so tudi avgusta ostali šibki. Prevladovalo je medpodjetniško financiranje, pri čemer so hčerinska podjetja odplačevala posojila matičnim podjetjem. V osmih mesecih so bile neposredne naložbe neto prilivne v višini 315,7 mio EUR (v enakem obdobju lani v višini 365,0 mio EUR) Neto priliv ostalih naložb je avgusta znašal le 13,4 mio EUR, kar je bila posledica neto razdolževanja zasebnega sektorja v tujini in neto priliva kapitala v BS. BS je od Evrosistema pridobivala kratkoročna likvidna sredstva 17 Brez mednarodnih deviznih rezerv in statistične napake. 0 o: -15 in umikala vloge z računov v tujini. V osmih mesecih so bile ostale naložbe neto prilivne v višini 900,4 mio EUR, večinoma zaradi zadolževanja centralne banke pri Evrosistemu (glej tudi EO 09/12, str. 18). Slika 35: Tekoči in finančni račun plačilne bilance ter TARGET218, v mio EUR ^™TARGET2 Finančni račun brez TARGET2 -Tekoči račun plačilne bilance -500 -1000 -1500 Vir:BS, preračuni UMAR. Finančni trgi Zniževanje obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je septembra ponovno povečalo. Obseg kreditov se je znižal za skoraj 150 mio EUR, kar je bilo predvsem posledica razdolževanja podjetij. V manjši meri so se razdolževala tudi gospodinjstva, država in NFI. Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je tako v treh četrtletjih znižal za skoraj 440 mio EUR, kar je za skoraj dve tretjini več kot v enakem obdobju lani. Banke se še naprej soočajo z likvidnostnimi pritiski zaradi močno omejenih virov financiranja. Neto odplačila tujih zapadlih obveznosti ostajajo visoka, iz bančnega sistema pa odtekajo tudi vloge države in v zadnjih mesecih močneje tudi vloge gospodinjstev. Po avgustovskem povečanju se je septembra obseg kreditov gospodinjstev ponovno zmanjšal, tokrat za 7,5 mio EUR. Za razliko od preteklih mesecev se je znižal tudi obseg stanovanjskih kreditov (za 3,8 mio EUR). Gospodinjstva so se tudi tokrat v nekoliko večji meri zadolževala v obliki ostalih kreditov, kar povezujemo s sezonskimi dejavniki, ki so povezani z večjimi izdatki gospodinjstev ob začetku šolskega leta. Gospodinjstva so se v treh četrtletjih neto razdolžila za dobrih 115 mio EUR, medtem ko je bil še v enakem obdobju lani prirast kreditov na ravni 185 mio EUR. Takšna razlika je v veliki meri posledica manjšega zadolževanja v obliki stanovanjskih kreditov in večjega odplačevanja potrošniških kreditov. Avgusta se je zniževanje obsega kreditov podjetij in NFI, najetih pri domačih bankah, okrepilo in doseglo skoraj 130 mio EUR. K zniževanju obsega kreditov je tudi tokrat pretežen del prispevalo razdolževanje podjetij (okoli 120 mio EUR), medtem ko se razdolževanje NFI letos umirja. PodjetjainNFIsovtrehčetrtletjihzmanjšalaobsegkreditov, najetih pri domačih bankah za približno 640 mio EUR, ker je za dobrih 60 % več kot v enakem obdobju lani. Avgusta so se podjetja in NFI neto zadolžila v tujini, neto tokovi pa so bili z 2,2 mio EUR precej skromni. Tudi tokrat je bilo neto zadolževanje posledica dolgoročnega neto zadolževanja, ki je znašalo 13,5 mio EUR. V osmih mesecih letos so podjetja in NFI neto odplačala za okoli 80 mio EUR tujih kreditov, medtem ko so se v enakem obdobju lani še neto zadolžila v višini približno 250 mio EUR. Poleg nizkega zaupanja v slovenske posojilojemalce pa je razlog za nižje kreditiranje v tujini tudi skromnejša kreditna aktivnost v državah EMU. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI so se avgusta nekoliko povečale in presegle 230 b. t., kar kaže na vse manjšo konkurenčnost pogojev zadolževanja pri domačih bankah. Slika 36: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi I Gospodinjstva I Podjetja in NFI I Država -Skupaj 700 600 500 400 300 200 E 100 0 J^ -100 -200 -300 -400 -500 -600 -700 ......i.........................................,......................,......... 8B ^ 55 12 jul nja ujl anj Vir: BS, preračuni UMAR. 18 TARGET2 je tako imenovani transevropski sistem bruto poravnave v realnem času, prek katerega lahko banke izvajajo medbančna plačila in plačila strank. Neto odplačila tujih obveznosti so se avgusta nekoliko umirila. Z okoli 130 mio EUR so bila med najnižjimi v letošnjem letu. Banke so tokrat neto odplačevale praktično vse vrste tujih obveznosti, med katerimi so prevladovala neto odplačila dolgoročnih kreditov in bančnih vlog. V osmih mesecih so banke neto odplačale že za 2,6 mrd EUR tujih obveznosti. Tudi septembra so se nadaljevali odlivi vlog države in gospodinjstev iz bančnega sistema. Ponovno bolj 1500 1000 0 Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 11 30. IX 12 30. IX 12/ 31. VIII 12 30. IX 12/ 31. XII 11 30. IX 12/ 30. IX 11 Krediti skupaj 32.733,9 32.295,2 -0,4 -1,3 -2,9 Krediti podjetjem in DFO 22.065,5 21.429,1 -0,6 -2,9 -5,4 Krediti državi 1.214,9 1.528,0 -0,6 25,8 33,8 Krediti gospodinjstvom 9.453,4 9.338,1 -0,1 -1,2 -1,4 Potrošniški 2.723,0 2.554,2 -0,6 -6,2 -7,5 Stanovanjski 5.163,6 5.249,6 -0,1 1,7 2,3 Ostalo 1.566,9 1.534,3 0,8 -2,1 -2,7 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.097,2 14.982,6 -0,7 -0,8 -0,7 Čez noč 6.440,8 6.585,0 -0,4 2,2 2,6 Kratkoročno vezane 4.127,7 3.900,0 -0,8 -5,5 -6,5 Dolgoročno vezane 4.521,1 4.490,1 -0,9 -0,7 -0,2 Vloge na odpoklic 7,6 7,4 -15,2 -2,4 2,4 Vzajemni skladi 1.810,6 1.888,3 3,3 4,3 6,1 Bančne vloge države skupaj 2.848,9 2.134,9 -0,6 -25,1 -30,6 Čez noč 139,7 66,6 -48,7 -52,3 -13,4 Kratkoročno vezane 694,5 488,8 11,6 -29,6 -52,0 Dolgoročno vezane 2.013,3 1.577,6 -0,2 -21,6 -20,2 Vloge na odpoklic 1,4 1,8 148,9 29,5 -12,6 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Slika 37: Neto odplačila tujih obveznosti s strani domačih bank 2.000 1.500 1.000 500 i ^^ Obveznice ?....... . Vloge Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti -Skupaj -1.000 -1.500 Vir: BS, preračuni UMAR. izstopajo vloge gospodinjstev, ki so se zmanjšale za približno 100 mio EUR. Ročnostna struktura vlog se poslabšuje, saj so največje znižanje beležile dolgoročne vloge, znižanje kratkoročnih vlog pa je bilo nekoliko manjše. Obseg vlog gospodinjstev se je v treh četrtletjih zmanjšal za skoraj115 mio EUR, medtem ko se je v enakem obdobju lani povečal za okoli 250 mio EUR. Tako velika razlika je tudi posledica izrazito negativnih gibanj v avgustu in septembru, ko so se vloge gospodinjstev Slika 38: Delež slabih in nedonosnih terjatev ter oblikovanje oslabitev in rezervacij v slovenskem bančnem sistemu Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež slabih terjatev (desna os) 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. skupno zmanjšale za okoli 240 mio EUR. Zniževanje obsega vlog države se je septembra nekoliko umirilo in je bilo na ravni 13,9 mio EUR, država pa je umikala vloge preko noči. V letošnjem letu so se vloge države zmanjšale že za dobrih 700 mio EUR, v enakem obdobju lani pa so se povečale za skoraj 400 mio EUR. 0 Slika 39: Zadolženost nefinančnih družb v nekaterih državah1 članicah evrskega območja v letu 2011 ■ Druge obveznosti BKrediti ■Dolžniški vp Okvir 6: Zadolženost gospodarskih družb v Sloveniji Poleg slabega stanja v slovenskih bankah, ki je povezano z izpostavljenostjo velikim likvidnostnim pritiskom in hitrim poslabševanjem kakovosti aktive, lahko razloge za skromno kreditno aktivnost iščemo tudi v visoki zadolženosti slovenskih podjetij. Ta so med bolj zadolženimi v evrskem območju. Na osnovi zaključnih računov AJPES za leto 2011 smo 57.177 gospodarskih družb po obsegu finančnih obveznosti do bank2 razdelili na kvintile, da bi podrobneje proučili zadolženost in koncentracijo zadolženosti slovenskega gospodarstva. Podatki kažejo, da so bile finančne obveznosti do bank pri gospodarskih družbah v Sloveniji konec leta 2011 močno skoncentrirane. Zadnje štiri kvintile (80 % finančnih obveznosti do bank) predstavlja le 1,6 % vseh gospodarskih družb, vključenih v analizo. Glede na povprečno število zaposlenih v prvih štirih kvintilih ocenjujemo, da so imela večja podjetja lažji dostop do bančnih virov financiranja, medtem ko je bila dostopnost tovrstnih virov financiranja za množico manjših podjetijiz prvega kvintila3 precejboljomejena. Manjša dostopnost te skupine podjetijdo tovrstnega financiranja je po naši oceni lahko posledica njihovega manjšega vpliva in pogajalske moči, prav tako pa je lahko bilo posledica manjše razpoložljivosti informacijo poslovanju, na osnovi katerih so kreditodajalci sprejemali odločitve o financiranju posameznega podjetja. Pri podjetjih iz prvega kvintila so pomemben vir dolžniškega financiranja predstavljale poslovne obveznosti, ki so za skoraj dvakrat presegale finančne obveznosti do bank, druge finančne obveznosti in v manjši meri tudi finančne obveznosti do podjetij v skupini4. Po naši oceni so ta podjetja zaradi omejenih bančnih virov financiranja v večji meri izkoriščala druge dolžniške vire, kot so npr. komercialni krediti. Pretežen del podjetij je zato precej izpostavljen do svojih poslovnih partnerjev, kar ob nizki plačilni disciplini dodatno duši likvidnost in rast slovenskega gospodarstva. Kazalniki zadolženosti so visoki v vseh kvintilih, kar kaže na zelo velik problem prezadolženosti slovenskega gospodarstva. Visoko vrednost kazalnika zadolženosti5, ki je razmerje med dolgom in prostim denarnim tokom (EBITDA6), imajo tako tudi gospodarske družbe iz prvega kvintila, kjer je bančno financiranje relativno manj pomembno. To je posledica večjega ostalega »nebančnega« dolga in po naši oceni tudi relativno skromnega EBITDA. Vir: Eurostat, preračuni UMAR Tabela 9: Izbrani podatki o gospodarskih družbah v Sloveniji za leto 2011 V mio EUR Delež Finančne obveznosti do bank Finančne obveznosti do družb v skupini (v SLO in v tujini) Druge finančne obveznosti Poslovne obveznosti Dodana vrednost Povprečno število zaposlenih Število podjetij finančnih obveznosti do bank v virih financiranja (v %) Dolg na EBITDA 1 4.038 2.840 4.098 11.416 10.316 5 56.257 9,7 7,6 2 4.038 342 611 2.135 1.833 71 679 36,5 11,9 3 4.034 185 271 1.546 1.822 214 176 36,4 9,8 4 3.955 287 523 1.728 1.879 684 49 31,0 7,6 5 4.134 262 848 1.421 1.342 1.562 16 39,2 10,5 Skupaj 20.200 3.917 6.351 18.245 17.192 8 57.177 23,2 8,6 AJPES, preračuni UMAR. 1 Vključene so vse države za katere so razpoložljivi podatki. 2 Upoštevano je zadolževanje gospodarskih družb pri bankah v Sloveniji in tujini. 3 To je kvintil z največjim številom podjetij. 4 Takšen način financiranja je bil značilen tudi za podjetja, pretežno v tuji lasti, saj so ta izkoriščala ugodnejše pogoje financiranja, ki so jih na trgu dosegale njihove matere oz. lastniki. 5 Podjetja, ki imajo vrednost kazalnika večjo od 5 se smatrajo kot zadolžena. 6 Dobiček iz poslovanja, povečan za znesek amortizacije v določenem poslovnem letu, ang. Earnings Before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization. Še naprej se poslabšuje kakovost bančne aktive, dolgoročni obeti pa tudi ostajajo slabi. Delež slabih terjatev19 je bil avgusta na ravni 13,3 %, kar je za 2,1 odstotne točke več kot konec leta 2011. Tokrat so se krepile predvsem nedonosne terjatve20, medtem ko se je obseg terjatev v C bonitetnem razredu nekoliko zmanjšal, kar pa še ne kaže na izboljšanje razmer v bančnem sistemu. Ocenjujemo, da je v zadnjih mesecih pomemben del slabšanja kakovosti terjatev tudi posledica zaostrenih razmer v dejavnostih, ki niso povezne s prevzemnimi aktivnostmi in gradbeništvom, temveč je slabšanje v teh dejavnostih v večji meri povezano s slabim stanjem v gospodarstvu, kjer se razmere ne izboljšujejo. Banke so zaradi hitrega poslabševanja kakovosti bančne aktive še naprejpod močnim pritiskom oblikovanja dodatnih oslabitev in rezervacij. Te so septembra bile na ravni 85,7 mio EUR, v treh četrtletjih pa so dosegle že 732,4 mio EUR, kar je za petino več kot v enakem obdobju lani. Slika 40: Prirast slabih terjatev v nekaterih bolj izpostavljenih dejavnostih ■ Gradbeništvo ■ Predelovalne dej. ■ Finančne in zavarovalniške dej. ■ Trgovina; vzdržev., popr. mot. vozil ■ Poslovanje z nepremičninami ö Ostalo -100 jan.-avg. 11 jan.-avg. 12 Vir: BS, preračuni UMAR Javne finance V devetih mesecih je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost21 vplačanih 9,9 mrd EUR prihodkov oz. 0,2 % manj kot v enakem obdobju lani. Med davčnimi prihodki so bili večji predvsem prihodki od trošarin22 (8,1 %), zlasti na energente (9,9 %) zaradi večjih prodanih količin glavnih energentov23. Večji so bili tudi prihodki 19 Terjatve, razvrščene v C, D in E bonitetni razred. 20 Terjatve razvrščene v D in E bonitetni razred. 21 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-september 2012, Uprava za javne prihodke. 22 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 23 V obdobju januar-avgust 2012 so bile količine prodanih glavnih vrst mineralnih olj višje za 6,6 % (D-2 za 11,7 %, vendar s tendenco upadanja iz meseca v mesec). od trošarin na tobak in tobačne izdelke (5,7 %) ter na alkohol in alkoholne izdelke (2,3 %), kjer je povečanje predvsem posledica povečanja trošarinskih dajatev24, saj se nadaljuje upadanje prodanih količin teh proizvodov25. Prihodki davka na dohodek pravnih oseb so bili medletno manjši za 17,6 % zaradi poračunov, ki so bili opravljeni po poslovnih rezultatih za leto 2011, nižje kot lani pa so določene tudi letošnje mesečne akontacije tega davka. Zaradi skromnega domačega trošenja so bili prihodki davka na dodano vrednost večji le za 0,4 %, prispevki in davki, vezani na plače, pa za 0,1 %. Slika 41: Davki in prispevki za socialno varnost Davki in prispevki, v mio EUR (leva os) -Davki in prispevki, v % (desna os) 20 15 10 5 0 -5 -101^ S -15 -20 -25 -30 a a a a Vir: UJP, preračuni UMAR. V sedmih mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance26 MF javnofinančni prihodki znašali 8,5 mrd EUR, odhodki pa 9,5 mrd EUR. Prihodki so bili medletno manjši za 0,1 % (v enakem obdobju lani večji za 6,9 %), odhodki pa za 1,3 % (lani večji za 2,1 %). V ekonomski strukturi odhodkov je bila najvišja rast odhodkov za obresti (22,5 %), visoka pa tudi za plačila v evropski proračun (10,6 %). Vse druge glavne vrste izdatkov so se zmanjšale, najbolj izdatki za investicije in investicijske transfere (-10,8 %) in za subvencije (-6,8 %). Manjši so bili tudi izdatki za blago in storitve (-1,9 %) ter izdatki za plače s prispevki in drugimi izdatki zaposlenim (-1,6 %). Transferji posameznikom in gospodinjstvom so bili medletno manjši za 1,9 % (brez pokojnin 3,9 %.) Med njimi so se v juniju in juliju nekoliko okrepili izdatki za transfere brezposelnim, kar je nekoliko ublažilo njihov medletni padec (-7,4 %). Še naprejso bili medletno manjši transferi za zagotavljanje socialne varnosti (-9,4 %) ter družinski prejemki in starševska nadomestila (-6,8 %), zmanjšanje obeh kategorij je bilo 24 Aprila so se povečale trošarinske dajatve na alkohol in alkoholne izdelke, aprila in julija pa na tobak in tobačne izdelke 25 V obdobju januar-avgust 2012 so bile količine prodanega tobaka in tobačnih izdelkov medletno manjše za 2,9 %, količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov pa za 1,7 %. 26 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. Tabela 10: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-IX 12 IX 12/IX11 I-IX 12/I-IX 11 I-IX 11 I-IX 12 Javnofinančni prihodki - skupaj 9.855,9 0,3 -0,2 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 427,4 -22,2 -17,6 5,3 4,3 - Dohodnina 1.434,8 -7,7 -4,7 15,2 14,6 - Davek na dodano vrednost 2.154,9 27,3 0,4 21,7 21,9 - Trošarine1 1.167,9 8,0 8,1 10,9 11,8 - Prispevki za socialno varnost 3.888,1 -5,5 1,8 38,7 39,4 - Ostali javnofinančni prihodki 782,8 -9,9 -2,8 8,2 7,9 Vir: UJP- Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju, preračuni UMAR. Opomba: 1 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. še večje kot pred enim mesecem. Ocenjujemo, da je zmanjševanje posameznih vrst transferjev posledica pričetka uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev27. Medletna rast boleznin se nadaljuje, v sedmih mesecih so bile večje za 4,9 %. Izdatki za pokojnine medletno padajo že tretji mesec zapored, v sedmih mesecih so bili manjši za 0,7 %. Zaradi zamrznitve pokojnin po interventnem zakonu pokojnine februarja niso bile valorizirane, po določilih ZUJF pa je bil letni dodatek močno zmanjšan in izplačan šele v juliju, kar je dva meseca kasneje kot v preteklih letih. Primanjkljaj javnih financ je v sedmih mesecih skupaj znašal 1.013 mio EUR, kar je 122 mio EUR manj kot leto prej. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je za 142 mio EUR znižal primanjkljaj državnega proračuna (970 mio EUR), za 28 mio EUR pa povečal primanjkljaj zdravstvene blagajne (68 mio EUR). Skupna bilanca občinskih proračunov je v sedmih mesecih izkazala presežek v višini 20 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno (za vse obveznosti) je znašal 819 mio EUR, kar je 130 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Oktobra je Republika Slovenija izdala 10-letno obveznico v vrednosti 2,25 mrd USD s kuponsko obrestno mero 5,5 %. Ob upoštevanju valutne zamenjave je Slovenija s to dolarsko transakcijo dosegla ugodnejše financiranje, kot bi ga s primerljivo transakcijo v evrih. Transakcija je pritegnila veliko zanimanje investitorjev, tako da so skupna naročila znašala približno 12 mrd USD. To se je odrazilo tudi v zahtevanem donosu, ki je bil nižji od začetne smernice. Septembra je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih več sredstev kot avgusta (41,5 mio EUR), a je bil neto položaj nižji. Zaradi večjih septembrskih vplačil v proračun EU (+2,7 mio EUR glede na avgust, skupno 32,6 mio EUR) se je neto pozitivni položaj proračuna RS do Tabela 11: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2011 2012 v mio EUR v % BDP rast v % I-VII 12 v mio EUR I-VII 12/ I-VII 11 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.981,3 42,0 1,3 8.518,3 -0,1 -Davčni prihodki 13.209,3 37,1 2,8 7.545,7 -0,5 -Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 7,6 9,3 1.444,0 -8,0 -Prispevki za socialno varnost 5.267,6 14,8 0,6 3.107,5 1,8 -Domači davki na blago in storitve 4.856,4 13,6 1,6 2.825,3 1,6 -Prejeta sredstva iz EU 814,9 2,3 12,5 472,1 7,0 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.543,8 46,4 -0,9 9.530,9 -1,3 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,8 10,9 -0,8 2.261,7 -1,6 -Izdatki za blago in storitve 2.442,0 6,9 -2,7 1.381,4 -1,9 -Domače in tuje obresti 526,6 1,5 7,9 518,4 22,5 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,1 18,3 4,1 3.809,8 -1,9 -Investicijski odhodki 1.023,0 2,9 -21,6 421,2 -5,1 -Investicijski transferi 371,7 1,0 -4,3 114,8 -26,9 -Plačila sredstev v proračun EU 405,1 1,1 2,1 267,9 10,6 Primanjkljaj -1.562,4 -4,4 -1.012,6 Vir: MF, Bilten javnih financ. 27 Zakon se je začel uporabljati 1. 1. 2012. Slika 42: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki -Javnofinančni prihodki -Javnofinančni odhodki o ^ Vir: MF, preračuni UMAR. proračuna EU znižal na 8,9 mio EUR (avgusta 11,0 mio EUR). V devetih mesecih letos je Slovenija iz EU proračuna prejela 552,9 mio EUR oz. 62,2 % v rebalansu za leto 2012 predvidenih prihodkov. Največji odstotek realizacije (76,0 %) beležijo sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike, najmanjši pa prihodki iz Kohezijskega sklada (41,6 %). V enakem obdobju smo v EU proračun vplačali 330,4 mio EUR oz. 81,9 % vseh sredstev, ki bi jih Slovenija letos predvidoma vplačala v evropski proračun. V devetih mesecih je bil neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU pozitiven v višini 222,4 mio EUR (lani 244,2 mio EUR). Slika 43: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU ■ Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2012 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2011 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar-september) Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (jan-dec) Skupna kmetijska politika 100 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 500 Q) E Q) £ S N Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2013 (Doing Business) Po raziskavi enostavnosti poslovanja Svetovne banke (Doing Business) je Slovenija ohranila uvrstitev, večjih sprememb tudi med najbolje uvrščenimi državami ni bilo. Med 185-ocenjevanimi državami se na najvišja mesta podobno kot v preteklih letih uvrščajo Singapur, Hong Kong in Nova Zelandija. Med prvimi desetimi sta tudi dve članici EU (Danska in Združeno kraljestvo). Vsem tem državam je skupno, da poleg možnosti enostavnega ustanavljanja podjetijzagotavljajo tudi ustrezno regulatorno okolje za delovanje že obstoječih podjetij. Slovenijo raziskava letos uvršča na 35. mesto (enako kot lani), med državami članicami EU pa na 15. mesto (tudi nespremenjeno), kar je višje kot npr. v raziskavah konkurenčnosti WEF in IMD. Metodologija merjenja enostavnosti poslovanja namreč upošteva le kazalnik kakovosti regulatornega okolja28, subjektivne ocene gospodarstvenikov in trenutne makroekonomske razmere (ki so vključene v meritve konkurenčnosti WEF in IMD), pa na rezultate nimajo vpliva. Slovenija je med letoma 2005 in 2012 občutno poenostavila poslovanje podjetij. Svetovna banka je z namenom pregleda napredka po letih pripravila izračun mejnih vrednosti (distance to frontier29), ki omogoča medletno primerjavo glede na najuspešnejše države. V najnovejši raziskavi je namreč ponovno prišlo do metodoloških sprememb30 v izračunu, zato uvrstitev držav ne moremo enostavno primerjati s preteklimi leti. Spremljanje uvrstitve je tako smiselno le v primerjavi s predhodnim letom, za katerega je objavljen preračun po metodologiji za tekoče leto. Za Slovenijo izračun mejnih vrednosti kaže, da se je njen zaostanek za najboljšimi med letoma 2005 in 2012 močno zmanjšal, predvsem zaradi ukrepov, ki so omogočili enostavnejše in hitrejše ustanavljanje podjetij. V tem obdobju sta med državami EU hitreje od Slovenije napredovali le še Poljska in Češka republika. Glavni dejavnik, ki je zaviral še hitrejše napredovanje in kjer se je stanje v Sloveniji poslabšalo, je bil dostop do finančnih sredstev za poslovanje. Raziskava Svetovne banke navaja, da so bile v Sloveniji zadnjem letu31 izvedene tri pomembne spremembe, ki so izboljšale enostavnost poslovanja. Na področju plačevanja davkov so bili z uvedbo elektronskega poslovanja poenostavljeni postopki pri plačilu prispevkov za socialno varnost za podjetja, znižana pa je bila tudi stopnja davka na dobiček. To se je odrazilo na izboljšanju uvrstitve za 17 mest (na 63. mesto). Sprejeti so bili tudi ukrepi, ki so izboljšali zaščito investitorjev, skrajšali nekatere postopke 28 Podatki so pridobljeni iz registrov, pravilnikov, uredb in anket uradnih oseb. Primerjava pa temelji na številu potrebnih postopkov, času in stroških, povezanih s posameznim postopkom. 29 Metodologija izračuna je opisana v Doing Business 2013, str. 131. , dostopno na http://www.doingbusiness.org/. 30 V lanskem letu se je Slovenija na lestvici uvrstila na 37. mesto, po spremembi metodologije in novem izračunu v letošnjem letu pa je bila njena uvrstitev za lansko leto popravljena za dve mesti. 31 Raziskava se je izvajala v prvi polovici letošnjega leta. v zvezi z reševanjem plačilne nesposobnosti podjetij in povečali zaščito upnikov ter zaposlenih v primerih stečajnih postopkov. Slovenija je v zadnjem letu pri uvrstitvi napredovala na treh področjih32, na petih je nazadovala, na enem pa je njena uvrstitev ostala nespremenjena. Najbolje se Slovenija uvršča pri zaščiti investitorjev (17. mesto), razmeroma visoko tudi pri enostavnosti ustanavljanja podjetij (30. mest) in dostopa do električne energije (31. mesto), kjer pa se je uvrstitev v primerjavi z lanskim letom nekoliko poslabšala. Na področju dostopa do finančnih sredstev, kjer je že zelo nizko uvrščena, je njen položaj še nazadoval (za sedem mest na 104. mesto), kar izhaja iz pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje in pomanjkanja kakovostnega bonitetnega informacijskega sistema za vse uporabnike. Ob tem velja opozoriti, da nazadovanja ne gre pripisati,slabšanju stanja, ampak so medtem druge države sprejele ustrezne ukrepe in se povzpele na lestvici. Veliko oviro pri enostavnosti poslovanja v Sloveniji še naprejpredstavljajo dolgotrajni postopki33 pridobivanja različne dokumentacije in dovoljenj. Po podatkih Svetovne banke se za registracijo nepremičnin (oz. lastnine) porabi 110 dni, za pridobitev gradbenega dovoljenja pa 199 dni. Postopki, ki so povezani z zasebnimi/komercialnimi ponudniki, so načeloma precej krajši, najboljpa je zamudno pridobivanje potrebnih dovoljenjna upravnih enotah (60 dni) in registracija gradbenih projektov v uradnih dokumentacijah (45 dni). Zelo dolgi so tudi roki za sodne uveljavitve pogodb (1290 dni), kar je precej več kot v drugih primerljivih državah (npr. povprečje OECD je 510 dni). Tabela 12: Uvrstitev Slovenije na lestvici enostavnosti poslovanja »Doing Business« Uvrs titev Sprememba 2011 2012 2012/2011 Enostavnost poslovanja 35 35 0 Ustanovitev podjetja 28 30 -2 Pridobivanje gradbenih dovoljenj 61 61 0 Registracija nepremičnin 79 83 -4 Dostop do električne energije 30 31 -1 Dostop do finančnih sredstev za podjetja 97 104 -7 Zaščita investitorjev 24 17 +7 Plačevanje davkov 80 63 +17 Čezmejno poslovanje 54 57 -3 Sodna uveljavitev pogodb 57 56 +1 Insolvenčna zakonodaja 39 42 -3 Opomba: V razvrstitev je bilo vključenih 185 držav. Zaradi spremembe metodologije lahko letošnjo uvrstitev primerjamo le z lanskoletno. Vir: Doing Business, Svetovna banka, 2012. 32 Indeks enostavnosti poslovanja vključuje 11 področij, ki zajemajo enostavnost ustanavljanja podjetij, pridobivanja gradbenih dovoljenj, registracijo nepremičnin, dostop do električne energije, pridobivanje sredstev za poslovanje, zaščito investitorjev, plačevanje davkov, čezmejno poslovanja, sodno uveljavitev pogodb in insolvenčna zakonodaja. 33 Postopki so izračunani na podlagi tipičnega tipa podjetja, ki posluje v glavnem mestu določene države. (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Jesenska napoved 2012 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 7,0 3,4 -7,8 1,2 0,6 -2,0 -1,4 0,9 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 34.594 37.244 35.556 35.607 36.172 35.700 35.495 36.129 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 17.135 18.420 17.415 17.379 17.620 17.457 17.327 17.610 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.100 22.700 20.600 20.800 21.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 91 87 85 84 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.859 36.262 34.868 35.029 35.670 34.970 34.626 35.235 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.618 35.923 34.693 35.085 35.776 35.099 34.946 35.271 Stopnja brezposelnosti, registrirana 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 11,9 13,1 13,1 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,9 4,4 5,9 7,3 8,2 8,3 9,1 9,1 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,5 0,8 -6,1 3,5 2,2 -0,6 0,9 1,4 Inflacija2, povprečje leta 3,6 5,7 0,9 1,8 1,8 2,8 2,2 1,8 Inflacija2, konec leta 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0 3,3 1,9 1,8 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,7 4,0 -16,7 10,1 7,0 0,1 1,9 4,7 Izvoz proizvodov 13,9 1,8 -17,4 11,9 8,5 -0,3 1,8 5,0 Izvoz storitev 13,2 14,3 -13,7 3,7 1,4 1,9 2,3 3,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 16,7 3,7 -19,5 7,9 5,2 -5,2 -1,0 3,8 Uvoz proizvodov 16,2 3,0 -20,7 8,9 6,1 -5,1 -1,0 3,9 Uvoz storitev 19,7 8,2 -12,0 2,7 -0,3 -5,9 -0,8 3,2 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -1.646 -2.295 -246 -209 2 810 1.363 1.142 - delež v primerjavi z BDP, v % -4,8 -6,2 -0,7 -0,6 0,0 2,3 3,8 3,2 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 34.783 39.234 40.294 40.723 40.241 40.4065 - delež v primerjavi z BDP, v % 100,5 105,3 113,3 114,4 111,2 Razmerje USD za 1 EUR 1,371 1,471 1,393 1,327 1,392 1,267 1,240 1,240 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 6,3 2,3 0,1 1,3 0,9 -3,0 -3,6 0,2 - delež v BDP, v %4 52,5 52,6 55,7 57,2 57,8 58,3 57,7 57,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,6 5,9 2,5 1,5 -1,2 -3,4 -6,9 -1,9 - delež v BDP, v %4 17,3 18,1 20,1 20,7 20,8 20,3 19,1 18,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 13,3 7,1 -23,2 -13,8 -8,1 -9,0 1,3 1,5 - delež v BDP, v %4 27,8 28,6 23,1 20,1 18,5 17,3 18,0 18,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2012). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec avgusta 2012. Proizvodnja 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 12 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -17,4 6,2 2,2 10,7 7,2 7,4 8,7 3,6 0,1 -3,0 0,5 -0,9 12,4 4,0 4,8 4,3 13,8 B Rudarstvo -2,9 11,0 -8,1 11,9 23,7 15,7 -5,6 -9,3 -9,3 -7,9 -9,9 -1,9 37,4 19,2 20,7 -2,5 39,7 C Predelovalne dejavnosti -18,7 6,6 2,1 12,0 7,3 7,1 9,1 3,7 -0,3 -3,6 -0,1 -2,2 13,1 3,0 4,8 5,0 12,4 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -6,6 1,8 5,0 -0,5 3,6 7,0 6,9 3,8 5,1 4,0 8,3 12,8 1,2 13,6 2,2 0,6 17,4 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -21,0 -17,0 -25,6 -16,8 -16,4 -16,2 -25,3 -31,1 -25,4 -20,1 -17,7 -16,5 -13,0 -18,7 -18,0 -17,5 -12,2 Stavbe -22,6 -14,0 -39,7 -12,4 -16,5 -19,2 -41,5 -46,5 -34,3 -35,9 -13,0 -6,7 -17,8 -20,3 -17,4 -28,1 -12,4 Gradbeni inženirski objekti -19,9 -18,9 -15,3 -19,6 -16,2 -14,1 -6,3 -20,7 -20,0 -10,0 -21,2 -21,1 -10,0 -17,6 -18,3 -10,3 -12,1 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu -9,2 7,9 3,2 10,7 9,5 -6,3 -3,2 1,5 3,6 11,7 6,0 -5,3 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -24,2 28,2 9,7 33,9 32,2 28,2 23,3 10,8 8,5 -1,6 -8,7 -8,0 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -13,0 3,6 3,1 4,9 4,7 5,8 7,5 3,6 2,9 -0,5 0,6 -4,3 5,0 6,8 4,2 9,0 4,1 Realni prihodek v trgovini na drobno -10,6 -0,1 1,4 0,3 2,0 1,8 3,4 0,4 2,2 0,2 2,5 -2,7 1,0 3,1 1,3 3,6 0,4 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -21,7 12,1 6,6 15,4 11,8 15,0 15,8 9,9 4,4 -1,9 -2,8 -7,2 16,2 15,3 10,7 20,2 14,1 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji -21,4 1,4 5,8 4,0 5,5 3,7 12,2 3,8 4,5 3,4 3,5 -0,6 7,9 5,6 1,1 4,8 5,3 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve -3,4 -1,5 5,3 -2,4 -2,2 0,4 3,1 6,6 6,6 3,1 0,7 1,2 -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 Domači gostje, prenočitve 2,8 -4,2 0,5 -3,0 -9,6 -0,3 0,1 0,4 0,8 0,4 -0,5 -4,6 -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 Tuji gostje, prenočitve -8,0 0,7 9,1 -2,0 3,2 1,0 6,5 11,3 10,2 5,5 2,0 5,1 1,6 4,4 7,0 -1,1 -5,4 Nominalni prihodek v gostinstvu -7,8 2,8 3,7 1,5 4,2 5,4 5,7 4,7 4,8 -0,3 -0,6 0,5 4,8 2,2 6,8 4,5 4,9 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 449,3 454,5 478,9 106,7 115,6 137,5 100,4 113,3 125,7 139,5 108,4 110,4 36,2 42,1 45,7 44,1 47,7 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -22 -9 -7 -9 -6 -8 -7 -4 -6 -10 -12 -16 -7 -7 -7 -8 -8 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -23 -1 0 -1 2 1 3 3 -1 -7 -5 -11 1 1 4 -1 -1 v gradbeništvu -50 -57 -46 -60 -56 -53 -52 -46 -44 -43 -40 -43 -57 -51 -50 -54 -56 v storitvenih dejavnostih -14 -3 1 -6 -2 -2 1 3 3 -4 -8 -8 -2 -2 -4 -2 -1 v trgovini na drobno -12 7 8 7 12 10 6 12 2 12 6 5 13 10 11 8 11 potrošnikov -30 -25 -25 -22 -27 -25 -27 -25 -25 -24 -26 -36 -27 -26 -26 -24 -26 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ^V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2011 2012 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 13,8 6,5 6,5 3,3 4,3 3,1 -1,5 -1,5 2,8 -1,9 0,6 -8,0 0,9 3,8 -2,6 3,1 -3,3 -2,2 4,1 4,2 - - -6,4 -1,2 -8,4 -4,7 -22,1 0,2 -8,5 -17,3 -1,7 -6,0 -2,5 -16,3 7,3 -10,6 -22,9 -7,6 10,0 -6,6 -5,6 -0,4 14,6 6,6 6,9 3,2 4,9 3,1 -1,9 -2,4 3,0 -2,6 -0,5 -8,2 0,7 2,8 -3,0 3,2 -4,8 -4,4 2,4 2,8 11,0 6,3 3,6 5,7 3,2 2,4 4,4 11,8 -0,4 4,7 13,1 -4,0 3,5 16,1 5,5 5,4 9,9 23,9 23,0 15,9 -20,9 -23,6 -29,7 -27,0 -29,3 -36,2 -27,0 -31,2 -17,5 -25,4 -9,6 -24,6 -24,4 -26,6 -5,0 -14,6 -23,2 -11,1 -19,9 -14,8 - - -25,9 -41,2 -53,1 -37,9 -48,0 -52,8 -36,0 -36,7 -30,0 -33,3 -28,6 -44,5 -31,1 -31,0 27,6 -7,2 -15,6 4,4 -24,2 -13,0 - - -15,4 2,7 -5,2 -19,0 -16,6 -25,9 -21,2 -28,0 -9,7 -21,0 0,7 -7,0 -18,1 -22,8 -22,0 -18,8 -26,5 -17,2 -17,6 -15,7 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 8,7 9,8 3,9 3,4 6,0 1,4 0,0 6,3 2,4 0,7 -0,5 -1,8 2,6 1,0 -1,8 -4,0 -5,2 -3,7 -0,6 -3,4 - - 4,0 5,5 0,6 0,3 1,8 -0,9 -1,1 5,6 2,1 0,5 1,3 -1,1 4,0 3,5 -0,1 -3,5 -3,1 -1,5 -0,6 -0,7 - - 19,2 18,3 9,8 9,8 14,0 5,9 2,2 8,0 3,0 1,3 -3,6 -3,4 -0,1 -3,5 -4,8 -5,1 -8,8 -7,7 -0,6 -9,9 11,2 15,4 10,4 4,2 6,2 1,1 -0,3 8,5 5,6 5,7 5,6 -0,9 8,6 4,1 -0,9 0,1 0,4 -2,3 7,2 1,8 - - 4,9 -1,9 6,7 13,6 -4,2 10,6 4,1 7,0 9,8 1,9 7,0 1,2 0,2 -0,3 2,4 -0,9 7,9 -1,9 1,3 2,5 - - 0,1 -2,0 2,7 9,3 -3,0 -3,4 -3,7 2,1 7,3 -2,9 8,6 -3,3 -0,3 -3,3 2,8 -14,3 -1,6 0,9 -9,9 -4,1 - - 8,6 -1,7 11,0 17,2 -5,0 21,6 9,7 10,0 11,2 5,5 5,2 5,8 0,6 4,5 1,9 9,4 14,1 -3,7 8,4 6,3 - - 7,2 4,9 5,2 7,0 0,5 6,8 2,1 4,7 7,6 -1,5 0,2 0,5 0,3 -3,6 1,4 -1,0 2,5 -0,1 0,6 -0,5 - 32,9 30,5 36,9 36,9 39,6 36,8 42,2 39,8 43,7 48,9 44,0 46,7 34,3 35,1 39,0 37,0 38,3 35,1 47,2 37,9 -7 -7 -6 -4 -3 -5 -5 -7 -6 -10 -10 -10 -12 -12 -12 -16 -14 -17 -16 -19 -21 -23 3 4 3 5 3 1 0 -2 -2 -8 -7 -5 -3 -5 -8 -10 -11 -13 -12 -15 -16 -17 -55 -50 -50 -48 -44 -45 -46 -43 -43 -43 -46 -41 -42 -39 -39 -44 -43 -43 -41 -36 -41 -43 1 -2 4 5 2 3 3 5 2 0 -3 -9 -10 -9 -4 -7 -7 -10 -11 -14 -17 -20 7 12 0 9 15 12 2 -8 11 13 13 10 6 7 6 8 2 4 1 0 4 -2 -26 -28 -26 -26 -25 -23 -24 -28 -22 -26 -26 -20 -27 -26 -26 -39 -33 -37 -36 -36 -44 -39 Trg dela 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 944,5 935,5 934,7 937,8 933,8 934,8 936,8 937,5 931,1 933,3 926,6 923,7 933,0 934,1 938,2 937,2 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 858,2 835,0 824,0 839,2 835,4 829,3 821,9 828,4 823,9 821,7 812,7 816,5 834,0 836,2 835,5 833,4 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,9 33,4 38,8 34,6 34,0 33,3 38,0 40,1 38,8 38,0 35,2 37,8 34,0 34,0 33,3 33,3 V industriji in gradbeništvu 306,9 287,3 272,9 289,2 287,0 281,9 273,7 274,2 272,7 271,0 265,4 266,3 286,5 286,6 285,8 283,9 - v predelovalnih dejavnostih 199,8 188,6 184,8 189,4 188,1 186,8 184,1 184,7 184,4 186,2 184,6 184,1 187,7 188,1 188,4 187,9 - v gradbeništvu 86,8 78,5 67,8 79,6 78,6 75,0 69,7 69,3 67,9 64,4 60,5 61,6 78,6 78,2 77,1 75,8 V storitvah 513,4 514,3 512,3 515,3 514,3 514,1 510,2 514,1 512,4 512,7 512,1 512,4 513,4 515,7 516,4 516,1 - v javni upravi 51,5 52,0 51,4 52,3 52,1 51,8 51,2 51,5 51,4 51,3 50,9 51,2 52,1 52,1 52,0 52,0 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 113,8 116,7 118,8 116,8 116,3 118,0 117,8 118,8 118,5 120,1 120,7 121,6 115,6 117,5 117,9 118,5 ZAPOSLENI (C)1 767,4 747,2 729,1 751,0 747,0 740,6 728,1 731,9 728,9 727,4 720,9 722,7 745,7 747,3 746,8 744,6 V podjetjih in organizacijah 699,4 685,7 671,8 688,7 685,7 681,3 671,4 673,9 671,3 670,7 666,4 667,4 684,4 686,4 686,2 684,8 Pri fizičnih osebah 67,9 61,5 57,2 62,3 61,4 59,3 56,7 58,0 57,6 56,6 54,5 55,4 61,3 61,0 60,5 59,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 90,8 87,8 94,9 88,1 88,3 88,7 93,8 96,5 95,0 94,4 91,8 93,8 88,3 88,9 88,8 88,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 86,4 100,5 110,7 98,6 98,4 105,5 114,9 109,1 107,2 111,6 114,0 107,2 99,0 97,9 102,7 103,8 Ženske 42,4 47,9 52,1 46,8 47,8 50,2 52,9 50,9 51,1 53,3 53,2 51,0 48,1 47,7 49,8 49,5 Mladi (do 26. leta) 13,3 13,9 12,9 13,5 12,4 15,1 14,5 12,6 11,3 13,4 12,7 10,8 12,5 12,2 15,7 15,1 Starejši od 50 let 26,2 31,4 39,0 30,3 31,1 34,5 40,1 39,1 38,7 38,2 39,2 38,1 31,1 31,3 31,7 33,0 Brez strokovne izobrazbe 34,1 37,5 39,5 37,1 36,6 38,2 41,6 39,2 38,1 39,3 41,0 39,2 36,6 36,7 37,2 37,5 Brezposelni več kot 1 leto 31,5 42,8 50,2 41,8 44,0 47,2 48,7 48,6 49,6 53,8 57,2 55,1 44,1 44,6 46,7 47,5 Prejemniki nadomestil in pomoči 27,4 30,0 36,3 29,3 29,3 29,7 39,7 36,4 34,9 34,4 37,8 33,2 29,4 29,4 28,2 29,7 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,1 10,7 11,8 10,5 10,5 11,3 12,3 12,2 11,5 12,0 12,3 11,6 10,6 10,5 10,9 11,1 Moški 8,3 10,1 11,4 9,9 9,7 10,7 12,0 11,9 10,9 11,3 11,9 11,1 9,8 9,7 10,1 10,4 Ženske 10,2 11,6 12,4 11,3 11,5 12,1 12,6 12,5 12,3 12,7 12,7 12,3 11,6 11,5 12,0 11,9 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 30,4 13,3 2,7 -0,7 -0,3 12,1 3,9 -6,9 0,0 5,7 -1,9 -5,2 0,6 -1,1 4,8 1,1 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 17,0 16,8 14,4 2,4 2,8 8,7 3,2 2,0 2,7 6,5 2,4 1,9 0,8 1,4 6,3 1,4 Izgubili delo 90,5 83,5 82,2 16,6 18,5 28,6 24,4 16,8 18,7 22,3 22,6 17,9 5,7 6,7 7,1 8,2 Brezposelni dobili delo 48,6 57,0 61,0 12,8 15,5 14,5 17,5 17,2 13,4 12,9 17,3 14,0 4,0 6,8 4,8 4,9 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,5 29,9 32,8 6,9 6,0 10,7 6,2 8,5 8,0 10,2 9,6 11,1 1,8 2,4 3,8 3,6 Potrebe po delavcih2 161,3 174,6 194,5 44,3 45,9 46,5 45,5 52,9 52,3 43,8 44,9 41,2 14,9 15,8 17,4 14,7 Od teh za določen čas, v % 78,1 80,7 81,7 81,2 82,2 80,0 81,5 81,0 82,8 81,4 82,9 83,4 83,0 82,6 81,4 80,4 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 54,9 41,6 35,6 42,1 40,7 39,4 38,0 35,5 34,7 34,3 34,2 34,4 40,8 40,7 40,2 39,4 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,8 4,4 3,8 4,5 4,4 4,2 4,1 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 4,4 4,4 4,3 4,2 NOVE ZAPOSLITVE 111,4 104,1 118,3 25,1 27,9 27,5 27,3 27,3 26,3 37,4 30,8 27,3 6,6 13,0 10,9 8,8 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: "Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2010 2011 2012 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 929,0 936,0 937,3 937,1 938,4 937,7 936,3 931,7 930,0 931,5 935,3 934,5 930,1 927,5 927,1 925,4 926,0 923,7 921,3 917,4 914,5 819,0 820,9 821,7 823,1 826,9 829,0 829,2 824,2 823,0 824,5 824,4 823,4 817,3 811,6 812,0 814,5 816,9 816,9 815,7 810,5 808,4 33,1 38,0 38,0 38,1 40,1 40,1 40,1 38,9 38,8 38,8 38,1 38,1 37,9 35,2 35,1 35,3 37,7 37,8 37,9 37,2 37,4 276,0 274,4 273,6 273,1 273,5 274,7 274,4 272,6 272,8 272,7 273,5 272,1 267,4 265,4 264,7 266,1 266,6 266,6 265,7 264,0 263,2 184,1 183,9 184,3 184,3 184,3 185,1 184,6 183,8 184,0 185,2 186,8 186,6 185,1 184,6 184,6 184,6 184,4 184,2 183,8 182,9 182,5 72,1 70,7 69,5 68,9 69,1 69,4 69,4 68,4 68,4 67,0 66,2 65,0 62,1 60,7 59,9 61,0 61,7 61,8 61,4 60,5 60,2 509,9 508,5 510,1 511,9 513,3 514,3 514,7 512,7 511,4 513,1 512,8 513,2 512,0 510,9 512,2 513,1 512,6 512,5 512,1 509,3 507,9 51,5 51,2 51,2 51,2 51,5 51,6 51,6 51,4 51,5 51,2 51,3 51,4 51,2 50,8 50,9 50,9 51,1 51,2 51,2 50,8 50,8 117,7 117,3 117,8 118,3 118,6 118,9 119,0 118,2 118,1 119,3 119,8 120,2 120,3 119,9 120,8 121,5 121,6 121,7 121,4 120,3 119,8 730,5 727,3 727,8 729,0 730,5 732,5 732,6 729,0 728,1 729,7 730,1 729,0 723,0 719,6 720,3 722,7 723,0 723,1 722,1 717,7 715,6 673,0 670,7 671,3 672,1 672,9 674,3 674,4 671,1 670,5 672,2 672,7 671,9 667,6 665,2 666,1 667,9 667,7 667,7 666,7 662,8 660,9 57,6 56,6 56,6 56,9 57,6 58,2 58,2 57,9 57,5 57,4 57,4 57,0 55,5 54,5 54,2 54,8 55,3 55,4 55,3 55,0 54,7 88,5 93,5 93,8 94,1 96,4 96,5 96,6 95,1 95,0 94,8 94,3 94,5 94,3 91,9 91,8 91,8 93,9 93,8 93,6 92,8 92,8 110,0 115,1 115,6 113,9 111,6 108,6 107,1 107,6 107,0 107,0 110,9 111,1 112,8 116,0 115,0 110,9 106,8 106,8 105,6 106,9 106,1 51,2 53,2 53,2 52,4 51,8 50,7 50,2 50,9 51,0 51,3 53,5 53,4 53,2 54,2 53,4 52,0 51,7 50,9 50,5 51,2 50,9 14,4 14,7 14,7 14,1 13,4 12,5 11,9 11,5 11,1 11,2 13,6 13,5 13,2 13,2 12,9 12,0 11,4 10,7 10,3 10,2 10,1 38,9 40,2 40,2 39,9 39,4 39,1 38,8 38,9 38,8 38,4 38,2 37,9 38,4 39,6 39,4 38,6 38,5 38,1 37,7 37,9 37,4 39,9 41,6 41,9 41,2 40,1 39,1 38,4 38,1 37,9 38,3 38,7 39,0 40,1 41,4 41,6 40,0 40,0 39,0 38,4 38,2 37,7 47,4 48,6 49,0 48,7 48,8 48,6 48,5 48,8 49,6 50,4 51,8 52,9 56,7 58,0 57,3 56,3 55,4 55,0 54,7 54,6 54,6 31,2 39,2 40,2 39,8 37,5 36,4 35,3 35,2 35,1 34,4 33,9 33,7 35,5 38,5 38,3 36,7 34,2 33,4 31,9 32,1 32,1 11,8 12,3 12,3 12,2 11,9 11,6 11,4 11,5 11,5 11,5 11,9 11,9 12,1 12,5 12,4 12,0 11,8 11,6 11,5 11,7 11,6 11,4 12,0 12,0 11,9 11,5 11,2 11,0 11,0 10,9 10,8 11,1 11,2 11,6 12,1 12,1 11,6 11,3 11,0 10,9 11,0 11,0 12,4 12,7 12,7 12,5 12,3 12,1 12,0 12,2 12,3 12,3 12,7 12,7 12,7 13,0 12,8 12,5 12,4 12,2 12,2 12,4 12,4 6,2 5,1 0,5 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 0,5 -0,6 0,1 3,9 0,2 1,7 3,2 -0,9 -4,2 -1,8 -2,3 -1,2 1,3 -0,8 0,9 1,3 1,0 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,7 1,4 4,4 1,3 0,8 0,8 0,7 0,8 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 13,2 11,8 6,0 6,6 5,4 5,6 5,7 6,4 5,7 6,6 6,9 7,1 8,2 10,6 6,1 5,9 6,5 5,8 5,6 8,0 5,6 4,7 5,8 4,9 6,8 6,0 6,3 4,9 4,0 4,1 5,4 4,4 4,5 4,0 5,0 5,2 7,1 5,5 4,7 3,9 4,0 4,0 3,3 2,2 1,6 2,4 2,5 3,0 3,0 2,6 2,9 2,5 3,1 3,8 3,3 3,3 2,6 3,7 3,5 4,1 3,5 3,5 3,3 14,3 15,2 14,3 16,0 15,7 17,8 19,3 15,5 17,2 19,5 15,8 14,3 13,6 15,6 13,1 16,2 14,0 14,2 13,0 15,4 16,4 78,1 80,9 81,7 81,8 81,5 82,1 79,3 80,9 83,5 83,9 84,0 81,6 78,5 80,3 82,7 85,7 83,3 83,9 83,0 83,7 84,6 38,5 38,3 38,1 37,7 37,4 34,6 34,5 34,5 34,7 34,9 34,5 34,3 34,2 34,2 34,2 34,2 34,7 34,4 34,1 33,8 33,8 4,1 4,1 4,1 4,0 4,0 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 7,8 10,0 7,6 9,6 9,4 9,2 8,7 7,6 6,5 12,3 11,9 12,6 12,8 11,8 8,4 10,6 10,0 9,0 8,4 8,2 7,0 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 10 11 12 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,4 3,9 2,0 4,3 4,2 3,3 3,1 2,0 1,7 1,1 1,6 0,3 2,7 4,1 3,1 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo -0,2 5,8 3,1 5,2 7,4 6,9 7,1 4,2 1,1 0,4 0,1 -1,0 5,6 5,9 9,3 B Rudarstvo 0,9 4,0 3,8 4,7 1,9 6,0 3,6 0,3 5,8 5,9 8,4 10,6 -0,4 0,8 18,6 C Predelovalne dejavnosti 0,8 9,0 3,9 10,0 8,7 6,8 5,4 3,6 3,5 3,1 3,4 2,5 5,1 8,3 6,8 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,8 3,7 2,3 2,4 3,6 4,4 1,6 5,2 3,5 -0,5 5,6 3,9 -3,4 13,0 1,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,0 2,2 -0,1 3,0 2,0 1,3 -0,1 1,5 1,1 -2,7 2,1 -0,5 -1,2 3,3 1,5 F Gradbeništvo 1,0 4,4 2,0 5,8 4,1 5,2 5,5 1,5 0,3 0,5 -0,3 -2,8 5,6 5,6 4,4 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1,9 3,7 2,8 4,1 4,3 3,9 3,2 2,6 2,3 3,0 2,1 1,6 4,2 4,5 2,9 H Promet in skladiščenje 0,7 2,0 2,7 1,2 2,5 3,1 2,3 3,0 3,9 1,6 2,2 0,6 2,6 4,0 2,7 I Gostinstvo 1,6 4,0 2,1 4,2 4,5 4,5 4,7 2,4 2,0 -0,6 -0,4 -0,7 5,1 4,1 4,3 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,4 2,6 0,9 2,5 3,4 3,5 1,0 1,2 1,8 -0,2 0,3 1,3 1,1 5,9 3,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti -0,7 1,0 0,6 3,2 2,6 -2,6 2,3 2,4 0,8 -2,4 4,5 -1,7 -4,1 -4,6 1,4 L Poslovanje z nepremičninami 1,9 3,0 2,9 5,3 2,9 1,0 4,1 2,9 3,4 1,6 1,1 -1,3 0,8 2,3 -0,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2,1 1,6 -0,4 1,8 2,3 0,7 0,4 0,2 -0,6 -1,6 -0,5 -0,8 -0,2 1,4 0,8 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1,8 4,1 3,5 4,3 4,6 4,8 4,3 3,2 3,9 2,7 3,0 0,3 5,5 5,7 3,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,9 -0,6 0,3 -1,1 0,4 0,3 1,2 0,6 -0,1 -0,4 -0,2 -1,5 1,3 0,6 -0,9 P Izobraževanje 3,6 0,6 0,2 0,7 1,0 0,6 0,7 -0,1 -0,3 0,4 -0,3 -2,2 0,6 1,2 0,1 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 -0,3 -0,7 -1,0 0,3 -0,3 -0,9 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -1,0 0,3 0,0 -1,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,9 0,5 -0,7 1,4 1,2 -1,2 -0,2 -1,2 -1,0 -0,3 -0,6 -1,5 -2,2 0,0 -1,5 S Druge dejavnosti 1,3 4,2 0,9 4,9 5,5 3,3 2,7 1,5 0,6 -1,1 0,5 -0,6 5,4 3,7 1,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 1,1 -2,1 -0,1 -2,4 -2,5 -2,4 -1,3 0,6 0,4 0,1 -0,5 -1,3 -2,2 -2,4 -2,6 Realni (deflator HICP) 1,3 -1,8 -1,0 -1,8 -2,0 -2,6 -1,8 -0,6 -1,2 -0,5 -0,9 -1,4 -2,3 -3,0 -2,7 Realni (deflator ULC) 6,5 -1,7 -1,3 -1,7 -1,8 -2,8 -2,2 -0,9 -1,0 -0,5 -2,2 -3,4 USD za EUR 1,3933 1,3268 1,3917 1,2727 1,2910 1,3593 1,3669 1,4393 1,4126 1,3480 1,3110 1,2826 1,3898 1,3661 1,3220 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2011 2012 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 3,3 4,3 1,7 1,4 2,8 2,0 1,3 2,5 1,4 1,5 1,1 0,8 2,2 2,0 0,7 1,0 1,3 -1,3 -0,1 -0,7 7,7 8,0 5,7 2,5 6,8 3,4 -1,5 3,8 1,1 0,2 4,1 -3,5 2,1 0,3 -2,1 -0,1 -0,5 -2,5 1,3 -1,9 3,4 0,4 6,8 9,0 -5,8 -1,4 6,4 4,3 6,6 9,7 2,2 6,8 10,0 11,9 3,8 4,0 14,9 13,2 1,4 5,4 5,6 10,1 1,0 1,9 5,2 3,8 1,8 5,2 3,4 2,8 4,6 1,8 4,5 3,8 1,9 2,7 3,9 1,0 4,3 1,3 -0,2 1,2 3,7 1,6 7,2 6,8 3,6 4,7 2,2 3,7 -8,1 5,6 5,5 8,0 3,6 5,2 6,5 0,3 4,0 2,6 -0,2 0,1 -0,2 -1,1 3,4 2,3 -1,2 3,3 1,1 2,2 -7,5 -1,3 3,1 2,8 0,5 0,4 0,7 -2,5 4,0 -0,1 6,1 6,4 4,2 -0,5 1,6 3,4 -0,9 0,9 0,8 -0,5 2,3 -0,5 1,1 1,4 -3,1 -1,3 -0,4 -6,6 -1,4 -1,9 3,8 4,3 1,5 2,2 2,4 3,3 2,0 3,2 1,7 2,4 4,3 2,4 3,3 2,2 1,0 2,9 1,8 0,0 0,7 0,5 2,7 3,4 0,8 1,5 2,0 5,4 9,6 4,0 -1,5 3,5 0,8 0,8 3,7 0,8 2,0 1,5 2,1 -1,9 -6,3 -1,3 5,1 5,6 3,5 2,8 1,7 2,6 1,3 3,3 1,6 0,6 -1,9 -0,3 0,2 0,4 -1,7 -1,4 0,5 -1,2 -0,1 -1,1 2,1 1,4 -0,6 1,2 1,7 0,5 -0,3 2,5 3,1 1,2 -0,4 -1,3 0,1 0,2 0,5 2,3 1,7 -0,1 0,8 -1,2 5,2 1,6 0,3 2,6 9,0 -4,0 -1,7 3,2 0,9 -0,6 -6,2 0,5 1,5 8,4 3,8 -0,4 -4,4 -0,2 1,8 1,8 3,0 2,9 6,5 2,2 4,4 2,3 2,0 4,7 3,4 1,7 1,0 2,0 2,3 2,5 -1,5 -0,1 -1,3 -2,4 0,1 -1,0 1,0 0,2 0,0 0,0 0,9 -0,3 -1,2 0,2 -0,9 0,5 -2,9 -2,3 0,0 -0,5 -1,1 -0,7 1,0 -2,7 -0,8 -1,9 5,3 4,5 3,0 2,9 2,8 3,8 3,5 3,1 5,2 2,4 3,2 2,5 2,1 5,1 2,0 -0,2 1,7 -0,6 -0,1 0,0 0,5 1,0 2,2 0,6 0,7 0,6 0,2 0,1 -0,6 -1,3 0,2 -0,1 0,6 -0,4 -0,7 -0,7 -0,3 -3,5 -3,4 -3,3 0,6 0,8 0,8 0,3 -0,2 -0,3 -0,4 -0,5 0,1 1,0 -0,4 0,5 0,1 -0,6 -0,5 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 -5,0 -1,4 -0,7 -0,5 -0,9 -0,8 -0,6 -0,1 -1,0 -0,5 -0,5 -0,4 -0,5 -0,5 -0,4 -0,6 -0,3 -1,0 -1,6 -2,2 -2,0 -0,6 -0,3 0,3 -1,6 -2,1 0,1 -0,2 -1,2 -1,4 1,6 -1,6 -0,8 -1,3 -1,9 1,3 -0,9 0,0 -3,5 -4,1 -3,6 2,5 3,8 1,7 0,0 2,4 2,0 -1,0 1,6 1,1 0,0 -1,6 -1,8 2,0 -0,4 0,0 -0,6 0,1 -1,2 -0,1 -2,2 -2,2 -1,3 -0,4 0,2 0,6 1,0 0,2 0,5 0,4 -0,1 0,2 0,1 -0,1 -0,4 -0,9 -1,2 -1,2 -1,5 -1,8 -2,1 -2,4 -2,0 -1,0 -1,0 -0,2 -0,5 -1,6 -1,3 -0,6 -0,5 -0,3 -0,7 -0,8 -0,6 -1,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,5 1,3360 1,3649 1,3999 1,4442 1,4349 1,4388 1,4264 1,4343 1,3770 1,3706 1,3556 1,3179 1,2905 1,3224 1,3201 1,3162 1,2789 1,2526 1,2288 1,2400 Cene 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 7 8 9 10 11 CPI, medletna rast v % 0,9 1,8 1,8 2,1 1,7 1,7 1,7 1,3 2,5 2,5 2,5 2,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 Hrana in brezalkoholne pijače 0,6 1,0 4,4 2,6 2,0 3,9 5,0 3,7 5,1 3,9 4,2 3,9 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 Alkoholne pijače in tobak 6,7 7,2 5,7 7,3 8,1 8,1 6,3 3,7 4,9 4,2 5,1 7,2 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 Obleka in obutev -0,6 -1,9 -1,6 -0,6 -0,4 -0,7 -2,4 -4,2 0,9 -2,2 1,6 0,7 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 Stanovanje -0,3 10,2 5,6 12,0 9,0 6,8 5,4 4,8 5,4 4,9 4,2 4,4 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 Stanovanjska oprema 4,0 1,4 2,7 1,3 2,1 2,7 3,9 2,4 1,7 1,2 0,0 -0,1 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 Zdravje 4,0 2,1 1,6 4,0 4,6 2,9 2,6 0,8 0,3 -0,2 1,4 0,2 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 Prevoz -3,0 -0,3 1,0 -1,8 -0,5 0,8 0,5 1,1 1,7 2,6 3,2 3,9 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 Komunikacije -4,1 1,4 1,2 1,3 2,8 2,7 1,6 2,3 -1,8 -1,2 -2,9 -3,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 Rekreacija in kultura 3,0 0,4 -1,5 -0,2 0,1 -2,6 -1,0 -1,7 -0,8 2,6 1,2 1,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 Izobraževanje 3,4 1,6 1,7 1,6 0,8 1,7 1,6 1,9 1,4 1,1 1,3 4,3 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 Gostinske in nastanitvene storitve 4,4 -2,5 -6,8 -2,9 -11,0 -11,0 -10,9 -6,2 2,0 2,3 2,5 3,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 Raznovrstno blago in storitve 3,8 1,4 2,2 0,5 0,7 1,4 2,3 2,4 2,6 2,5 1,2 3,3 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 HICP 0,9 2,1 2,1 2,3 2,0 2,2 2,0 1,5 2,6 2,5 2,5 3,2 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,9 0,3 1,3 0,4 0,4 0,5 1,1 1,2 2,3 2,2 1,8 2,0 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -1,3 2,1 4,5 3,4 3,8 5,7 4,8 4,1 3,6 1,3 0,8 0,7 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 Domači trg -0,4 2,0 3,8 2,8 3,2 4,5 4,1 3,7 2,9 1,1 0,9 0,9 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 Tuji trg -2,2 2,2 5,3 4,0 4,4 6,9 5,5 4,6 4,4 1,6 0,7 0,4 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 Na evrskem območju -3,5 2,2 6,1 4,0 4,8 8,2 6,5 5,1 4,6 0,8 0,2 0,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 Izven evrskega območja 0,3 2,1 3,6 3,8 3,5 4,0 3,1 3,5 3,8 3,4 2,0 1,3 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 Indeks uvoznih cen -3,3 7,4 5,4 7,8 8,9 8,9 5,5 4,5 2,9 1,9 1,2 0,5 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika -12,3 16,5 10,9 15,9 15,3 15,1 9,9 8,3 10,8 12,1 12,5 14,5 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 Naftni derivati -12,0 17,3 11,9 13,5 14,6 15,7 10,5 9,9 11,7 12,3 12,7 14,4 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 Promet 0,6 1,8 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,7 0,0 0,0 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 Ostale regulirane cene 4,9 1,3 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 -0,2 -0,2 -0,3 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Regulirane cene skupaj -6,9 14,2 2,8 14,4 12,2 7,2 1,5 0,5 2,1 7,3 9,5 11,0 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj; "Sesti MAR. C ava sku )pomba: * V sk pin se spreminj adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji energiie ie od 1.7. 2007 liberaliziran. e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne 2010 2011 2012 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1,9 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 2,3 2,9 2,3 2,6 2,4 2,3 2,4 2,9 3,3 2,2 3,7 4,1 3,9 4,2 6,3 4,6 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 4,9 3,9 3,9 4,0 4,7 4,3 3,7 4,1 3,7 4,0 8,1 7,8 8,3 8,3 6,3 6,4 6,2 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 4,9 4,1 3,9 4,7 5,1 5,2 5,1 7,4 7,1 7,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 -1,5 -2,2 -3,5 -1,2 0,2 3,0 1,6 0,8 1,8 -0,3 8,3 7,4 6,6 6,5 6,3 5,9 3,9 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 5,0 4,7 5,3 4,7 4,0 3,7 4,9 3,9 4,2 5,2 2,6 2,4 2,5 3,3 3,5 4,2 3,9 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 1,4 1,3 1,5 0,8 0,7 0,1 -0,7 -0,3 0,1 -0,2 4,3 3,2 3,0 2,6 2,5 2,6 2,8 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 0,0 -0,3 -0,3 0,1 1,5 1,5 1,3 0,1 0,2 0,3 0,3 0,7 1,0 0,7 0,4 0,7 0,4 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 1,4 2,0 2,5 3,3 4,1 2,8 2,6 2,4 4,5 4,7 3,2 1,4 3,3 3,3 2,3 1,9 0,5 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 -0,1 -1,2 -2,4 -2,6 -3,2 -2,8 -3,1 -4,4 -3,2 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 0,8 6,8 0,4 0,9 1,2 1,6 1,3 1,2 1,2 0,7 1,7 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 1,6 1,0 1,1 1,2 1,3 1,3 1,3 1,3 5,9 5,7 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,2 2,5 2,4 2,1 2,8 2,6 2,1 1,4 0,9 8,9 0,6 0,8 1,2 2,3 2,5 2,4 2,2 2,2 2,3 2,7 2,4 2,5 2,8 2,9 2,7 1,9 1,9 1,1 0,6 2,5 3,7 3,7 2,2 2,3 2,0 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 2,1 2,3 2,8 2,4 2,9 2,4 2,4 2,6 3,1 3,7 0,6 0,4 0,2 1,0 1,0 1,3 1,1 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 2,1 2,4 2,6 1,6 1,9 1,9 1,7 1,9 2,0 2,0 4,2 5,2 5,9 6,0 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 2,4 0,8 0,7 0,7 1,0 0,7 0,8 0,4 0,7 3,5 4,0 4,8 4,8 5,0 3,6 3,7 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 2,6 1,9 0,7 0,6 0,7 1,3 0,8 0,9 0,8 0,9 4,9 6,4 7,1 7,2 6,4 4,9 5,1 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 4,5 3,0 0,9 0,8 0,8 0,8 0,5 0,6 0,1 0,6 5,6 7,5 8,6 8,6 7,9 5,8 5,8 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 4,7 2,8 -0,1 -0,2 0,0 0,4 0,1 0,5 -0,5 0,2 3,6 4,0 3,6 4,2 3,0 2,8 3,6 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 4,0 3,5 3,3 3,4 2,8 1,7 1,4 1,0 1,3 1,6 10,3 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 5,0 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 0,9 2,1 2,8 2,0 1,2 0,3 0,1 1,1 2,7 15,7 15,5 15,6 14,3 12,0 9,7 7,9 6,3 9,1 9,6 10,8 11,9 9,7 10,3 12,0 13,8 14,7 11,8 10,9 10,1 14,6 18,8 15,6 15,8 16,3 15,2 12,7 10,2 8,7 7,7 10,8 11,3 12,3 12,7 10,3 10,5 12,2 14,2 15,3 11,9 10,8 9,2 14,4 19,4 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 0,1 0,1 0,1 11,8 11,8 5,4 4,5 3,0 1,5 0,1 -1,0 1,1 1,4 2,2 2,9 1,3 2,0 9,5 10,6 11,1 9,0 8,5 7,9 11,0 14,0 Plačilna bilanca 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 8 1 9 1 10 1 11 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -246 -209 2 -107 -61 -62 55 73 -91 -36 -15 262 -55 6 -40 -40 Blago' -498 -997 -1.043 -225 -185 -447 -227 -219 -214 -383 -212 -93 -111 -48 -134 -128 Izvoz '6.4'0 18.762 21.265 4.778 4.732 4.962 5.179 5.486 5.245 5.354 5.328 5.494 1.329 1.767 1.695 1.742 Uvoz '6.908 19.759 22.308 5.003 4.917 5.409 5.406 5.705 5.458 5.738 5.540 5.587 1.440 1.815 1.829 1.869 Storitve '.'65 1.285 1.443 341 341 314 316 399 358 370 405 449 113 141 131 87 Izvoz 4.347 4.616 4.839 1.120 1.343 1.174 1.052 1.186 1.381 1.219 1.114 1.244 447 436 392 356 Uvoz 3.'82 3.331 3.396 779 1.002 860 736 787 1.023 849 709 795 333 295 262 269 Dohodki -754 -599 -550 -182 -226 -116 -85 -143 -238 -84 -175 -119 -64 -63 -36 -44 Prejemki 666 574 918 167 140 160 204 237 220 257 180 226 43 41 44 43 Izdatki 1.420 1.173 1.469 349 366 276 289 380 459 341 355 345 107 105 80 87 Tekoči transferi -159 102 153 -41 8 188 52 36 3 61 -33 25 6 -24 -2 45 Prejemki 959 1.203 1.373 219 273 448 378 320 311 364 334 351 89 68 90 125 Izdatki '.''9 1.100 1.220 260 265 260 326 284 308 302 367 326 82 91 92 80 Kapitalski in finančni račun 175 535 -452 291 230 -2 48 -244 -84 -172 137 -246 -27 101 86 -223 Kapitalski račun 14 53 -102 11 24 -37 -7 -6 -8 -82 6 26 -1 30 18 6 Finančni račun 161 482 -350 280 206 35 55 -239 -77 -89 131 -273 -26 71 68 -229 Neposredne naložbe -657 431 638 100 82 358 -9 240 246 160 224 47 44 -60 83 230 Domače v tujini -187 160 -81 86 46 54 -15 31 55 -152 2 89 34 -5 1 53 Tuje v Sloveniji -470 271 719 14 36 304 6 209 191 313 222 -42 10 -55 81 177 Naložbe v vrednostne papirje 4.628 1.956 1.838 509 -51 392 2.592 -300 -440 -15 -935 213 -29 -101 71 183 Finančni derivativi -2 -117 -136 -65 -14 -15 -80 -15 -24 -18 -20 -10 -4 -5 -8 -4 Ostale naložbe -3.976 -1.806 -2.762 -214 171 -689 -2.457 -177 108 -236 822 -517 -33 211 -96 -622 Terjatve -267 783 -1.461 -591 536 594 -1.525 -159 -349 572 -1.477 -91 -201 38 -166 -632 Komercialni krediti 416 -174 -47 -213 30 232 -322 -88 44 319 -349 -34 195 -158 -101 -77 Posojila -1 203 -52 510 21 20 -99 -22 48 22 4 -97 18 -124 -33 -3 Gotovina, vloge -603 672 -1.315 -883 391 346 -1.109 -48 -408 250 -1.143 14 -487 309 -19 -547 Ostale terjatve -80 81 -46 -6 94 -4 5 0 -33 -18 10 26 73 12 -13 -5 Obveznosti -3.708 -2.589 -1.301 378 -365 -1.283 -932 -18 457 -808 2.300 -425 168 173 70 10 Komercialni krediti -452 362 94 262 -63 72 199 -18 -85 -3 167 138 -182 149 134 62 Posojila -2.911 -986 -1.235 -189 -8 -385 -388 -298 203 -753 -145 -291 -21 53 -240 242 Vloge -318 -1.954 -169 358 -305 -928 -787 334 340 -57 2.287 -288 348 -46 180 -288 Ostale obveznosti -27 -11 9 -54 12 -42 42 -36 0 3 -10 16 23 17 -5 -7 Mednarodne denarne rezerve2 167 19 72 -50 18 -11 9 12 33 19 39 -6 -4 25 19 -16 Statistična napaka 71 -326 450 -184 -170 64 -104 171 175 207 -122 -16 82 -107 -45 262 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.788 1.834 1.999 461 450 516 446 517 506 530 469 539 125 161 167 171 Blaga za vmesno porabo 8.117 10.044 11.906 2.559 2.574 2.662 2.904 3.097 3.001 2.904 3.038 3.071 719 966 930 941 Blaga za široko porabo 6.189 6.550 6.909 1.674 1.627 1.694 1.737 1.757 1.622 1.792 1.682 1.728 459 613 570 601 Uvoz investicijskega blaga 2.295 2.323 2.504 616 579 671 563 616 589 736 553 582 150 248 191 229 Blaga za vmesno porabo 9.839 12.210 14.010 3.083 3.059 3.339 3.500 3.588 3.452 3.471 3.610 3.556 895 1.115 1.162 1.138 Blaga za široko porabo 5.021 5.522 5.938 1.367 1.360 1.493 1.390 1.526 1.501 1.522 1.428 1.399 422 483 502 542 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2010 2011 2012 12 10 11 12 18 37 -54 73 49 -94 117 26 -127 10 70 2 -107 -51 -112 148 68 98 96 62 -30 -186 -47 -91 -89 -73 -162 16 20 -137 -97 -51 -108 -224 -111 -49 -51 -5 -42 -46 40 -94 1.525 1.582 1.655 1.942 1.747 1.882 1.857 1.782 1.534 1.929 1.830 1.901 1.622 1.639 1.713 1.976 1.790 1.844 1.859 1.812 1.581 1.711 1.628 1.746 2.031 1.820 2.043 1.842 1.762 1.671 2.025 1.882 2.010 1.846 1.751 1.762 2.027 1.795 1.887 1.905 1.772 1.675 96 110 83 122 145 122 132 81 122 155 151 125 94 147 99 159 142 183 125 86 129 425 341 317 394 400 381 406 459 459 463 416 382 421 375 323 417 393 435 416 484 475 329 231 234 271 255 258 274 378 337 308 265 257 327 228 223 258 250 253 292 398 347 -37 -26 -31 -28 -49 -55 -39 -94 -89 -56 -31 -39 -14 -61 -58 -56 -43 -38 -37 -57 -56 72 57 58 89 68 82 87 74 65 82 80 77 99 60 58 61 72 79 75 53 52 109 83 89 117 117 137 126 167 154 138 111 116 114 121 117 117 115 118 112 111 108 144 -1 -15 68 27 0 9 19 -23 7 0 24 37 -26 -103 96 -27 -4 55 -7 -9 233 85 131 162 115 105 99 117 71 123 94 115 155 68 63 203 90 109 152 108 80 89 86 146 95 88 105 91 98 95 115 93 91 118 94 167 107 117 113 97 114 89 135 -167 54 162 18 60 -322 55 -48 -92 -297 -60 185 84 194 -141 -133 -188 75 -20 -172 -61 -9 1 1 -2 0 -4 -7 -4 3 -2 9 -89 -6 9 3 26 1 0 0 3 197 -158 52 161 20 60 -318 62 -44 -95 -295 -68 274 90 185 -144 -159 -189 75 -20 -174 46 -117 -29 136 89 111 39 65 69 113 -82 -50 292 -16 110 130 -86 90 43 61 -16 0 -57 22 20 -9 14 26 -44 41 57 -77 4 -79 -31 7 26 -24 40 72 11 34 46 -60 -51 116 98 98 13 109 27 55 -6 -53 372 15 104 103 -62 50 -29 50 -50 139 1.136 -206 1.662 -361 288 -226 72 -64 -448 225 -179 -61 211 -820 -325 107 162 -56 -619 -168 -4 -29 -31 -20 -5 -5 -5 -4 -4 -16 -2 -8 -8 -11 0 -9 -2 0 -8 -2 -1 29 -1.159 301 -1.599 283 -335 -125 -59 -59 227 -421 125 61 -26 836 13 -178 -439 100 581 13 1.392 -1.040 352 -836 78 -87 -150 -498 -17 166 -361 301 632 -613 99 -963 -387 117 179 185 216 410 -218 29 -133 -83 31 -36 -39 202 -118 -135 42 412 -87 -85 -177 24 -32 -26 18 164 56 -50 5 -54 12 -17 -18 -20 27 41 -48 23 46 21 129 -146 -153 -30 85 40 52 912 -763 325 -671 138 -97 -89 -424 -228 244 -187 234 203 -545 39 -637 -262 161 115 96 -16 14 -9 -7 21 10 -3 -7 -14 -18 -1 9 3 -29 -3 17 -4 4 17 5 31 15 -1.363 -118 -51 -763 205 -248 25 439 -42 61 -60 -177 -572 588 736 976 209 -555 -79 396 -202 -124 -42 60 181 143 4 -165 -10 -263 188 -24 137 -116 -81 152 97 -17 -75 229 -8 -156 -388 -109 -88 -190 -214 -226 142 240 -41 5 -201 -429 -122 64 -212 3 101 -212 -180 -106 -60 -820 3 -8 -781 274 -26 86 202 237 -99 158 103 -319 550 833 904 115 -278 -126 527 12 -30 31 -15 27 2 0 -38 7 25 -33 7 12 -15 54 -36 -28 10 9 -2 -17 1 -13 10 17 -18 13 1 -2 -12 15 29 -15 44 -10 -68 59 48 0 -2 -4 -41 -3 -153 131 0 -235 -67 34 205 -82 175 82 227 58 -78 -33 -82 -7 65 90 -171 -42 202 178 127 142 177 156 183 178 178 154 173 171 177 181 143 155 171 179 186 174 167 n.p. 792 904 929 1.070 996 1.060 1.042 1.005 903 1.093 1.026 1.052 826 951 987 1.100 1.000 1.041 1.030 1.039 n.p. 523 522 553 663 560 599 599 559 439 624 594 629 570 501 527 654 556 567 605 557 n.p. 252 151 174 238 185 227 205 204 166 219 203 226 307 174 157 222 187 200 195 211 n.p. 1.039 1.051 1.130 1.319 1.153 1.265 1.170 1.119 1.059 1.275 1.203 1.254 1.014 1.162 1.165 1.283 1.173 1.202 1.181 1.161 n.p. 449 424 455 511 477 557 491 475 474 552 504 536 482 445 458 524 448 473 478 436 n.p. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 Denarna gibanja in obrestne mere 2009 2010 2011 2010 2011 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 160 138 102 142 141 140 142 140 139 139 138 132 101 99 Centralna država (S.1311) 3.497 3.419 4.299 3.001 3.120 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 376 526 584 395 401 415 421 417 434 497 526 538 536 541 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.413 9.282 9.454 8.701 8.897 8.928 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 Nefinančne družbe (s.11) 21.704 21.646 20.876 21.997 22.015 22.024 21.815 21.862 21.848 21.790 21.646 21.793 21.775 21.772 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.680 2.497 2.229 2.558 2.525 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 2.497 2.454 2.402 2.372 Denarni sektor (S.121, 122) 5.302 5.811 5.445 5.638 6.120 5.445 5.315 5.399 5.079 5.688 5.811 5.674 5.740 6.504 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.731 35.994 35.692 35.620 35.929 35.495 35.381 35.616 35.430 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 V tuji valuti 1.895 1.843 1.536 1.852 1.915 1.860 1.884 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.345 5.659 4.819 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 27.965 26.767 28.420 28.085 27.929 27.079 27.358 26.819 26.696 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 Čez noč 7.200 8.155 8.245 7.732 7.976 7.936 8.041 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 Vezane vloge - kratkoročne 10.408 8.193 7.868 8.674 8.377 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 Vezane vloge - dolgoročne 9.788 10.337 12.248 11.196 11.401 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 Kratkoročne vloge na odpoklic 569 82 59 483 175 156 167 160 83 108 82 73 23 23 Vloge v tuji valuti skupaj 434 463 579 496 705 462 491 462 456 471 463 452 453 449 Čez noč 238 285 386 299 513 280 307 277 286 291 285 282 287 284 Vezane vloge - kratkoročne 141 121 133 130 129 122 121 125 113 118 121 115 116 113 Vezane vloge - dolgoročne 45 55 59 59 61 58 60 57 55 59 55 53 49 51 Kratkoročne vloge na odpoklic 10 2 1 8 2 2 3 3 2 3 2 2 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,28 0,21 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 Vezane vloge do 1 leta 2,51 1,81 2,15 1,72 1,83 1,87 1,82 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,43 5,53 5,46 5,38 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,28 5,76 5,72 6,03 5,61 5,40 5,84 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,40 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,23 1,00 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,23 0,81 1,39 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 6-mesečni 1,44 1,08 1,64 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,37 0,19 0,12 0,19 0,10 0,13 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 6-mesečni 0,50 0,27 0,18 0,28 0,20 0,22 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2011 2012 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8|9 76 76 76 76 76 77 76 83 102 111 119 182 169 188 204 227 227 207 3.319 3.327 3.282 3.276 3.328 3.355 3.387 3.436 4.299 4.465 4.580 4.801 4.752 4.796 4.811 4.870 4.814 4.874 532 530 533 534 536 535 541 554 584 588 589 588 591 580 584 589 590 585 9.304 9.383 9.425 9.507 9.490 9.468 9.481 9.467 9.454 9.421 9.391 9.412 9.380 9.380 9.362 9.341 9.346 9.338 21.782 21.714 21.725 21.656 21.537 21.369 21.444 21.434 20.876 20.976 20.896 20.933 20.922 20.843 20.693 20.561 20.506 20.398 2.350 2.341 2.325 2.323 2.292 2.298 2.286 2.277 2.229 2.210 2.234 2.323 2.320 2.300 2.291 2.247 2.244 2.210 5.179 5.275 5.259 5.224 5.422 5.375 5.491 5.224 5.445 5.111 4.846 5.644 5.527 5.613 5.918 5.248 5.229 5.210 35.736 35.811 35.836 35.720 35.854 35.763 35.970 35.784 35.692 35.407 35.334 36.103 35.955 35.979 36.202 35.461 35.440 35.316 1.689 1.751 1.724 1.794 1.705 1.628 1.586 1.557 1.536 1.529 1.505 1.492 1.472 1.458 1.439 1.423 1.402 1.372 5.043 5.008 4.990 5.007 5.046 5.008 5.075 5.052 5.659 5.837 5.697 6.105 6.066 6.076 6.018 5.972 5.886 5.928 27.080 27.205 27.384 27.392 27.423 27.337 27.631 27.376 28.420 28.359 27.926 30.197 30.165 30.208 30.322 29.703 29.591 29.354 8.206 8.237 8.259 8.303 8.241 8.236 8.058 8.436 8.245 8.399 8.195 8.177 8.404 8.375 9.151 8.573 8.632 8.523 8.477 8.614 8.615 8.471 8.468 8.369 8.372 7.791 7.868 7.688 7.468 7.553 7.362 7.441 7.111 7.134 7.052 6.964 10.375 10.324 10.470 10.567 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 12.171 14.395 14.319 14.309 13.982 13.930 13.852 13.751 22 30 40 51 52 49 53 60 59 92 92 72 80 83 78 66 55 116 444 459 464 488 476 486 494 538 579 570 564 577 568 559 583 597 591 579 286 295 304 317 305 320 329 365 386 391 384 384 385 381 397 410 412 397 107 111 107 113 108 109 109 114 133 117 120 132 124 116 125 125 119 124 50 52 52 57 62 57 55 58 59 61 59 60 58 61 60 61 59 57 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0,21 0,21 0,21 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 0,22 0,22 0,22 0,19 0,19 0,18 2,08 2,15 2,20 2,20 2,18 2,17 2,24 2,27 2,28 2,39 2,35 2,38 2,38 2,37 2,29 2,27 2,23 2,23 5,51 5,42 5,52 5,39 5,49 5,45 5,50 5,43 5,27 5,37 5,40 5,46 5,36 5,45 5,42 5,37 5,41 5,62 5,25 5,82 5,97 6,17 6,48 5,91 4,25 5,20 6,51 3,79 3,00 6,04 5,81 6,27 5,83 3,94 5,06 6,52 1,25 1,25 1,25 1,50 1,50 1,50 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,75 0,75 0,75 0,75 1,32 1,42 1,49 1,60 1,55 1,54 1,58 1,48 1,43 1,22 1,05 0,86 0,74 0,68 0,66 0,50 0,33 0,25 1,62 1,71 1,75 1,82 1,75 1,74 1,78 1,71 1,67 1,50 1,35 1,16 1,04 0,97 0,93 0,78 0,60 0,48 0,18 0,18 0,18 0,18 0,06 0,01 0,04 0,05 0,05 0,06 0,08 0,10 0,11 0,11 0,09 0,07 0,05 - 0,26 0,25 0,24 0,24 0,12 0,05 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 0,18 0,19 0,18 0,18 0,16 - Javne finance 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 Q2 9 1 10 1 11 1 12 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.408,0 14.794,0 14.982,3 3.477,0 3.649,9 4.356,8 3.600,7 3.826,7 3.538,4 4.016,5 3.618,3 3.711,8 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.707,1 Tekoči prihodki 13.639,5 13.771,5 14.037,9 3.366,8 3.462,4 3.784,8 3.364,6 3.638,6 3.319,1 3.715,6 3.410,7 3.485,6 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.388,4 Davčni prihodki 12.955,4 12.848,4 13.209,2 3.189,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 3.451,0 3.129,7 3.472,7 3.172,7 3.314,0 1.055,6 1.073,1 1.189,1 1.227,7 Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 2.490,7 2.723,5 594,4 554,5 706,4 635,4 827,7 562,9 697,5 629,5 723,0 213,4 218,8 219,0 268,6 Prispevki za socialno varnost 5.161,3 5.234,5 5.267,6 1.303,8 1.293,5 1.362,9 1.300,6 1.316,9 1.303,8 1.346,2 1.342,5 1.332,8 432,0 434,9 436,4 491,6 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,5 28,1 29,2 7,2 6,5 8,1 6,7 7,6 6,7 8,2 7,2 6,4 2,0 2,6 2,4 3,1 Davki na premoženje 207,0 219,7 215,2 58,9 76,7 60,0 24,0 53,8 84,2 53,1 26,6 64,8 24,6 13,7 31,2 15,1 Domači davki na blago in storitve 4.660,2 4.780,7 4.856,2 1.199,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 1.217,4 1.148,4 1.324,9 1.164,0 1.164,5 376,1 393,8 492,0 440,2 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,5 90,7 100,2 24,7 22,5 24,8 23,7 27,6 23,8 25,1 22,3 21,9 7,3 9,2 7,1 8,5 Drugi davki 2,9 4,0 17,2 1,0 0,7 1,8 -0,1 -0,1 -0,2 17,6 -19,4 0,5 0,3 0,1 1,2 0,5 Nedavčni prihodki 684,1 923,0 828,7 177,6 276,5 294,9 208,7 187,6 189,5 242,9 238,1 171,6 64,1 59,5 74,7 160,8 Kapitalski prihodki 106,5 175,7 65,3 17,9 26,1 121,9 7,6 21,6 14,4 21,7 10,5 10,8 3,3 7,3 31,1 83,5 Prejete donacije 11,1 12,6 10,4 2,2 2,5 5,0 2,4 3,0 1,0 4,0 1,3 1,8 0,5 1,2 1,9 1,9 Transferni prihodki 54,3 109,5 53,8 2,3 3,8 102,9 2,3 0,4 50,5 0,6 0,1 0,5 0,9 0,5 100,9 1,5 Prejeta sredstva iz EU 596,5 724,7 814,9 87,8 155,1 342,2 223,9 163,2 153,3 274,6 195,6 213,1 55,8 46,7 63,7 231,8 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.368,2 16.692,7 16.546,3 4.122,7 3.948,1 4.586,9 4.191,6 4.159,0 3.955,7 4.240,0 4.326,5 3.857,6 1.372,8 1.373,5 1.419,6 1.793,9 Tekoči odhodki 6.800,8 6.960,4 6.926,7 1.757,3 1.636,9 1.771,0 1.898,6 1.742,3 1.645,5 1.640,3 1.995,1 1.668,8 578,4 557,2 543,8 670,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.911,9 3.912,4 3.882,7 1.012,5 963,6 980,0 967,0 1.010,3 955,0 950,4 960,7 976,1 319,0 329,2 322,8 328,0 Izdatki za blago in storitve 2.510,3 2.512,4 2.443,4 624,9 587,7 743,1 585,3 615,7 603,4 638,9 587,3 596,9 183,9 203,2 216,9 323,0 Plačila obresti 336,1 488,2 526,7 110,0 76,4 29,2 311,3 108,1 78,0 29,3 431,8 81,5 71,5 21,9 1,5 5,8 Sredstva, izločena v rezerve 42,5 47,4 73,9 9,9 9,2 18,8 35,0 8,2 9,1 21,6 15,3 14,3 4,0 2,9 2,7 13,2 Tekoči transferi 7.339,4 7.628,5 7.818,9 1.995,1 1.810,9 1.973,6 1.942,5 2.076,4 1.855,7 1.944,4 1.957,3 1.878,8 612,0 624,5 633,0 716,1 Subvencije 597,9 581,9 496,3 122,8 103,7 194,7 171,2 127,6 69,1 128,2 177,1 107,8 36,8 46,4 50,2 98,1 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,5 6.277,7 6.533,5 1.671,1 1.514,7 1.562,9 1.606,6 1.745,6 1.583,0 1.598,3 1.609,2 1.588,9 504,4 516,8 519,5 526,6 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 678,1 728,8 737,2 188,6 183,3 206,3 158,8 186,2 189,0 203,2 158,0 169,6 64,9 58,2 59,0 89,1 Tekoči transferi v tujino 38,9 40,1 52,0 12,6 9,1 9,6 5,9 17,0 14,5 14,6 13,0 12,5 5,8 3,1 4,2 2,3 Investicijski odhodki 1.294,1 1.310,6 1.023,5 212,5 321,1 584,3 168,8 196,5 266,5 391,6 165,3 179,2 113,2 116,1 161,6 306,6 Investicijski transferi 494,6 396,4 372,1 90,1 82,0 176,9 42,4 73,3 97,0 159,4 47,0 44,3 34,3 40,7 68,1 68,2 Plačila sredstev v proračun EU 439,3 396,8 405,1 67,8 97,3 81,1 139,3 70,6 91,0 104,4 161,8 86,5 34,9 35,1 13,1 33,0 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -1.960,2 -1.898,7 -1.564,1 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: V skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. *V stolpcu "korigirana realizacija" so posamezne kategorije prihodkov, ki so ostale na kontih nerazporejenih sredstev, ocenjene na podlagi dosežene dinamike v preteklih mesecih. Nerazporejena sredstva so posledica uvedbe novega informacijskega sistema DURS in spremenjenega načina vplačevanja javnofinančnih prihodkov po 1. oktobru 2011. 10* 11* 12* 1.205,5 1.118,2 1.277,0 1.256,2 1.269,2 1.301,3 1.097,3 1.220,5 1.220,6 1.290,5 1.361,2 1.364,8 1.181,7 1.094,3 1.342,3 1.283,1 1.159,5 1.269,3 1.188,4 1.234,8 1.147,1 1.045,0 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,8 1.037,4 1.181,0 1.100,8 1.235,8 1.265,0 1.214,8 1.152,0 1.056,3 1.202,4 1.230,6 1.101,2 1.153,7 1.119,9 1.189,8 1.094,8 950,0 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 976,9 1.111,6 1.041,2 1.170,4 1.185,5 1.116,8 1.106,6 952,1 1.114,0 1.174,5 1.049,3 1.090,3 1.059,0 1.107,5 215,1 208,1 212,1 294,5 237,9 295,4 106,0 221,0 235,8 223,8 227,5 246,2 214,7 219,2 195,6 248,3 194,8 279,9 91,6 210,5 437,7 424,6 438,4 438,3 439,6 439,0 436,3 431,5 436,1 416,5 444,0 485,8 443,5 438,0 461,0 441,3 449,0 442,5 432,2 446,0 2,3 2,1 2,3 2,5 2,5 2,6 2,7 1,9 2,1 2,6 2,4 3,3 2,0 2,0 3,2 2,2 2,2 2,0 2,2 1,7 7,4 8,3 8,3 7,1 25,7 21,0 25,4 30,8 28,0 4,7 33,9 14,5 8,2 9,7 8,7 10,5 27,4 26,9 26,3 26,4 424,5 299,4 441,6 380,3 426,2 410,9 397,3 420,1 331,1 456,6 495,4 373,0 443,6 282,4 438,0 460,7 371,2 332,7 496,8 414,2 7,8 7,7 8,2 9,1 9,4 9,0 9,2 6,4 8,2 7,3 8,6 9,2 6,7 7,3 8,3 8,8 6,6 6,5 5,9 5,6 0,0 -0,2 0,2 -0,1 0,0 0,0 -0,1 -0,1 0,0 58,9 -26,3 -15,0 -12,1 -6,6 -0,7 2,7 -1,9 -0,3 4,2 3,0 52,3 95,0 61,4 53,5 67,2 66,9 60,5 69,4 59,6 65,5 79,5 98,0 45,4 104,3 88,4 56,2 52,0 63,5 60,8 82,3 2,0 2,7 2,8 10,9 3,4 7,3 5,1 4,2 5,1 3,6 6,1 12,0 2,2 4,2 4,1 2,4 3,5 4,8 4,7 2,9 0,9 0,4 1,1 1,0 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,5 2,2 1,2 0,2 0,3 0,8 0,6 0,9 0,4 0,4 0,7 1,5 0,0 0,7 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 50,3 0,2 0,2 0,3 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,4 0,0 0,1 54,1 70,0 99,8 58,9 56,0 48,2 54,3 35,1 63,9 50,3 87,6 136,6 27,2 33,5 134,9 49,4 53,8 109,9 63,4 41,3 1.418,9 1.408,8 1.363,8 1.359,4 1.476,9 1.322,8 1.308,6 1.321,4 1.325,8 1.328,8 1.368,3 1.542,9 1.491,0 1.446,9 1.388,7 1.366,7 1.249,3 1.241,6 1.346,9 1.241,7 638,7 637,0 622,9 629,0 585,2 528,1 535,5 540,4 569,6 544,4 530,7 565,2 679,4 648,3 667,4 628,2 515,5 525,2 529,9 507,3 326,1 316,0 324,9 312,2 377,7 320,3 321,5 320,6 312,8 322,2 320,0 308,2 332,1 317,3 311,3 330,7 316,3 329,1 324,2 306,2 202,1 184,0 199,2 213,0 203,2 199,5 207,4 215,5 180,5 196,4 204,5 238,0 205,6 190,9 190,7 215,1 191,4 190,3 198,0 194,3 88,6 134,5 88,2 101,3 1,5 5,3 3,9 2,3 71,7 21,9 1,9 5,6 136,4 134,8 160,6 77,3 2,6 1,6 5,1 2,2 22,0 2,5 10,5 2,5 2,8 2,9 2,6 1,9 4,5 3,9 4,3 13,4 5,4 5,3 4,7 5,0 5,2 4,1 2,5 4,7 673,8 628,3 640,3 635,9 781,7 658,8 620,8 619,8 615,0 607,7 642,7 694,0 707,5 632,8 617,1 638,5 627,2 613,2 697,3 607,6 97,5 46,4 27,4 40,9 36,8 49,9 22,7 22,9 23,6 17,0 39,3 71,9 117,0 40,5 19,6 47,2 31,8 28,8 14,7 20,6 521,6 532,8 552,2 534,7 673,0 537,8 530,5 529,9 522,6 526,4 540,0 531,9 535,4 534,5 539,3 530,3 531,1 527,5 611,9 520,0 51,2 48,7 58,8 54,9 61,9 69,4 61,5 65,9 61,6 63,0 62,3 77,8 49,0 53,4 55,6 56,3 59,0 54,2 67,3 62,4 3,6 0,4 1,9 5,4 9,9 1,7 6,2 1,1 7,2 1,2 1,1 12,4 6,1 4,3 2,6 4,6 5,2 2,7 3,3 4,6 58,8 50,7 59,4 54,2 62,0 80,3 78,5 105,5 82,5 94,6 111,5 185,6 56,7 55,0 53,6 50,9 63,9 64,3 76,8 72,4 12,5 11,5 18,4 20,4 21,1 31,8 41,4 29,1 26,5 49,3 48,1 61,9 12,3 18,6 16,1 14,3 10,2 19,8 23,5 24,5 35,1 81,3 22,9 19,9 26,9 23,8 32,3 26,5 32,1 32,8 35,3 36,2 35,1 92,2 34,6 34,9 32,5 19,1 19,5 29,9 - - - - - - - - - - - 2012 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, AUKN - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, DB - Doing Business, EBITDA - Earnings Before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization, ECB - European Central Bank, EFSF - European Financial Stability Facility, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ERM II - European Exchange Rate Mechanism, ESA - European System of Accounts, ESI - Economic Sentiment Indicator, ESM - European Stability Mechanism, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, HWWI - Das Hamburgische WeltWirtschaftsInstitut gemeinnützige GmbH; ifo - Information und Forschung Institut, IKT - Informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMD - International Institute for Management Development, IMF - International Monetary Fund, KAD - Kapitalska družba d. d., MF - Ministrstvo za finance, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development; PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SKIS - Standardna klasifikacija institucionalnih sektorjev, SMP - Securities Market Programme, SMTK -Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS -Statistični urad RS, TARGET2 - Trans-European Automated Real-time Gross Settlement Express Transfer System 2, UJP -Uprava za javne prihodke, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZSPJS - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZUPJS - Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, WEF - World Economic Forum. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo oktober 2012, št. 10, let. XVIII