IN MEMORIAM
Ciril Kavšek
Ljudje različno doživ-Ijamo svoje dneve. Tako obstajajo tudi takšni, ki jih orosi žalost in spomin na znanca, prijatelja ter sode-lavca. Takšen dan je bil ob izteku leta, ko je nenadoma odšel iz naših vrsl Ciril. Odšel je brez besed, brez slovesa, tak kakršen je bil. Spoznala sva se že na Ijub-Ijanskem učiteljišču, spoz-nali in srečevali smo se pri delu v krajevni konferenci SZDL, sestankih z vodil-nimi delavci občine, pri delu sveta za vzgojo in izobraie-vanjepri OK SZDL, vse do tragičnega dne. Še posebej pa je ta resnica kruta zato, ker gre za človeka, ki je pravzaprav začenjal svoja najlepša in najbolj usivar-jatna leta. Bil je ponosen in zravnan, odgovoren do dela, dosleden in naiančen. Siroka in poklic, ki si ga je
;-i,,,,i
'/ogt/ pame-
z Ijudmi, ki h- ,i,H.,,,,- in človeški odnos najholj poirebovali, jih usmerjal, jirn dajal po-guma in veselja, sknnka delalje in živel med mladimi in sredi dela ludi odšel.
Takšne besede ob slovesu niso le slovo znancu, prijate-Iju, ampak še več. To je slovo od predsednika občin-ske konference SZDL naše občine. Čeprav je to delo opravljal kratek čas, a zav-zeto in ustvarjalno. Polno načriov in hotenjje vikanih v sklepe naše programsko-vo-lilne konference, zato je nje-gova odsotnosi še toliko bolj opazna. Čeprav je odšel, bo osial med nami njegov lik in spomin.