51 štev, V Kranju, dne 19. decembra 1913. XIV. leto. GOREN Političen in gospodarski lisi Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta Z K, za ftemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naroftbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hi&i Štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Strnad — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja Vsak petek : ob petih zvečer : In sera t i se računajo za celo stran 50 K, ta pol strani 30 K, za žetrt strani 20 K. Inserati te plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se Usfca enkrat, za večkrat joateif popust. — Upravništv" naj se blagovolijo pošiljati naročnina,-reklamacije, oznanila, sploh vse upravne nadeve, uredništvu pa popisi i a* novice. — Dopisi naj se izvolijo frankiratl. — Kokopisi se ne večajo.- Izid volitev v mestih. Radovljica: Dr. Gregorič 81, Pestotnik 57 glasov — TržiC: dr. Gregorič 80, Pestotnik 63 glasov. — Kamnik: dr. Gregorič 173, Pestotnik 135 glasov. — Izvoljen je kandidat S. L. S. dr. Gregorič z večino 79 glasov. Kranj: Sušnik 156, Triller 209, praznih 12 glasovnic. — Škofja Loka: Sušnik 136, Triller 89, praznih 9 glasovnic. — Izvoljen liberalec dr. Triller z večino 6 glasov. Ljubljana I.: Kregar 618, dr. Pogačnik 603, Novak 1193, Reisner 1188, soc. dem. Mlinar in Bartl po 64, Nemca Pammer 275 in Staudacher 255 glasov. — Izvoljena liberalca Novak in Reisner z večino 254, oziroma 266 glasov. Ljubljana II.: Kregar 544, Pogačnik 528, Tavčar 1054, Ribnikar 1036 soc. dem. Zupan 101 in Stermšek 100, Nemca Pammer 207 in Staudacher 201 glas. — Izvoljena liberalca Tavčar in Ribnikar z večino 202, oziroma 207 glasov. Vrhnika: Dr. Marolt 244, Lavrenčič 104 glasove. — Postojna: dr. Marolt 69, Lavrenčič 302 glasova. — Lož: dr. Marolt 26, Lavrenčič 46 glasov. I'voljen liberalec Lavrenčič z večino 113 glasov. Idrija: Arko 181, Gangl 147, E. Kristan 126 glasov, praznih 18 glasovnic. Vršila se bo ožja volitev med dekanom Arkom in liberalcem Ganglom. Slednjemu bodo soc demokrati (') pomagali do veČine. Črnomelj: Remec 64, Mazelle 69 glasov. — Metlika: Remec 92, Mazelle 154 glasov. — Krško: Remec 23, Mazelle 80 glasov. — Kostanjevica: Remec 11, Mazelle 40 glasov. — Novo mesto: Remec 80, Mazelle 164 glasov Višnja Gora: Remec 30, Mazelle 11 glasov — Ribnica: Remec 80, Mazelle 79 glasov. — Izvoljen liberalec Mazelle z večino 217 glasov. Kočevje: Izvoljen je Nemec dr. Egger. V trgovsko-obrtni zbornici sta bila izvoljena liberalca dr. Ravnihar in inženir Milan pl. Šuklje. Razmerje glasov v novi deželni zbornici bo sedaj isto, kakor je bilo prej. S. L. S. bo imela 28, Nemci 11 in liberalci 11 zastopnikov. Slednji seveda, če bo Idrija izvolila v soboto Gangla, kar je pa skoraj gotovo. Liberalci bodo tudi v novi zbornici brez pomena, kakor so bili prej. Liberalci po mestih pa bodo dobivali podporo, kakršno so si izvolili. DOPISI. Iz Šenčurja. Izid volitev v šenčurski občini ni natanko pokazal mišljenja naših mož. Gospod Barle ima za seboj precej mož, ki ga spoštujejo. Ne more se reči, da so ti liberalci. Pač pa je pri nas nekaj od liberalcev odvisnih mož, ki se še le m o vsa jo. in ti so Barleta volili kot .protikleri-kalnega" kandidata. Kranjski liberalci so pa obojne prišteli svojim. Ravno od kranjskih liberalcev je prišlo med naše kmete hujskanje, da deželni odbor denar zapravlja. Denarja ne zapravlja, pač pa ga je mnogo izdal v veliko korist šenčurske okolice. Le pomislimo I Dokler so bili v deželnem zboru liberalci na krmilu, se za naš vodovod ni ničesar storilo, dasiravno smo ga bili zelo potrebni. Naša stranka ga je izgotovila in je prispevala zanj 124 tisoč kron podpore. V Šenčurju smo imeli dvamesečni gospodinjski tečaj za dekleta, v katerem so se dekleta mnogo koristnega naučila. Lepe tisočake je dobila šenčurska mlekarna, ki je bila ustanovljena v splošno korist ljudstva. Podporo so dobili tudi šenčurski pogorelci. Zabavljajo in govore o zapravljivosti le tisti ljudje, ki nič ne mislijo, ali pa le to, kar jim liberalci natrobijo. Iz Šenčurja- Na praznik sv. Štefana priredi naše izobraževalno društvo zopet domačo zgodovinsko igro .Štempihar*. Ker je zadnjič igra vsem gledalcem zelo ugajala, zato se vabite, da se polnoštevilno udeležile te predstave, zlasti še oni, kateri je zadnjič niste videli. Začetek bo točno ob 3. uri popoldne. Cene so navadne. Iz Križa pri Tržiču. V soboto 13. decembra 1.1. je umrl Valentin Zabukovec, oče župnikov. Pogreba so se udeležili kat izobraževalno društvo, dekliška in ženska Marijina družba z zastavami in mnogo kriških faranov. Svetila mu večna luč! V Mengšu je umrla gdč. Frančiška Stare v 76 letu starosti. V Naklem je 14. t. m. Gasilno društvo priredilo igro .Dimež". Mala dvorana je bila natlačeno polna. Igra ima V sebi malo blažilnega, a občinstvu ugaja, ker je narodna. Še zmerom je bolje manj dobro, kakor slabo. Vendar moramo grajati, da se puste šolski otroci k takim predstavam. Mučno je za odraslega poslušalca, ki vidi deklice, kako se namrdavajo pri ijubav-nih spletkah ali popevanju zaljubljenih pesmi. Di-meževo ljubavno razpoloženje v prvi sliki nikakor ni za otroke. AH naj se črtajo taki prizori, ali pa naj se zapiše na povabila: otrokom vstop prepovedani Ta naš opomin pa ne velja samo 7a Naklo, ampak tudi za nekatere druge odre v obližjti 1 V Žiganji Vasi je 16. t. m. začelo goreti, in sicer pri Janežu na Novinah. Dim se je pokadil z veliko močjo iz hiše, da je začelo biti plat zvona. Pa domači so ogenj pogasili, predno je plamen prodrl iz hiše. Na Bledu je zgorel hotel „Austria\ Drugi dan je pogorela delavnica tesarja Kokalja. Kaj li pomeni, da so par let sem na Bledu neprenehoma požari? Z Jesenic. Ponesrečil se je 13. t. m. na Savi tovarniški delavec Anton Koželj. Železni voziček mu je stri prsni koš. Umrl je že čez 6 ur v bolnišnici na Javorniku. POLITIČNI PREGLED. Službena praginatika za uradnike in državne uslužbence, kakor je obljubil grof StUrgkh, bo stopila v veljavo dne 1. januvarja 1914 in bo veljala nazaj do 1. septembra 1913. V delegaciji so Jugoslovani glasovali proti dispozičnemu fondu in so s tem dali nezaupnico grofu Berchtoldu, ki je preveč madjarski. Iz državnega zbora. Predsednik je čestital v zbornici prestolonasledniku Francu Ferdinandu k petdesetletnici. Socijalni demokratje so nesramno porabili to priliko za demonstracijo proti prestolonasledniku. Ko je ministrski predsednik stopil v zbornico, so pa poljski socijalni demokratje začeli njega zmerjati, češ da podkupuje poljske stranke. — Osebnodohodninski davek je bil sprejet v tretjem branju. Dohodki do 1600 K bodo dohodnine prosti, ako gosposka zbornica ne pošlje zakona nazaj, — Govori se, da bo zbornica kmalu odgodena in utegnejo priti nove volitve. Iz državnega železniškega sveta se poroča, da ni zmagal predlog, da bi se brzovlak ustavljal v Škof ji Loki in da bi se ondi križali vlaki mesto v Medvodah. Važnost Završnice. Pogajanja med državno železniško upravo in kranjsko deželo za oddajanje električnega toka za državne železnice na Gorenjskem so se že pričela. Železniška uprava namerava porabiti v alpskih deželah elektriko kot gonilno silo za osebne vlake. Med prvimi železnicami pride v poštev proga Ljubljana—Trbiž. Poljski minister Dlugosz bo moral odstopiti, ker je preveč denarja izplačeval Stapin-skemu in ker ga Poljska ljudska stranka hoče ovaditi državnemu pravdniku zaradi krive prisege. Izid volitev za hrvaški sabor. Hrvaško-srbska koalicija 45, uniontsti 12, StarčeviČanci 12, Frankovci 8, srednji klub 2, seljačka stranka 3, izven strank 1 poslanec. Vidi se, da je komisarijat napravil iz Hrvatov vladne pandurje. Kar pa še ni vladnih, imajo menda geslo: kolikor mož, toliko strank. Kdo naj stakimi ljudmi zvezo sklepa?! Bolgarski četaši so razstrelili most čez reko Vardar v Srbiji in so se potem umaknili v Bolgarijo. Zaradi razdrtega mostu je železniški promet z Solunom prekinjen. NOVIČAR. Zmag« liberalcev v Kranju se je praznovala tako, da se je že marsikdo pokesal, ker še je dal premotiti in oddal pri volitvi bel listek ali je pa volil na liberalno stran. Ko se je izvedel izid volitev, je najprej poskušalo nekaj fantičkov z razgrajanjem pred župniščem. Zbali so se pa razbijanja prt belem dnevu, zato so jo naglo od-kurili. — Nekaj nečuvenega se je pa dogodilo drugo jutro. Tolpa pijanih liberalnih kolovodij, ki je prekrokala celo noč, je ustavljala na ulici in nazaj gonila ljudi, ki so šli k zornicam. Kričali so: „Kaj boste še v cerkev hodili, saj smo mi zmagali, pustite «ta črne», naj bodo sami v cerkvi i" Ti barabski napadi so ogorčili v Kranju vse, ki imajo še kaj Čuta za cerkev. Ti napadi jasno kažejo liberalne namene. — Če dr. Triller v svoji zahvali, poslani volilcem, zahteva cesto naprednemu prepričanju prosto, smemo tudi mi katoliški meščani zahtevati v Kranju prosto cesto svojemu verskemu prepričanju. Rdečkarji so pri zadnjih volitvah liberalcem prav pridno tlako delali, ker so upali, da bodo v zahvalo liberalci v Idriji pomagali izvoliti rdeč-karja za poslanca. Zdaj so pa tudi za to opeharjeni, ker njihov kandidat še v ožjo volitev ni prišel in-ag4odai.rpojiN^quLiifk]lah.. V*|*U naj bodo, da smejo bfti pri liberalcih za hlapce. Poraz kamniških liberalcev. S. L. S. v Kamniku je hotela urediti zamotane razmere pri Meščanski korporaciji v Kamniku. Liberalci, ki se jasne luči povsod boje, so tudi tukaj nagajali. Pritožili so se celo na Dunaj, kjer so pa dobili dolg nos. Velika nesramnost „Sloven. Doma". V zadnji številki .Slovenskega Doma* so tri če-trtinke lista napolnjene s samimi napadi na duhovne. Na zadnje pa pride šest notic gospodarske vsebine, ki so od besede do besede ponatisnjene — iz .Gorenjca", ne da bi se navajal vir, od kod so vzete. To je naredil .Slov. Dom* že več? krat poprej. Nimamo nič proti temu, če drugi listi kaj ponatisnejo iz našega lista. Da bi pa glasilo »farške gonje* hodilo h .Gorenjcu" na južino — odklanjamo. Narodna požrtvovalnost liberalcev. V zapuščinski razpravi umrlega trgovca Babica je zaračunil liberalni notar Plantan družbi sv. Cirila in Metoda samo — 1.100 krön. •Graničarji ali nedolžna žrtev«- se imenuje igra, ki se je predstavljala ob nenavadno mnogoštevilni udeležbi preteklo nedeljo v kranjskem „Ljudskem Domu". Vsem je bila zelo všeč. Igralci nastopajo v lepih hrvaških, narodnih aošaa. Tudi zabave nudi dovolj. Ponavljala se bo v nedeljo, 21. t m. ob pol 4. mi popoldne. Vabimo najuljudneje k mnogobrojni udeležbi zlasti tudi okoličane. Odbor društva .Kranj". Za elektrarno na Završnici je deželni odbor oddal tvrdkam dela. Izdelavo turbin je. prevzela tvidka Tönnies skupno s tvrdko Žabkar. Lepega jelena so ustrelili prt Cerkljah, kjer ima v najemu lov g. prof. Josip Jenko. Tifus v Trst«. V Tratu se je pojavil tifus. Obolelo |e že nad 240 ljudi j. V jami v Vremskem Britofu so našli 11 rudarjev mrtvih in dva živa, katera so prepeljali v tržaško bolnico. Dva rudarja, katera so dobili še živa, sta bila v jami brez hrane 8 dnij in 9 nočij. Razsodba ▼ puljski zadevi. Porotno sodišče je pretekli teden sodilo mestne puljske uradnike, ki so kradli občinski denar. Obsojen je bil samo blagajnik Galante na 2 ieti zapora. Ostali so bili oproščeni. Kakor znano, so pone-verili nad 1 milijon kron občinskega denarja, a) s% ni moglo natančno ugotoviti, koliko so posamezni pobasaii. Dva glavna krivca sta pa zbežala v Italijo. (Marelja). Mož ima 52 let in se že 38 let po morju vozi. Do Brindisija je bila pot navadna, je rekel kapitan, četudi je bilo morje nemirno in je bril hud sever, Iz Brindisija smo odšli z zamudo 14 ur, ker jo bila nastala huda burja. Do Krete smo se vozili z navadno hitrostjo. Prevozili smo bili že 150 morskih milj (277*80 km) v smeri proti Aleksandriji, kar nastane velikanski vihar. Veter je neznansko pritiskal od jugo-zapada. Bilo je o pol devetih dopoldne. Jaz in vsi oficirji smo bili na mostu, odkoder se dajejo povelja, in vse moštvo je bilo na svojem mestu. Velikanski valovi so ladjo napadali od strani, pluskali so na krov in jo od časa do Časa kar celo pokrivali z vodo. Za povedal sem vsa okna in vsa vrata skrbno zapreti in potnikom tretjega razreda iti v drugi razred. Naekrat zagrne velikanski val ladjo s tako močjo, da odtrga shrambo za rešilne pasove, četudi je bila shramba vdelana v ladijo. Ob enem posname val vse, karkoli je bilo na zadnjem delu ladije nad krovom. Cela ladija se je nagnila na stran in večinoma vse, kar je bilo sredi ladje na krovu, se je razvezalo, verige in vrvi so se potrgale, kakor da so niti. Enemu izmed mornarjev je pri tem zlomilo nogo, drugi je bil ranjen na roki in eden izmed potnikov tretjega razreda, ki ni o pravem času bežal v ladjo, je bil .ranjen na glavi. Kazalo je, da bo ladja postala igrača valov. Blago na krovu je opletalo na ograjo, kar ga ni šlo v morje. Ranjenci so vpili. Zapovedal sem oficirjem, naj ranjene spravijo v kabine, ladjo sem pa dal obrniti proti vetru, da bi valovi ne pluskali od strani na ladjo. Voziti sem dal kar najbolj počasi. Mesto da bi bili šli proti Aleksandriji, vozili smo se proti zahodu, samo da se rešimo. Tako smo vozili 14 ur, ker toliko časa je neprenehoma razsajal vihar. Ko je vihar nekoliko ponehal, dal sem ladijo zopet obrniti in smo vzeli smer proti Aleksandriji. Toda šlo je le počasi, ker nam je vihar tudi stroj pokvaril. Vozili smo samo 3 miije (5 in pol km) na uro in prišli smo v Aleksan-drijo namesto v petek zvečer 12. decembra šele v nedeljo zjutraj 14. decembra. Vozarim neprenehoma že 38 let po morju, doživel sem par ciklonov v Indijskem morju, toda takega viharja še nisem doživel, kakor to pot v bližini otoka Krete. — Na ladiji je bilo prav malo popotnikov; namreč 7 v prvem, 10 v drugem in 8 v tretjem razredu. Ladjo so v Aleksandriji hitro popravili. Še ni bila preveč hudo poškodovana; tudi stroj je imel le tnalo poškodbo. Eden izmed mornarjev je v avstpiski bolnici. „Elektra" v kratkem odpluje proti Siriji. P. A. Č. DOPISI. Iz Šenčurja. Izpregovorimo danes par besed o potoku ki tečejzpod Možjanice skozi vasi Luže, Srednjo Vas in Šenčur. Ko bi ne bilo potoka, težko da bi tu stale lepe vasi. posebno ker ljudje niso poznali vodovoda. Potok nam še sedaj, ko imamo vodovod, lahko koristi. Ob lanskem groznem požaru v Šenčurju, se je pokazalo, da vodovod nudi premalo pomoči. Tudi perila ne morejo ljudje ob vodovodu prati. Skrbeti je treba tedaj za to, da ostane potok močan. Zbero naj se studenci, ki se zgubljajo v olševski gmajni, in za-brani naj se napravljanje nepotrebnih močil. — Ako bi se vodovod kaj pokvaril, kar ni izključeno, bi se lahko za silo rabila voda potoka. Potok bodi v splošno korist ljudstva, na to naj pazi naš občinski odbor. V Idriji je v soboto pri ožji volitvi zmagal Engelbert Gangl, ki je dobil 241 glasov, in sicer liberalnih in socijalno-demokraških. Kandidat S. L. S. dekan Mihael Arko je dobil 220 glasov. Praznih je bilo 33 glasovnic in tako so gospodje z belimi glasovnicami odloČili v prilog liberalnemu kandidatu v Idriji ravno tako, kakor v Kranju in Škofji Loki. POLITIČNI PREGLED. V avstrijski delegaciji je poslanec dr. Korošec prijel skupnega finančnega ministra viteza Bilinskega, ki gospodari v Bosni, da se je kazal preveč nasprotnega nadškofu dr. Stadlerju zaradi znanega sprejema neke deklice v katoliško cerkev. Minister je odgovoril, da nadškofa zelo spoštuje, ker je izgieden duhovnik, da se mu pa zdi, ba je bil dr. Stadler v oni zadevi nekoliko nepreviden. Hišni davek. Nedavno je prišla predloga v državni zbor, ki določa, da bi bile vse hišice na kmetih, ki nimajo več kakor dvoje sob za stanovanje, popolnoma oproščene hišnorazrednega davka. Država bi na ta način izgubila 5 milijonov kron na davkih. Ker so se hišni posestniki v mestih začeli pritoževati, da so z davkom od hišne najemščine preobloženi, je vlada predložila načrt zakona, po katerem naj se ta davek zniža •za 2 V2 odstotka. To znižanje se bo raztezalo tudi na doklade in zato bodo dežele imele toliko manj dohodkov, kolikor znašajo ti odstotki odpisa. Natančno bo ta predloga tudi določila, kdaj bodo dobrodelni zavodi dobili stalno oproščenje davka. V poljskem klubu se je kazala zadnji teden velika razburjenost. Ministrski predsednik Sturkh je po strani napadel gališkega ministra Dlugosza v zbornici in ga dolžii, da so po njegovi krivdi prišle v javnost poročila o velikanskih podporah, s katerimi je vlada kupila nekaj poljskih listov. Ta denar je prejel Stapinski in ga je porabil za časopise poljske ljudske stranke, dajal ga mu je pa Dlagosz, ki ga je dobival iz dispozicijskega zaklada. C tej zadevi se je otvorila razprava v zbornici, ki je pokazala milijonarja Dlugosza v jako slabi luči. Dlugoszu se je očitalo, da je kupoval za vlado časopise, kakor tudi poslance. Načelnik poljskega kluba se je pa potegnil za Dlugosza, češ, da niti Dlugosz niti poljski klub o tem kupovanju nista nič vedela; vso krivdo je vrgel na grofa Sttlrgkha, ki se meša s svojim podkupavanjem v zadeve poljskega kluba." — StUrgkhovo stališče je s to izjavo zelo omajano. Rdečkar zoper cesarja. Ogrski vodja so-cijalmh demokratov in predstojnik bolniških blagajn na Ogrskem, Šlefan Balogh, je zaradi raz-žaljenja Veličanstva dobil šest mesecev ječe. Na Laškem imajo ugodne finančne razmere. Industrija, trgovina in obrt se dvigajo, zunanji delavci donašajo in pošiljajo od vseh strani denar v domovino. Državni dohodki za minulo leto kažejo 111 milijonov prebitka. Med Bolgarijo in Rusijo so razmere zelo napete. Ruski poslanik v Sofiji ni hotel sprejeti častitk povodom godu ruskega carja. Kralj Ferdinand in princ Boris sta odpotovala. Pogajanja vlade z agrarci so se razbila. Stranka agrarcev zahteva, da bi se obnovila zveza s Srbijo. spoznali vzroke, zakaj je čisti dobiček erarskih gozdov pičel. Gospodje si najbrže mislijo: saj ima država dosti denarja, čemu bi pa varčevali? Čuje se, da se dober les, nekaj ga je vmes prve vrste, prodaja včasih podjetnikom pod roko kot ies za drva, in sicer celo pod krono kubični meter. Delavci so pa potem od podjetnikov slabo plačani in se odrivajo. Pred petimi leti sem posredoval pri poljedelskem ministrstvu, da bi gozdni delavci obeh društev, v Dražgošah in na Češnjici, dobivali samostojno delo. Nekaj se je storilo. Pokojni minister Ebenhoch je izdal posebne ukaze; ali po njegovi smrti so gozdne oblasti pozabile na te ukaze. Podjetniki so zopet začeli izpodrivati delavce in so jih v kratkem odgnali. Še slabeje, kakor za delavce, je pa za kmete, ki vozijo les iz Jelovice in od drugod. Njih zaslužek je tako majhen, da se komaj izplača živino mučiti. Slovenska ljudska stranka bo drage volje v tem oziru posredovala, da bodeta upravi gozdov poljedelskega in naučnega ministrstva oddajali delavcem in kmetom delo na prvo roko. Društva naj v tem smislu viožijo prošnjo na gozdno in domensko ravnateljstvo na Bohinjski Bistrici ter pa ono v Gorici. Pri liberalcih pa glede zboljšanja ne iščite pomoči, ker so naši liberalci brez vpliva in brez moči. Pismo iz Aleksandrije. Aleksandrija, 16. decembra 1913. Ker še,je marsikateri bralec »Gorenjca* Že vozil po morju, ga bo gotovo zanimalo brati, kako nevarno vožnjo je imel avstrijski poštni parnik .Elektra" iz Trsta v Aleksandrijo. Evropejci gotove dni željno pričakujemo poštnega parnika, ki prinaša pisem ali pa vsaj časopisov iz domovine. Iz Trsta prideta na teden dva poštna parnika; brzoparnik odide iz Trsta v petek opoldne in je tukaj v ponedeljek popoldne, drugi odide iz Trsta v nedeljo opoldne in je v Aleksandriji v petek popoldne. Zadnji petek ni bilo parnika iz Trsta; tudi v soboto ga še ni bilo. In ker je bilo morje one dni zelo viharno, smo se s strahom povpraševali, kaj se je vendar zgodilo, da ladje le še ni. Na Llovdovi agenciji so samo to vedeli, da je parnik odšel iz Brindisija z zamudo. Ko sem v nedeljo opoldne (13. dec.) dobil pošto, sem takoj tudi izvedel, da je bil ladjo zajel velik vihar in da je bila v veliki nevarnosti. Šel sem jo pogledat. Na prvi pogled na ladji ni bilo zapaziti, da bi bila prestala hud vihar, le na zadnjem koncu je bilo videti, da ni vse v redu. Ladja je zelo obložena. Žerjavi neprenehoma škripljejo in z vso hitrostjo razkladajo zaboje sladkorja in drugega blaga. Ko sem ladjo bolj natanko pregledal, sem opazil, da je na zadnjem koncu ladje, ravno nad krmilom, izginila shramba za rešilno orodje, železna ograja na krovu je na več krajih za več metrov raztrgana, izginili so drogovi, ki nosijo streho, in platno, ki je branilo potnike proti dežju in solncu. Na več krajih so videti pretrgane verige in vrvi — vse to je živ dokaz viharja, ki ga je prebila »Elektra". Kako se ji je godilo, mi je povedal poveljnik ladje Frančišek Mareglia hišo št. 23, kjer se je tudi reklo »pri malarju, ali pri Götzelnu". Oženil se je 14. maja 1805 s Terezijo Puhar in je umrl v Kranju (št. 23) dne 30. julija 1857. Podobar je bil tudi njegov sin Karo I Gotzel, rojen v Kranju 6. novembra 1816, oženil se z Nežo Gogala 26. maja 1852 in umrl 22. januvarja 1892 v domači hiši v Pungertu št. 23 in 24, katero je sezidal 1. 1859. Starejši sin Gaš-parjev je bil Franc Götzel, slikar; rojen je bil 14. septembra 1807 v Kranju (št. 8). Ta je kupil hišo št. 127, kjer se je potem tudi reklo pri Göt-zelnu. Oženil se je prvič s Tržičanko Frančiško Župič, potem pa z Marijo Rant in je umrl 8. avgusta 1865. — Aleksander Götzl, sin Vincen-Cije, Francetove hčere, je bil rojen v Trstu 15. januvarja 1843 in se je preselil v Ljubljano, kjer je umrl 16. aprila 1888. Z njim sta se preselila iz Kranja v Ljubljano tudi njegova strica podobarja Leopold Götzl, rojen 22. oktobra 1817, in Avguštin Götzl, rojen 2. septembra 1829. Aleksander se je oženil z Ano Birk in je imel 4 sinove. Aleksander in Karol sta postala podobarja in imata še danes svoji delavnici v Ljubljani. Aleksander jo ima poleg Frančiškanskega mostu, Karol pa na Bregu. Slikar Janez Krstnik Stavavačnik, sin Jurija in Barbare, je Slikal leta 1709. bandero za Srednjo Vas v Bohinju. Rojen je bil v Kranju 10 septembra 1657, umrl je pa 26. novembra 1743. Mrliška knjiga pravi, da je umrl 100 in pol leta star, a v krstni knjigi ni najti nobenega drugega Janeza, kakor onega iz leta 1657. Staravačniki ali Starabačniki so imeli hišo v Savskem predmestju stara št. 32, nova 28. Slikar je bil nadalje Matija Arhar, ki je umrl v Kranju 13. julija 1727, star 87 let. S slikarstvom se je pečal tudi Anton Heyne, sin kirurga Ivana Antona Heyneja in soproge Terezije roj. Skopin. Rojen je bil v Kranju (stara št. 99, nova 91) dne 17. januvarja 1786. Postal je vseučiliški profesor na Dunaju in je ondi umrl 1. 1853. Njtgov oče je kupil hišo v mestu (stara št. 172, nova 191. Še enega starega, a malo znanega podobarja naj omenimo. To je bil Anton Stimmer, ki je imel hišo, št. 88 (stara št. 102), kjer so nekdaj rekli .pri piltavarju". Rojen je bil v Kranju (št. 102) dne 12. junija 1791, oženil se je 30. januvarja 1833 s Katarino Trilar in je umrl v Kranju 28. febru-varja 1851. Slikarsko umetnost v Kranju dandanes zastopa dobroznani slikar g. Matija Bradaška, ki je s svojim čopičem okinčal že mnogo cerkva po Kranjskem in Štajerskem. Tudi njegova sinova Peter in Matija sta napravila že nekaj slik. Bavi se pa mladi Matija bolj z dekorativnim slikarstvom. NOVIČAR. Nepotrebna nervoznost. Pa bomo že res na zadnje sami sebi verjeli, da »Gorenjca" ne pišemo s črnilom, ampak s hudičevim oljem, ker nekateri ljudje na vsako njegovo najmanjšo opazko naenkrat v zrak odskakujejo. Prej se nam je to primerilo pri g. svetniku Janezu Kalanu, zdaj pa pri g. cesarskem svetniku in ravnatelju .Kmetijske družbe* Gustavu Pircu. Da je pri njegovem bratu, g. Cirilu Pircu, kmalu ogenj v strehi, to je znano vsem obiskovalcem Jagrove kavarne v Kranju. Ali g. cesarski svetnik bi bil pa že lahko bolj mirne krvi. Četudi sam pravi, da se mu je potrebno zdelo čez 30 let enkrat resnico povedati in da je zato zdaj porabil to priliko, vendar bi bil to lahko opravil v malo bolj dostojnem tonu. »Gorenjec* ni druzega rekel, kakor to, da se na Gorenjskem speča po »Kmečki zvezi" precej umetnih gnojil, ter je pristavil: »Sicer pa — ali bi zaenkrat ne bilo bolj pametno nagrade dajati za gnojnične jame?" — Te besede je poslal .Gorenjcu" s kmetov mož gospodar, ki gleda dan na dan, kako se gnojnica razteka po vasi in okužuje vode, namesto da bi gnojila travnike, in kako se ljudje veliko premalo brigajo, da bi ta kapital prav porabili Niti sence očitanja proti nikomur ni v notici, še celo umetna gnojila ae ne zaničujejo, ampak se je hotelo le ni to opozoriti, da naj se najprej kmetje naučijo dobro porabljati gnojnico, potem naj se šele pošilja denar pa tuje za umetna gnojila. AH ni to modra beseda? Čemu potem celo stran dolg članek v .Kmetovalcu", razkritja o izročenih denarj 4 « I 4 » 4 I 4 I 4 » 4 » S Prehlajenje in kašelj. Vsakemu je znano, kako težko se človek mnogokrat znebi prehlada in kašlja V takih slučajih se posebno priporoča vživanje Scottove emulzije iz ribjega olja, katera naj se vživa to liko časa, da se Vam zopet povrne prava sve-žost in moč. Blagodejni vpliv Scottove emulzije se pokaže zlasti pri kašlju, ker istega tako omili, da je takoj opaziti, kako dqbrodejno vpliva Scottova emulzija na ves Človeški organizem. Mnogi, kateri so trpeli leta in leta radi prebujenja in kašlja, so si slednjič po kratki rabi Scottove emulzije pridobili zopet moč in veselje do življenja. Scottova emulzija je tako okusna in lahko prebavljiva, da jo vživajo z veseljem odrasli in otroci. Cena originalni steklenici It I K 50 v. Dobi s. v vseh lekarnah. Kdor posije 60 v v znamkah na SCOTT & BOV7NE, G. m. b. H., in s. sklicuje na ta taaopis, dostavi ae mu trnu posiljatev potom lekarne za poizkusnjo. Vino belo od 34 vinarjev liter naprej se dobi pri V. Sandali Lupoglaua, Istra. 164 10-4 Vzorci na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. Proda se nekoliko rabljen, a dobro ohranjen večje vrste štedilnik (šparherd) s pečnicatni, po-raben za kako gostilno. Kje je naprodaj, pove Rudolf Florjan5i6, ključavničar v Kranju, v Pungertu št. 32. Isti izdeluje tudi nove štedilnike vsake vrste, od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah, kakor tudi železne ograje, okna, stroje za izdelovanje cementne opeke i. t. d. malo rabljen, se proda za nizko ceno. Več se izve pri upravi .Gorenjca". mm Wotan žarnice mm Zahvala. Za izkazana sočutja ob britki izgubi nepozabnega soproga oziroma očeta, brata in strica gospoda Ferdinanda Hlebša se tem potom zahvaljujemo vsem slavnim društvom, preč. duhovščini, zastopnikom c. kr. uradov, za podaritev krasnih vencev in vsem onim, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku. KRANJ, 18. depembra 1913. Žalujoči ostali. najboljša kakovost. katere porabijo najmanj toka ter se dobijo za 10, 16, 25, 32, 50 sveč, po 1*46 K pri tvrdki Ivan Savnik, Kranj trgovina z manufakturnim in galanterijskim blagom na drobno in debelo. Premog trboueljski, najboljše ka-kouosti, ima uedno u zalogi ter prodaja najceneje furdka J. Kušlan Glauni trg. št. 5. Dovoljujem si slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvoril zalogo piva iz renomirane pivovarne Goss v Kranju, Kokriško predmestje, (Zeballova vila). Svetovni sloves piva ter točna in kulantna postrežba dajeta mi upanje, da se gg. gostilničarji pridružijo v krog zadovoljnih odjemalcev in nudijo cenjenim gostom prvovrstno pijačo. Priporočujoč se za obila naročila z odličnim spoštovanjem Fran Sitar, zastopnik Gossove pivovarne. 33 3846