amerikanski nec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH. , , (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. (No.) 213. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 1. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 1, 1930. letnik xxxix. jadransko stran italije zadel strahovit' potres. — mnogo mrtvih in ranjenih. — vojaštvo pomaga pri reševalnem delu. — najbolj prizadeto mesto ancona, v katerem je vsaka hiša poškodovana. POZORIŠČE KRALJEVSKE POROKE v-Ri">, Italija. — Mnogo člo-veJih življenj je zahteval in ellkansko škodo na blagu je ^zročil silovit potresni su-l ' ki je v četrtek zjutraj po osmi uri zadel ja-,.*nsko stran italijanske oba-j.'m ki se je čutil od Trsta do 6aPela. Strahovita panika se \ Polastila prebivalstva, kajti ^ °šno se je balo, da se bo po- • Vl'a potresna katastrofa, ki J6 v Preteklem juliju pokopala a tisoče oseb. . najbolj prizadetimi je Ancona, v katerem so ^ ®teli mrtvih 27 oseb in več ^ 200 pa je bilo ranjenih, j^aj vsaka hiša v tem mestu, }jilsteje 50,000 prebivalcev, je j. bolj ali manj poškodova-' Potres je trajal skupno 20 Takoj po prvem sunku * Preplašeno prebivalstvo l^2alo na ceste in se ni hote-ij^iti v hiše, boječ se, da se j 0 *unki ponovili. Enako se udi vse delo ustavilo. ijt6 °'ranje italijansko mini-Jstv<> je takoj odredilo po- t . n°> da se dositavi pomoč % Ujetim mestom. Iz sosed-voj vProvinc so bile poslane ®ke čete na pomoč, nad fcj|ja'Jenimi vasmi pa so kro-ltje ^eroplani, da so ugotovili, ijrii ^ Pomoč potrebna. Med to.^i večjimi poslopji ste \.]a(jUnjčeni poslopje provinčne e 111 pa zvonik cerkve sv. J^menta. De| mesto, ki je dosti tr-H ' Je Senigallia. Kopališka iit]oopja, v katerih se je naha-^»ogo letoviščarjev, so ce spremenjena v bolnišni-bolnice pa so za-ne do prenapolnjenosti. Ch «iov himen licago, 111. _ preteklo se je vršila v tukajšnji Vh °erkvi sv- Štefana poroka C splošno priljubljenih in v ^ naselbini znanih mladih "amreč Johnnyja Praha «0Lary Siflerjeve. John je že leU uslužben pri upravi \nkanskega Slovenca. Po-Sdjj6 obrede je opravil tukaj-AleJc Pomolžni župnik, Rev. S^der Urankar. Družice Sk' 1 80 bile: Nevestina se- v fr u Sc J 11 so ances, dalje Mary lz Milwaukee, Mary *SSi „ m Anna Svažič. Tova- \ bf ?a bili sledeči: Ženino- Stin Victor in Frank, ne-brat John in Vincent vf§i]0 Ženitovanje se je \ v c°b obilni udeležbi zve-^uj erkveni dvorani, kjer so S p gorniki voščili mlade-srečo in jima dajali Za težki zakonski 1* 8e Je razvila vese- « Plesom, ki je v naj-% Jedu trajala do zgod-ur. — Gratu- C- kieiidružuje tudi list W.OlW aYojemu vestne-it)>lenk. °encu ip, njegovi iz-Hi^W dovol.inost, veselje 111 Potu^Žic na "i* nad^lj- jenja. RUSIJI MANJKA DELAVCEV Za sekanje lesa v gozdovih, ki so njih glavni vir dohodkov, Potrebujejo Sovjeti milijon in pol delavcev. — Manjka jim jih še pol milijona. Moskva, Rusija. — Sovjeti potrebujejo za svoj industrija-lizacijski načrt, ki ga izvajajo z vso naglico, ogromno denarja. Največji vir .svojih dohodkov za to potrebo pridobivajo iz naravnih produktov, namreč iz poljskih pridelkov, v prvi vrsti pšenice, katero izvažajo v tako velikanskih mno*-žinah, da je to grozilo gospodarsko upropastiti poljedelstvo ostalih dežel, ki. ne morejo z Rusijo konkurirati vsled nizke plače, ki jo dobiva ruski delavec; drugi, še bolj važni dohodki pa jim prihajajo iz raz-sežnih gozdov v severnih pokrajinah, odkoder izvažajo v inozemstvo les v enako velikanskih množinah. Za to delo.na dveh poljih pa je potrebno enako ogromno število delavstva, in za to je točasno Rusija v velikih zadregah. Za industrijska dela pač še dobi moči, veliko težje pa je za dela v gozdovih, ker pač nihče ne gre rad v divje, neob-Ijudene pokrajine in poleg te ga pa še zlasti, ker je znano, kako slabo oskrbo dobe ti delavci, da se ravna ž njimi kakor s sužnji. Po vladnih načrtih bi se moralo v prihodnjih treh mesecih izsekati lesa za 131 milijonov kubičnih metrov, kar je dvakrat več, kakor lani ob tem času, da se dobi dovolj denarja za kritje stroškov. Za to delo se potrebuje poldrugi milijon delavcev in 80 tisoč konj. Zdaj še primanjkuje pol milijona oseb in delno se namerava to število izpolniti s tem, da se bodo poslali kmetje s kolek-tiviziranih kmetij, kjer se je poljsko delo nehalo, po sili na delo v gozdove. -o- ŽENSKA IZGUBILA SPOMIN Chicago, 111. — Pretekli torek je bila najdena na cesti neka bogato oblečena mlada ženska, katera je bila nato oddana v okrajno bolnico. — Ženska je namreč popolnoma zgubila spomin in ni mogla navesti niti svojega imena, niti kje stanuje. V sredo pa je na to prišel po njo neki moški, ki je izjavil, da je to njegova žena, Diana de Milo, profesionalna plesalka, s katero živi na 1790 W. Grand Ave., in katera je podvržena pogostim napadom omedlevice. itiftlPaei:.' i/ia&iS Slika nam kaže notranjščino krasne starodavne cerkve sv. Frančiška v Assisi, Italija, kjer se je preteklo soboto izvršila poroka bolgarskega kralja Borisa, z italijansko princezinjo Giovanno. Cerkev je bila zgrajena v letu 122B, 'jkniaiut po smrti omenjenega svetnika. VSAKDO NAJ GRE NA VOLIŠČE Prihodnji torek naj vsak državljan odda svoj glas. Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! Chicago, 111. — Prihodnji torek, 4. novembra, je za ameriškega državljana eden tistih dni, ko ima takorekoč vso oblast nad deželo v svojih rokah. Od njega je odvisno na ta dan, kako se bo v bodočih letih upravljala naša velika Unija. Je to neprecenljiva pravica državljanova, katero izvrševati naj si ne šteje samo v dolžnost, ampak tudi v ponos. Zato naj noben državljan, ki se hoče šteti zavednim, ne opusti, da bi se ne poslušil te velike pravice. Volitve bodo prihodnji torek. Volitve za senat in za kongres. Ne maramo priporočati nikomur, za koga naj od da svoj glas. Vsak naj sodi po svoji vesti in lastni razumnosti in voli tistega, o katerem upa, da bo vestno izvrševal svoj urad. Ne iti toliko na lepe besede kandidatov, ampak bolj na njih rekorde. Volilce v Illinoisu opozarjamo na dve stvari, o katerih se bodo morali izraziti na volilni dan, namreč vprašanje, naj se prohibicija prekliče ali ne, in o tem, naj se li da ženskam porotna pravica. Obe vprašanji ste tako jasni da pač ni treba nobenega navodila slovenskim volilcem, kako naj jih odgovore. — McAlester, Okla. — Pomožna akcija je še vedno vztrajno na delu, da reši 29 rudarjev, ki so bili v rovu pokopani vsled eksplozije pretekli ponedeljek. Spravili so na dan že več mrtvih trupel. KRIŽEMJVETA — Šangaj, Kitajska. — Kitajski vojni minister, gen. Ho Ying je odstopil, ker se je čutil užaljenega vsled tega, ker ga je Čiang Kai-šek vedno zapostavljal in mu ni zaupal državnih tajnosti kakor drugim ministrom. — Washington, D. C. — Po ugotovitvi ameriške delavske federacije bo to zimo 5 milijonov ljudi brez dela, kar bo prizadejalo pomanjkanje okrog 20 milijonom oseb, ki so od teh brezposelnih odvisni. — Dunaj, Avstrija. — Voditelji avstrijske volilne kampa-j nje se na skrivnem vsi vneto. potegujejo, da bi prišli v posest velikih zalog orožja, ki jej skrito v dunajskih orožarnah. -o- SAMOUMOR BANČNEGA PREDSEDNIKA Benton Harbor, Mich. — [Preteklo sredo ponoči je bilo I najdeno mrtvo truplo, s streli j v sencih, predsednika tukajšnje banke Farmers and Merchants National Bank. Truplo je ležalo v garaži, katere vrata so bila zaklenjena, okna pa skrbno zakrita s časopisnim papirjem. Vzrok samoumorr. ni znan. Uradniki banke so izjavili, da je bančno stanje sijajno. -o-- BOGAT PLEN BANDITOV Chicago, 111. — Pred stanovanje A. D. Devejian, 2415 Lunt Ave., sta prišla preteklo sredo dva moška in se izdajala za uslužbenca cvetličarne. Komaj pa jima je bil dovoljen vstop, sta zgrabila in zvezala deklo in nato oropala hišo za vrednost $l!r,000. Med drugim sta ukradla tudi dragoceno uro, ki jo je dobila Mi's. Devejian v dar od pokojnega turškega sultana. Ta družina je namreč prišla iz Sirije. -o-- ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA!' BRAZILIJA POZDRAVLJA VARGASA Voditelj revolucijonarjev bo postal predsednik Brazilije. Sao, Paulo, Brazilija. — Politično ozračje v Braziliji se je po kaosu, ki je nastal po zadnji uspeli revoluciji, do,kaj iz-čistilo. Splošno se že smatra dr. G. Vargas, voditelj revolucionarnih čet, legalnim predsednikom dežele, ki se že nahaja na potu v glavno mesto, Rio de Janeiro, kjer se je tudi vojaška oblast izjavila, da mu bo prepustila vodstvo dežele. Slovesna inavguracija se namerava vršiti z velikimi paradami na dan 1£. novembra. Dr. Vargas je zelo priljubljen pri ljudstvu in je na svojem potovanju povsod od prebivalstva navdušeno pozdravljen. <* * • !'f -o- ZAHTEVA POVIŠANJE VOZNIH CEN New York, N. Y. — Kakor se doznava, bo želez, družba New York Central v kratkem zaprosila za pravico, da sme za vožnjo na svojih vlakih zahtevati povišek cen za 40 odstotkov. Kot vzrok za to navaja, da so zdaj njene cene znatno nižje, kakor pri vožnji z vlaki drugih kompanij, in da je v zadnjih petih letih imela stroškov z raznimi izboljšavami do 20 milijonov dolarjev. -o- SLOVENSKI RADIO PROGRAM Chicago, 111. — Prav dobro se je slišalo semkaj pretekli četrtek zvečer slovensko petje na radio, ki ga'je proizvajal v Milwaukee pevski zbor "Naprej" s sodelovanjem opernega pevca g. Šubelja. Na programu so bile po večini popularne narodne pesmi. Iz Jugoslavije« VELIKA ŠKODA PO POPLAVI. — PO NOVEM NALIVU VODE ZOPET ZAČELE NARAŠČATI. — PO GORAH JE SNEG. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE IN NOVICE. Voda, ki je upadla, zopet na. narašča Ljubljana, 1'. okt. — Sava je že upadla skoro do norma-le, pa je začelo v nedeljo popoldne spet rositi in nato resno deževati. Padlo je zopet toliko dežja, da je Sava zopet narasla skoro za dva metra. V Medvodah je mostovni promet zelo oviran in se vsak, kdor se poda čez most, poda na svojo lastno odgovornost. Stanje je vedno bolj kritično. Glinščica dela škodo in Grada-ščica je napravila v Polhovem gradcu tudi ogromno škodo. -o- Škoda v Trbovljah Zadnji nalivi so v Trbovljah napravili veliko škodo. Nova cesta je v temeljih ogrožena, ker jo je Trboveljščica izpod-iedla. Izpodjeden je tudi temelj novega betonskega .mostu. Zidan most, 13. okt. — Narasla Savinja je nosila s seboj velike množine lesa in poznih poljskih pridelkov. Ravnatelju tovarne podpetnikov je odneslo kopalno uto. Cesta, ki vodi proti Brišam, je zelo pokvarjena. Iz Sevnice poročajo, da je bila Sava narasla pri Sevnici bolj kakor za časa velike po-vodnji leta 1925. V Krškem je Sava narasla za 3 metre in pol. Voda je vdrla v kleti. Celo sejmišče je pod vodo. Krka je nosila seboj veliko število utopljenih zajcev in srn. -o-- Povodenj v Šaleški dolini Paka je strahovito hitro naraščala. Prestopila je bregove in preplavila Šoštanj, da so bile vse ulice pod vodo. S postaje ni bilo mogoče v mesto. -o- Narastla Bistrica Slov. Bistrica, 13. okt. — Bistrica je narastla že skoro za dva metra. Dežuje pa kar naprej in bati se je najhujšega. Med dežjem že naletujc sneg. --o- Tudi Cerknišca je narastla Cerknica, 13. okt. — Cerknišca je narastla za 2 m nac1 normalo in odnesla večjo mno žino lesa, ki je bil na žagah Večje škode do sedaj ni. Vode upadajo Ljubljana, 14. okt. — Po včerajšnjem močnem nalivu je nastopilo zopet lepo vreme. — Vode upadajo. Sedaj se šele vidi ogromna škoda, povzročena po tej povodnji. Iz Ježi-ce poročajo, da je tam napravila Sava nad Gameljščico 300 metrov široko strugo, po nekaterih krajih še več. Izračunano je, da je padlo nad Ljubljano in okolico v zadnjih dveh nalivih, v petek in ponedeljek, za 13,250,000 hI vide .— Včeraj je bila temperatura prav nizka, ker je po gorah zapadel nov sneg. Snežilo je tudi v ravnini, pa je sneg skopnel. -o- Napredek Belgrad. — Poljedelski minister je odobril načrt za izsu-ševanje Struškega polja. Kakor znano, bo Jugoslavija pri-bila s tem 120,000 ha rodovitne zemlje in se bo s tem rešilo vprašanje pobijanja malarije. Delo se prične prihodnje leto. -o- Smrtna kosa V Črnomlju je umrla Mici Fabjanova, vzgojiteljica in u-čiteljica. — V Konjicah je u-mrl Jože Cenčič, gozdni uslužbenec pri Windischgratzu, star 80 let. — V Lipovcu px*i Ribnici je umrl Andrej Honig-man, posestnik in obč. svetovalec. — V Mariboru je umrla Antonija Markovič, zaseb-niear stara 72 let. -o- Število koles na Vrhniki Zanimivo je, da je bilo pri zadnjem popisovanju koles naštetih v vrhniški občini nad 900. Nesreča Ko je 671etni Anton Štojs iz Studene pri Krškem šel spat na pod, se mu je lestva pi-evrnila in je padel. Pri padcu si je zlomil desno nogo. -o- Star mož in mlada žena. V Apatinu se je obesil Janoš Rant, star 72 let. Starča je pognala v smrt lahkomiselna že-nitev z 201etnim dekletom. Maribor Policijski uradnik g. Trpin je ujel na Meljskem hribu nenavadno velikega in lepega gada, katerega je izročil dro-geristu g. Thiiru v preparacijo. -o- Težka nesreča Martin Bc^žič, posestnik iz Vrhpolj, je po preteku opravljenega dela šel domov po pešpoti ob 5 m globoki jami. Nesreča je hotela, da mu je zmanjkalo tal in se je preko-picnil v grapo. Padel je naravnost na glavo in si prebil lobanjo'. -o- Zastrupljenje z gobami V Podbrežju na Štajerskem se je zastrupil z gobami Ivan Walkhauser, njegova žena in dva otroka, ker so jedli pokvarjene gobe. Sosedje so to opazili in prihiteli na pomoč. -o- Nesreča V Škofji Loki je padel z odra 431etni zidar Jurij Vr-hovnik iz Mengša. Pri padcu si je polomil več reber ter se tudi nevarno pobil na glavi. --o- Nesrečen padec V Št. Vidu pri Ljubljani je 121etni posestnikov sin France Sever pred domačo hišo tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. Stran 8 amerikanski slovenec Sobota, 1. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Brvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891« Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-flsljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 _$5.00 - 2.50 - 1.50 Naročnina: Zs celo leto--------- Za pol leta----- Za četrt leta _____________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto______$6.00 Za pol leta________3.00 Za četrt leta____1.75 The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. % Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ------------------ For half a year _!------ For three months ____$5.00 _2.50 1.50 To se nam je zdelo vredno omeniti, da razvidimo vso abotnost nekaterih poročil, ki jih ob priliki poroke bolgarskega kralja Borisa širijo gotove časnikarske agence. Tako n. pr. beremo: Kraljevi družini sta se sporazumeli, da bo prestolonaslednik pravoslavne vere. Verjetno je, da se bo- papež prilagodil bolgarski ustavi, ki zahteva, da je prestolonaslednik pravoslavne vere, medtem, ko bi kraljica in drugi otroci ohranili katoliško veroizpoved. Na podobne kupčije Cerkev ne more iti: kajti duša prestolonaslednika ima v njenih očeh prav toliko veljave kot duše drugih otrok. Znano je, da je 23. septembra 1925 Filip He-senski, nečak Viljema II., poročal Ivanino sestro, princezo Ma-faldo. Pij XI. je dal dovoljenje'za mešan zakon, a Filip He-scnski se je obveza) vse otroke vzgojiti v katoliški veri. V protestantovskih krogih je bilo tedaj mnogo zgledovanja, toda papež ni mogel ravnati proti božjemu zakonu. 10. novembra 1826 je švedska princesa Astrida, luteranka; poročila belgijskega prestolonaslednika Leopolda. Tudi ona je dala garancije za katoliško vzgojo otrok. Pred nekaj časa pa smo brali, da je tudi ona prestopila v katoliško Cerkev. Bolgarski zakonik zahteva, ako je eden poročencev pravoslavne vere, da se poroka vrši pred pravoslavnim duhovnikom, ki nastopa kot oficijelni zastopnik države. Verjetno, da bo papež dal. princesi Ivani dovoljenje, da bo po poroki po katoliškem obredu prisostvovala tudi pravoslavnemu 'poročnemu obredu, da bo njen zakon z Borisom III. imel tudi civilnopravne posledice. Toda čisto izključeno je, da bi papež dal dovoljenje, da sme biti prestolonaslednik iz tega zakona pravoslavne vere ali da bi pooblastil njegovo mater, da ga vzgoji v kaki drugi veri, kakor katoliški. k Sicer pa bolgarska ustava (čl. 38) govori le o kralju, "ki Poroka bolgarskega kralja Borisa, ki je pravoslavne vere, mora biti pravoslavne veroizpovedi," a v ničemer ne omenja Chicago, Canada and Europe: For one year_____________$6.00 For half a year----------3.00 For three months---------------1-75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Čopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu le čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov nredništvo ne vrača. ____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ Mešani zakoni nik, ko ga bi pisatelj lahko še užival? Postavila bi si naj spomenik v njegovem hvaležnem srcu in ne spomenik iz mrzlega kamna, ki človeku po smrti nič ne koristi. Postregli bi mu naj z udobnim stanovanjem in hrano, da bi vsaj konec svojega življenja v miru preživel. Njegova 801etna mati je žalostno zrla za vozom, ki je odpeljal njenega sina v ubožni-co. Le materino srce je trpelo muke za sina, narod je pa brezčuten. Marie Prisland. -o- IMENITNA POROKA Chicago, 111. V Chicagi je pa res prijetno. Komaj sem se povrnil z banketa v So. Chicagi, že so me povabili na novo slovesnost. John Prah je šel po nevesto Mary Šifler pa ne daleč kot v starem kraju. Pahovčev Martin (njegov dom je blizu Škofje Loke) je šel po nevesto daleč v Po- pe črne hlače s široko šnoro. Samo visokega cilindra ni imel, če bi še bil imel visoki cilinder pa bi bil najlepši in najmodernejši fant v naselbini. Ne samo veselje med vsemi, ki so pripomogli kaj k tej slovesnosti, nista bila vesela le ženin in nevesta in svatje in pevci in gospodinje, sam Najvišji Gospod je bil vesel te poroke ko so z ženinom in nevesto vred prejeli Gospoda v sv. obhajilu vsi drugi gostje in svatje. Tebe pa John in Tebe Mary pa naj spremlja na n^vi poti blagoslov Božji in po njem sreča, zdravje, zadovoljnost in ljubezen. To Vama želi P. Alfonz, O.F.M. -o- SLOVENSKIM VOLILCEM V Milwaukee, Wis. Listje po drevju, kolikor nam ga je dano videti po mestu, rumeni, odpada in se zbira po tlaku, uveli travi in ob- cestnih grabnih, kamor ga pač ljanske hribe. Človek bi mislil, znašajo jesenski vetrovi. z italijansko princezinjo Ivano je izzvala različne komentarje o mešanih zakonih in časopisi so že ugibali o najdalekosež- nejših koncesijah, ki naj bi jih sv, oče novoporočencema dovolil. In ker pa gotovo časopisje še vedno ne neha operirati s "papeževimi dispenzami", ne bo odveč, ako obrazložimo v kratkem, kako stališče zavzema Cerkev v vprašanju mešanih zakonov. Zakonska zveza dveh poročencev je popolno združenje v eno skupno življenje, v katerem si oba delita isto žalost in isto radost. Tako globoka in prisrčna zveza pa ni trajno mogoča, ako nimata oba poročenca istih moralnih idealov in istih verskih nazorov. Zato je razumljivo, da katoliška cerkev od klanja mešane zakone in jih dovoljuje le izjemoma in pod pogojem, da je katoliškemu delu zagotovljeno nemoteno izpolnjevanje verskih dolžnosti tudi v zakonu in enako tudi njegovim otrokom. Čisto razumljivo. Kajti razven v onih pokrajinah, kjer so katoličani kompaktno in v velikem številu naseljeni, tako da štejejo izključno večino, — pomenja povsod drugod zakon kristjanov, ki pripadajo raznim veroizpovedim, veliko nevarnost in najbližjo priliko za tihi verski odpad. Te ga naziranja niso le katoličani, ampak prav tako pravoslavni in protestanti. Po soglasnem mnenju katoličanov in nekatoli-čanov so mešani zakoni najhitrejša in najgotovejša pot v versko malomarnost in največkrat popolno versko brezbrižnost. Človek, živeč v neprestanem stiku z drugoverci, . se kaj lahko navzame njihovega mišljenja. ; Zveza med možem in ženo je pa sploh najtesnejša, ki more družiti dvoje ljudi. Zato je kaj naravno, da se v družinah z mešanim zakonom malo ali nič ne govori o veri in verskem udejstvovanju, že zato r.e, da se ne žali verskega čustvovanja zakonskega druga. Vera in vrednotenje verskih dobrin se obravnava kot drugovrstna, le prigodnostna zadeva. Naravno, da tudi otroci pričnejo prezirati in zanemarjati versko življenje. Pod pretvezo medsebojne strpljivosti obvelja verski indiferentizem kot ideal. Da se ohrani pri hiši ljubi mir, zakonca po malem odstopata od svojega živega verskega prepričanja in udejstvova-rja in tudi na otroke ne izvajata bogvekako prepričevalnega verskega vpliva. Katoliki, protestanti in pravoslavni se zato trudijo, da kar moč omejijo in preprečijo mešane zakone. Vse tri vero i/povedi zahtevajo od neveste, da predlogi od drugovernega ženina pismeno izjavo, po kateri se obvezuje, da bo spoštoval vero svoje žene in da ne bo ne z grožnjami ne z ničemer poizkušal nanjo vplivati, da bi spremenila svojo vero. Pravtako se morata novoporočenca pismeno zavezati, da bodo vsi otroci krščeni in vzgojeni v katoliški veri. V slučajih, kjer se z veliko verjetnostjo predvideva, da se obljuba ne bo držala in je sploh velika nevarnost odpada od vere, je že po samem božjem zakonu taka zveza zabranjena in niti papež ne more dati dovoljenja za zakon. (Canon 1060.) Katoličani, ki bi brez cerkvenega dovoljenja sklenili zakon, se sicer veljavno poro-če, toda nedopustno, in jim Cerkev odreka zakramente toliko časa, dokler ne dobe dovoljenja cerkvene oblasti. Če so se poročili pred nekatoliškim svečenikom, zapadejo celo izobčenju iz Cerkve, od katerega more le škof odvezati. prestolonaslednika. (Bil pa ni niti Aleksander Batenberški niti Ferdinand Koburški pravoslavne vere.) Težava glede veroizpovedi prestolonaslednika bo nastala šele tedaj, ko bo prišel čas, da zasede prestol. Toda do tedaj se še marsikaj i.ihko spremeni tudi v zadržanju Bolgarije, ki kaže mnogo razumevanja za katolicizem. "NAROD, KI NOČE IN NE ZNA CENITI SVOJIH VELI-KIH MOŽ, NI VREDEN, DA ŽIVI." Sheboygan, Wis. Te besede so bile zgovorje-ne na Baragovi proslavi v Cle-velandu. Pač resnične, in če jih obrnemo tudi na slovenski narod — bridke. Ali zna naš narod ceniti zasluge svojih velikih mož? Odgovor: Ne. Vsaj v življenju gotovo ne. Pač pa ne morem primerjati zasluge, delo in požrtvovalnost škofa Barage s kakimi deli naših drugih velikih mož in narodnih voditeljev; fakt pa je, da nikdo, naj bo ta ali oni, še ni prejel priznanja za svoje delo,, dokler je bil živ. Le ko umre, ko ga sigurno zakopljemo, mu nasujemo mrzle zemlje na njegove ostanke; ko smo do dobra prepričani, da ne bo več škodoval naši samoljubnosti, da ne bo več predmet naše ne-voščljivosti in zavisti; ko se oddahnemo, da ne bo več na potu, da ne bo zasenčil na še "zmožnosti" in ne bo več zmanjšal "naših zaslug", šele takrat spoznamo, da ni bil slab človek in da smo mu po smrti lahko celo prijatelji. — Zgodilo se je že, da so ravno tisti, ki so mu v življenju zadali največ ran, mu po smrti peli največjo hvalo. Zakaj ta- ko? Vzrok je, ker nam je prirojeno, da ne damo in ne damo kredita človeku, ki bi nas po naših mislih nadkriljeval. Vse njegovo delo vržemo v blato, če preti nevarnost, da bi ta človek postal preveč popularen in priljubljen imed narodom. Začnemo gonjo proti njemu, najdemo vse vzroke, navedemo vse mogoče in nemogoče grehe. Ali je tako po-čenjanje vredno dobrega slovenskega naroda? Kdor je velik po duhu, bo velik tudi v svojih dejanjih. Le kadar se bomo iztrgali zavisti in nevošč-ljivosti in dali priznanje za delo, komur to priznanje gre, pa če je tudi sovražnik, le takrat bomo lahko rekli: Slovenski narod je mali po številu, a orjak po duhu. Lep vzgled, kako naš narod ceni zasluge svojih delavcev, je premeščen je v sirotišnico enega izmed najbolj popularnih pisateljev, kar jih živečih še ima slovenski narod, in to je Rado Murnik. Ko je izčrpal vse svoje moči, so ga poslali v sirotišnico, kakor se 'hvaležnemu" narodu spodobi. Domovina mu nikakor ne more preskrbeti vsaj domačo streho. Ko bo umrl, mu mogoče postavijo še spomenik, kakor so storili s Cankarjem. Ali ne bi domovina že sedaj postavila spome- ' da je ni nobene zanj v Škofji Loki. Seveda mestna dekleta se že malo popravljajo in obleko hočejo po najnovejšem pariškem kroju, take bi ne bile za Pahovčevo kmečko hišo. Tam je treba delati, ni časa se lišpati, da pa pavdra tudi tam ne manjka, vam bi Pahovševa mlada mama lahko povedala, a ta pavder se dobi pri delu in negovanju živine. John Prah je pa šel samo z 23. ceste na 22. in gostoljubna obitelj Šif-lerjeva mu je vrata odprla in Mary je pa . prav rada šla z Johnom pred altar dne 29. oktobra ob 10. uri. Da ji pa ne bo nikdar žal, da je Johna vzela, so poskrbele naše sestre, naš organist in pevci ter gospodje. Sestre so veliki altar tako okrasile, d,a je izgledal kot ena sama bela.kri-zantema. Nisem dosedaj še videl za poroko tako okrašenega altarja. Samo Hinesova hčerka je imela še lepše, ko je sama dekoracija za njeno poroko stala 20,000 dolarjev. Poroka je bila v nadškofijski stolnici in kardinal Mundelein sam jo je poročil. Naš dični Račič je pri vstopu v cerkev igral take koračnice, kot jih bodo tebi angeli i-grali, ko boš stopil v nebesa. Pevski kor je bil bolj podoben angeljskim -koroni in ko je Ko-smačeva Justina pela: Lepa si Marija, so gotovo štirje angelj-čki zraven nje stali in spremljali njeno petje. Višek slovesnosti pa je bil, ko je p. Murn imel peto mašo z leviti v krasno razsvetljeni cerkvi sv. Štefana. Omeniti moram še to, da so ženin in njegovi spremljevalci — lepi zali fantje imeli tudi lepe zale obleke — črne kot je prav in spodobno za tako veliko slovesnost. Najbolj se je pa postavil mali Eduard Prah, ki je imel salonsko obleko, pri- Nahajamo se v zadnjih dnevih, pred volitvami. Zato ni čudnega ako vidimo med temi rumenimi odpadlimi listi mar-skje pomešanega kupe tiskanega papirja, s katerimi se po-gravajo vetrovi: Polni so ti tiskani listi obljub, napovedi, zgražanja, pobijanja in očitanja. Vsi obljubljajo boljše. Mnogi to čitajo in mnogi tudi ne. Eni se strinjajo s tem, drugi zopet z drugim. Nekateri z britkimi preiskušnjami za seboj se pa samo ironično po-smehujejo vsemu. Vse po stopnjah poznanja razmer in ljudi. Letos vlada še posebno zanimanje za volitve vsepovsod. V slabih časih ljudje hrepene po nekakšnji spremembi. Oklepajo se z manjšim odporom različnim naukom, in segajo po vsaki podani jim obliki. Poslu šajo, čitajo, mislijo in delajo po svojem prepričanju in najboljši vednosti svoje zaklučke. Pa naj bo zaenkrat tako. Slabše itak ne more biti, kot je sedaj. Tako sklepajo mnogi. Številni politikaši ki šo vse-drugo preje kot delavski prijatelji nesramno izrabljajo sedanjo krizo. Varajo in blufajo ljudi kolikor morejo in znajo. V največ slučajih uvenejo vse tiste tiskane obljube po volitvah, prav kakor uvene in odpade listje iz dreves. Dobro ali boljše za delavski sloj, ali splošno človeškp družbo, zavisi od pravilno čutečega človeškega srca. Amerika je poznana kot dežela hladnega biznesa in dolarja, brez čutil in srca za svojega bližnjega, zato pa je tudi toliko gorja, revščine in mizerije med nami. Le kadar se bo ljudstvo tako daleč potrudilo, da bo dodobra pobliže spoznalo tiste ljudi za katere misli voliti, tiste katere hoče poslati v zakonodajo in jim poveriti vodstvo mesta, okraja, države in deže- boljše. Je vse preveč slepega verovanja. Vse natisnjene obljube, pa naj zgledajo še tako duhovite, ne pomenijo ničesar za delavca, če so dotični ki so jih dali natisniti brez čutečega srca do svojega blžnjega. Slovenci v Milwaukee se bodo na 4. novembra tudi udeležili volitev. Ali, kakor smo v marsikateri drugi stvari stras-no zaostali za drugimi, P^aV tako smo tudi v tem, da velikansko število Slovencev tukaj ne more in ne sme voliti, ker se še niso toliko pobrigali d^ bi postali državljani. Zanimiva bi bila prav gotova statistika med' nami v tem oziru. Smo taki na-prednjaki da nam ga ni para-Vse hočemo na glavo postaviti, ko pa pride dan za akcijo, Pa ni potrebnega orožja. Zato smo tudi toliko kot nič* zastopani v javnih državnih, posta-vodajnih mestih. Letos imamo enega Slovenca na listi kandidatov za assem-bly-mana v 5. distriktu, kJel živi največ Slovencev. To Je JOHN ERMENC. Yolilci, aj komu preostaja izbirati? In a ni dolžnost nas vseh da volim0 za našega najbližnjega člo\e ka, kateri živi in čuti z nami. in pozna naše razmere? dolžnost je nas vseh, da P°ra* bimo priliko, kadar se nam nudi spraviti našega človeka besedi v ameriški zakonodaj1; Na volišče 4. novembra v. slovenski volilci, in volite ^ vse druge po Vaši najbolj®1 razumevnosti in previdnos za Slovenca pa vsi brez Volilec- rezan frak, belo vestijo in le- le, šele tedaj smemo upati na NAJGRŠE ŽENE po- Francozinja Claudine^ haire se ponaša s tem, da najgrša žena na svetu. nost ponosna je na svoja šir° usta, na svoje majhne, bo«e oči in na svoje neznatno ^ V nekem procesu proti .Q mu lastniku avtomobila, k' lik je povozil, je zahtevala ve» . odškodnino, ker je baje te izgubila nekaj svoje grd°be'^ kateri trdi, .da je naravn® klasična. — Nič manj P°n°S;a na svojo grdobo je Angleži"-Mary Ann Bevan. Ima dol? suh obraz, ki se zdi nepi'eS jfl srdit in žalosten, vsled . je neki cirkuški ravnatelj gažiral kot klovna. Kotf>aJ^ prikaže v cirkusu, izzov° ^ orkan smeha; ni ji treba, da ^ ti izpregovori. Seveda ji ^ sel nese. Tako se zna zen^0) okoristiti ne le s svojo leP . ampak tudi s svojo Sr poslednja je celo v tolik0 boljšem, ker se ji ni treb<^.fl ti, da bo kdaj izgubila ^ grdobo, kakor izgube ki'lS ce svojo lepoto. -0-- i,efle Tisti, ki v življenju »Wjj ali pa malo napak stori-navadno v življenju Pr!lV lo store. ŠIRITE AMER, I SLOVEN^ Chronista Sontiacus: "Dom ob Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov (Dalje.) "Seve, seve, ko se je tako napravilo, da moreš ostati na domu. Drugače pa bi se že premislila. Kmetija je kmetija in zmerom več vredna ko lepo lice, pa tudi če je San drinijevo!" "Nič se ne bi premislila, pa če bi vedela, da bom morala beračiti!" je odgovorila Nina na sosedino modrovanje. "Lej jo, lej, tako ga imaš rada! Potem je pa prav. Kdaj se poročita?" je imelo sosedo. "Kdaj? . . . Letos gotovo!" je bila Nina kratka. "Veš, ljudje te že opravljajo. To in ono se govori . . ." Nina je zardela, kar sosedi ni ušlo. "Jeziki! Črnijo me, da bi se mi posme- fiovali. Nekaj morajo najti, drugače niso zadovoljni . . ." "Saj, saj," ji je pritrdila soseda, mislila pa svoje ... ■ * * * Pred domom se je Budinka zahvaljevala sosedam, da so prišle pomagat in jim zagotavljala, da jim že kako povrne, ko nočejo plačila. Nina se ni mudila. Ob hiši je stal avto in radovedna je bila, kaki gostje so neki v izbi. Pustila je mater s sosedami, stopila hitro čez borjač v kuhinjo, odložila jerbas ter hotfela v svojo sobo. — Preobleči se je mislila in popraviti lase, da bi ne bil Sandrini v zadregi, ako bi jo moral predstaviti gostom. Sandrini je slišal, da je prišla. Široko je odprl vrata, pustil odprta in stopil k njej. "Che belezza!" je ujela iz izbe. "Moji prijatelji, ki tudi že poznajo te kraje iz vojne," ji je povedal Sandrini ter jo prijel za roko. "Pripovedoval sem jim o tebi in radi bi te poznali! . . "Čakaj, saj pridem!" je dejala in se mu hotela izviti. Gostje sq videli, da je V zadregi. "Signorina, signorina!" so jo klicali in dva sta prišla na vrata ter jo pi'osila, naj se ne brani in pride k njim. Videla je, da so že dobre volje in se je udala. Sandrini jo je predstavljal. S sladkimi, občudujočimi pokloni so se ji laskali in ko se je opravičevala, da je prišla s polja, so ji zagotavljali, da take lepote še niso videli v novih pokrajinah. "Kaj bi se šalili!" jih je zavfačala, dasi ji je dobro delo. "No, no, signorina, e vero!" so trdili in ko se je opravičila in odšla v kuhinjo, so bili še bolj navdušeni. Blagrovali so San-drinija in mu bili nekako nevoščljivi. "Taka svežost, to ti mora biti užitek, e!" 30 mežikali in se smejali. Sandrini je privzdignil oči, zaokrožil ustnice, pridvignil desnico, prikrčil prste in dal palec na kazalec, kratko zamahnil ter tlesKnil z jezikom. "Altroche! ... je priznal. "Tako je treba zavojevati to ljudstvo. Prej se ne bo asimiliralo*! . . ." je menil eden izmed gostov. "Prijetno je tako zavojevanje, če bi ga zmogli v masah, a quei maledetti preti imajo svoje ovčice na vrvicah! Greh preganjajo in s svojo besedo ščujejo proti nam!" "Ne bodo dolgo! Ko prispemo do moči, pokažemo vsem, kako je treba živeti v Italiji. Kdor ne bo pariral, mu pokalžemo, kod je pot v Ljubljano!" "Kolonizacijo bo treba izvesti! V vse te kraje mora naše uradništvo in za njim morajo priti naši trgovci. Sandrini je dobro začel . . "Zato pa glej, Sandrini, da se bo poznal tvoj vpliv tudi pri volitvah! Ka;- smo se zmenili, drži. Vino naj ti ne dela skrbi in naj se ti ga ne zdi škoda! Vse vasi zalij z njim, samo da pridobiš glasove za našo listo! Bomo že poravnali, ko bomo gospodarji in bo samo naša beseda že napravila črto čez račune, hahaha! . . ." "Ali niisi prej tudi nekaj omenil, da bi bilo dobro, če bi prišel še kak agitator sem gor, ko bo čas, in imel volivni shod?" "Dobro bi bilo. Kako nedeljo, ko so zbrani tu pri meni kmetje. Drugače jih bo težkokam*spraviti, da bi nas poslušali," je pojasnil Sandrini. "Prav, prišli bomo in na dan volitev tudi! Še mesec dni je. Organizacija črnih srajc zaupa nate! Z vso paro bomo delali povsod, da ne pade madež dvojezičnosti na Italijo!" S 0 11« Vstajali so -in se poslavljali. "Poračunali bomo že po volitvah se zasmejali. Sandrini je zamahnil z roko, cCb' splača se govoriti o tem. . . e2ni' "Že greste, gospodje?" sc je injo( vo začudila Nina, ko so stopili v ku da jo pozdravijo. . jti!'' "Mrači se že, signorina, #treba JL ge ji so ji po vrsti bdgovarjali in klanja.!01 po svoji južnjaški navadi, odšli iz ga .1 /j avta; .| Nina jo stopila za njimi. S praga odzdravljala, ko so ji klicali iz * A rivederci!" Sandriniju, ki jih .ie '' do voza, so stisnili roko, potem f vsak svojo z odprto dlanjo in se nI slavili s snopaiskim: "A noi. vc> Avto je zabrnel, se sprožil m 0 s prvimi fašisti, ki so obiskali * ^ b> pripravljajoč tla za volitve, katero ^ zbrisalo, Slovence ob Soči s sveta • • , , .h vratih- Nina je počakala Sandrinija 11 „ j0 Je "Zakaj te ni bil« več v izbo vprašal in jo pogladil po licll)- se jo 1 "Mami sem kuhala čaj. po. Bezal je in bezal, po in porival. Sprva ni kaj ,tl(*a kazalo, da bo iz tega tjJkšen uspeh. Ako bi bil'"Sve-.^k" prenehal po par mese-L • svojega svetlikanja, bi bil av gotovo kmalu popolnoma Rabljen in nič drugega bi 6 imel pokazati ko nekaj polnega in tiskanega papirja. s,0c!a delal je naprej in nepre-jean° prilival novega olja, pa (]osl°- Celo tako dobro je šlo, ° Se je "Svetilnik" včasih te fi ®c®j začudil. Sam ni bil pri-koval, da bo končni uspeh dko lep. k Baragove stoletnice d * Zaznamovati velik napre-I) naše. skupne zavesti, kaj (.^eni ime Baraga za Sloven- ■>»it t>rija, VlJ°. koliko jih- želijo. Kn N. ar°čila sprejema IJlgarna Amer. Slovenec I849 ^est 22nd Stseet, ^-bicago, 111. nosom gledamo nazaj na pretekle mesece, ki so dali časovni okvir velikim in lepim Baragovim proslavam. Nepozabna nam ostanejo imena krajev, kjer so se slavnosti vršile. Imena kot Eveleth, Lemont, Marquette, Calumet, Eagle Harbor, Holy Hill, Cleveland bodo ostala zapisana z zlatimi črkami v spominu Baragovih ča-stivcev. Lahko se reče in zapiše, da so Baragove proslave v letošnjem letu, kar jih je bilo in kar jih še bo, dale pečat ne samo letu 1930, ampak tudi vsemu katoliškemu gibanju med ameriškimi Slovenci. Ali ni to znamenje, da Baragov duh živi med nami in veselo deluje? Pogled naprej. Dokler je železo vroče, ga je treba kovati. To velja tudi za naš primer. Nikakor ne smemo misliti, da smo dosegli svoj namen in da sedaj lahke počivamo na svojih lavorikah ter roke križem držimo. Saj Baragove slavnosti niso bile same sebi namen. Ako take velike proslave niso zmožne vžgati trajnega ognja v duše udeležencev, morajo nujno o stati brez resničnega pomena in kmalu zapadejo pozablje-nju. Dovolj je znano javnosti, kaj je imel biti in je tudi bil poglavitni cilj vsake posamezne slavnosti in celokupnega Barago van j a v letošnjem letu z ozirom na Barago samega. Katoliški Slovenci si želimo domačega svetnika in hočemo poklicano oblast opozoriti na to, da je Baraga zrel za altar. Posamezni glasovi o tem se čujejo že skozi desetletja. Letos je pa bil narejen prvi korak k temu cilju. Toda šele prvi korak! Je pa še dolga pot in če se bomo zadovoljili s prvim korakom, naš Baraga nikoli ne bo svetnik. Naš "Svetilnik" bo še dalje posvečal velik del svoje pozornosti temu častitljivemu vprašanju in je prepričan, da ne bo brez koristi in brez uspeha, kakor v preteklosti ni bilo. Širše naloge. Pa spet je treba reci m zapisati,, da tudi to še daleč ni vse. Tudi ako bi bil Baraga že letos med blažene prištet, bi si sežno polje ima, kot je obse- ne mogli in ne smeli reči: sedaj je pa zadnja postaja našega dela dosežena in "Svetilnik" lahko mirno in poln zadovoljstva ugasne. Že večkrat smo na tem mestu in še kje diugje poudarili, da Baragi ni treba svetniške časti zavoljo samega sebe. Vse Baragova-nje od najpreprostejšega govora o pomenu stoletnice pa gori do pontifikalne sv. maše v marquettski stolnici nad Baragovim grobom mora imeti eden in isti končni cilj: poživi-tev katoliške zavesti in pristno katoliškega življenja v naših vrstah. Naloga s takim končnim namenom pa ni nikoli do konca izgotovljena. Saj ni mogoče. Kedaj pa lahko rečemo, da smo dovolj katoliški po duhu in po življenju? Ali ne vemo, da se bere nekje v sVetem pismu: Kdor je svet, naj se še bolj posveti? Torej če bi bili živi svetniki, bi še vedno lahko kaj navrgli k svoji svetosti. Toda kdo si upa dajati samemu sebi ali svojim ljudem take naslove? Veseli smo že, če smemo govoriti o katoličanih. Ako se nam zdi, da lahko temu ali onemu navržemo naslov: dober, odločen katoličan, že mislimo, da je več kot ima Bog pravico terjati od današnjega zemljana . . . Zato potrebujemo tako nujno svojega svetnika, da bi nam kazal pot prav tja do gospoda Boga, prav tja v njegovo očetovsko naročje, ne samo do tja, kjer se gre mimo peklenskih vrat in pot obrne proti vi-cam . . . Katoliška akcija, t Ne pozabiti, da se naš "Svetilnik" ne imenuje Baragov Svetilnik, temveč "Svetilnik katoliškega shoda". Baragova akcija je njegovo odlično sredstvo zlasti v tem letu in je u-pati, da bo še zanaprej. Toda na katoliškem shodu, čigar poklicani glasnik je naš skromni "Svetilnik", je proglasil med desetimi resolucijami samo eno Baragovo. So pa še druge, ki so prav tako pomenljive in nič manj aktualne. Le slučajno so stopile v dosedanji "Sve-tilnikovi" brleči svetlobi nekam v ozadje, ker je Baragova resolucija zavoljo letošnje stoletnice sama po sebi zahtevala bolj odlično mesto. Vse resolucije katoliškega shoda bi pa prav dobro kril izraz: katoliška akcija. Beseda akcija pomeni toliko kot delavnost. Pomen te besede je 1 skoraj neomejen in silno težko, da, nemogoče bi bilo povedati, kje se katoliška delavnost neha. Tako široko in ob- žen in širok svet, kot je obsežen in širok človekov duh. Kje so mu meje? Nič ni treba malodušnih besed, češ, da katoliški shod ni v tem smislu ničesar pomenil. Nič ni treba nergati, da vse nič ne pomaga, da je vsaka beseda zastonj, da slovensko kato-,ličanstvo v Ameriki spi ali vsaj dremlje tako vztrajno, da ga celo angelska tromba ne bi prebudila, kaj šele kak katoliški shod ali celo motna lučka kakega brlečega "Svetilnika". Vsaka akcija, vsaka delavnost, na pravem mestu in s pravim namenom obrodi ob svojem času in na svoj način primerne sadove. Čeprav vzame dozorevanje mnogo časa, vendar se prej ali slej med košatim listjem pokaže zaželjeni sad. Kdor bistro in nepristransko opazuje pojave v naši javnosti, bo znal zgornjo trditev marsikje obrniti na dogodke zadnjih časov . . . Zato bo "Svetilnik" po najboljših močeh še dalje opozarjal na razne reči, ki so v zvezi — ali bi vsaj morale biti — z besedo in pomenom — "katoliški". Slovenska akcija. S ponosom in samozavestjo pristavljamo svojemu naslovu "katoliški" besedo "slovenski". Ob mislih na ta svoj epite-ton se še skoraj rajši spuščamo v jeremijade kot ob onem prvem naslovu. Skomigamo z rameni in gledamo v tla. Navadno ne pridemo dalje ko do prerekanja o ljubezni do Domovine, o pozabljenosti Domovine, o amerikaniziranju naše mladine, o umiranju našega jezika v Ameriki itd. Velika večina ne ve, kaj bi bilo reči glede vseh teh vprašanj. Ako kdo kaj zine ali celo zapiše, navadno dobi po glavi ali vsaj po peresu, da ima dovolj in prinese izjavo, da "je to moja zadnja o tem." Prav pred kratkim je to nekdo zapisal. V resnici je pa tak pesimizem čisto odveč. Vsak najmanjši pojaV v javnosti glede teh in podobnih vprašanj pomeni življenje in je dokaz za življenje. Saj ni res, da tako strašno umiramo kot nekateri po vsej sili hočejo. Živahnosti je povsod mnogo, čeprav je vse skupaj nekam neurejeno kot bi vrelo v kotlu. Meni se pa zdi, da taka živahna neurejenost ne more pomeniti umiranja. Še starosti ne. Nasprotno bi dejal, da so to znaki mladosti! Kipenje>in vrvenje in prerekanje in kritiziranje, saj to niso tako silno nezdravi pojavi! Še samo zanimanje za stvar je dokaz našega življenja. Le na dan z besedo in ne se takoj ustrašiti, če kdo ni istega mnenja s teboj! V "Svetil1 niku" bo vedno prostor za vsa taka in podobna razpravljanja. Ne bodo brez koristi. Več "Svetilnikarjev"! Ko sem pred dobrim letom začel s to posebno rubriko, sem vabil na sodelovanje. U-speha vse leto ni bilo. Pa nič ne de. Še je čan, da se oglasite razni pisatelji in pisateljice. Ako vam je všeč tu kratko razloženi program, primite za pero, pišite in pošljite! Gradiva je dovolj. Ako bi se v okvirju "Svetilnika" zbralo vsaj majhno število enako mislečih in redno pisajočih, bi lahko postal "Svetilnik" ena najbolj znanih rubrik v našem časopisju. — Well, zakaj pa ne? Urednik "Svetilnika". SLOVANSKEMU OBČINSTVU V ST. LOUIS OKRAJU V BLAGOHOTNO PRIPOROČILO. \ Marko Nolan sedaj ni državni poslanec za 61 ti okraj je po poklicu advo kat. Kot zmožen jurist ima obširno znanje in prakse v zastopanju nekaterih šolskih okrajev in občin iz svojega okraja pri državnem davčnem odboru, kakor tudi pri odboru železnic in skladišč. Njemu so popolnoma znane razmere in potrebe v okraju, katerega zastopa. Poznan je,, zelo dobro po celem že leznem okrožju, kajti preživel je skoro celo dobo svojega življenja v mestu Gilbert, kjer sp se njegovi stariši naselili, predno je bilo mesto Gilbert in-korporirano. Izvršil je svoie nižje, kakor tudi višje šole na Gilbertti in potem se poda! na Universo Notre Dame, Indiana. Obče je znan kot dober iir spreten govornik. Nekaj časa je opravljal službo na Universi Notre Dame kot pomožni profesor v znanstvu mestne in državne uprave. Še kot mladenič, pr'edno je dosegel svoj cilj v poklicu delal je kot navadni delavec v rudnikih in na železnici. Toda glejte, ta mladi mož je nastopil javno proti rudniškim družbam meseca oktobra, 1927, ko se te skušale in delovale znižati rudninsko vrednost za svoto poi milijona dolarjev v okraju mesta Gilbert. Priboril si je sijajno zmago nad temi družbami in s tem olajšal težko breme visokih davkov vsem davko-plačevalcem v tem okraju. Mr. Nolan se je vedno skazal kol samostojen mož, neodvisen od raznih družb, kakor so rudniške, železnične in lesne konipanije. katere skušajo v veliki meri jiontrolirati našo državo. Mr. Nolan je s sodelovanjem'svojih prijateljev - državno zbornih zastopnikov predlagal in tudi dosegel, da morajo tudi privatni detektivi dobiti licenco ali državno dovoljenje, da lahko opravljajo službo kot čuvaji za posamezne družbe. S tem je bilo odpravljeno ono tajno prikrito vohunstvo raznih družb, ki so najemale brezvestne navadne delavce kot- detektive, kakor jih imenujemo v angleškem jeziku "Stool Pigeons''. On je tudi stavil predlog, da. se vpelje enotni prirfiarni volilni listek, tako da eden ali ne rabi razglasit sa-niega sebe ali je demokrat ali republikanec, kar mnogokrat spravi človeka v zadrego, posebno pa navadnega delavca. Ta njegov predlog bi bil skoraj prodrl skozi in postal državni zakon. A nesrečni, ta njegov predlog je bil pobit le z malo večino. Mr. Nolan se je posebno potrudil, da bi bil vpeljal in ustanovil državni zakon za pokojnino za stare in onemogle može in žene, da se ne bi rabi-» li potikati se po državnih sirotišnicah, kakor se morajo sedaj. On je bil prvi ki je sprožil to misel v državni zbornici v državi Minnesota. Pri lanskem zborovanju državne zakonodaje se je hrabro vojskoval in* boril da je preprečil in pobil nakane in načrte rSznih železo-rudniških družb, ki so skušale na vse oretege in zvijače znižati vrednost železnih rudnikov v St. Louis County za svoto $75,000.00 To bil velik udarec za majhne davkoplačevalce in tudi za naše šole. Na ca način bi bili večji davki naloženi na niajne davko-plačevalce od 30 do 40 odstotkov. Mr. Nolan je že mnogo storil za delavsko ljudstvo v železnem okrožju, in še mnogo bo storil, ako ga boste izvolili za državnega senatorja prihodnji torek 4. novembra. Toplo se ga priporoča vsem volilccm v 61 tem okraju kot moža poštenjaka in vestnega državnika. Z odličnim spoštovanjem (Pol. oglas.) Publikacijski odbor. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. Slabi časi sPloh, posebej za ameriške v^nce. Z veseljem in s po- POZOR! a Blasnikova Pratika za leto 1931 J E TUKAJ! a20 centov S POŠTNINO e takoj po njo dokler v zalogi. ^^t ^ lctos Prav izvrstno urc-b° vsakemu ugajala. S nr::Pn.iki >n razpečevale! Pratik se lahko pretrpijo, ako se ima hranilno vlogo v zanesljivi banki. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. POSTAVNE LISTINE za tu in atari kraj vam napravi Anton F. Kozleuchar — JAVNI NOTAR — TISKARNA vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR » 419 — 51st Avenue, West Allia, Wia. VOLILCEM Po informacijah, ki jih je prejela oblast volilnih komisarjev od preglednikov glasovnic v volilnih kontestih, in po poročilih, ki so bila poslana na urad volilnih sodnikov in uradnikov, se kaže, da se pri vsaki volitvi ne more šteti veliko število vo-lilcev, ker volilci po pomoti ali nepazljivosti niso zaznamovali svojih glasovnic po načinu, ki ga zahteva zakon. Urad želi, da se uporabi vsako sredstvo, ki stoji na razpolago, da se pouče volilci, kako pravilno zaznamovati glasovnice. Naslednji podatki, ki povedo, kako zaznamovati glasovnice, so bili izdelani od urada za publiciranje v časnikih in drugih splošnih publikacijah, v upanju, da bodo informacije, ki so v njih zapopadene, v korist volilcem in da bodo preprečile nekaj napak, ki bi bile drugače napravljene pri volitvah. KAKO ZAZNAMOVATI GLASOVNICE Splošno pravilo, po katerem se naj začrtavajo posamezni znaki na glasovnici, je to, da se more iz glasovnice, na kateri so ti znaki napravljeni, razbrati namera volilčeva. Volilec pa mora svojo namero izraziti v skladu z zakonom. Tudi, ako je ta namera volilčeva očividna, a ni namera izražena v skladu z zakonom, se glasovnice ne more upoštevati. Po statutih mora volilec označiti svojo namero glede kandidatov ali predloga, o katerem se glasuje 1) S križcem, ki ga zariše v krog stranke pred-listo kandidatov, ki si jih izbere. 2) S križcem, ki ga zariše v četverokot pred imenom posameznega kandidata ali posameznih kandidatov, ki si jih izbere. Ali 3) S križcem, ki ga zariše v prostor, določen v ta namen na glasovnici glede katerega koli predloga. Križec pomeni križanje dveh črt. Ako črte ne presekate druga druge znotraj kroga ali četverokota na kandidatski listi, ali znotraj prostora, določenega v ta namen na listi za kak predlog, se glasovnica ne more upoštevati. Križ je lahko majhen, ali pa tudi'dovolj velik, da lahko izpolni ves krog ali četverokot na kandidatski glasovnici, ali da izpolni prostor, določen v ta namen na glasovnici za kak predlog. Črte križa lahko segajo izven črt kroga ali četverokotnika na kandidatski listi ali izven črt "prostora, določenega v ta namen na glasovnici za kak predlog. Vsled slabega vida ali drugih vzrokov se dostikrat zgodi, da se črte križca ne presekajo znotraj kroga ali četverokota na kandidatski glasovnici, ali znotraj prostora, določenega v ta namen na glasovnici glede kakega predloga. V takem slučaju, ako je volilec skušal zaznamovati s križcem samo krog stranke na vrhu glasovnice' za kandidate njegovega izbora, je glas izgubljen za vse kandidate na glasovnici. Če je volilec skušal zaznamovati s križcem četverokotnik pred imenom kakega posameznega kandidata njegovega izbora, je glas izgubljen za tistega kandidata. Ako je volilec skušal zaznamovati s križcem prostor, določen v ta namen na glasovnici za kak predlog, je glas izgubljen za tisti predlog. Dokler se črte križca presekajo znotraj kroga ali četverokota na kandidatski glasovnici ali znotraj prostora, določenega v ta namen, na glasovnici za kak predlog, ali če je presekališče križca na črti, ki tvori krog ali na katerikoli či-ti, ki tvorijo i etverokotnik, se taka glasovnica upošteva za kandidata ali za predlog, ki je zaznamovan s tem križcem. Ako se črte križca presekajo zunaj kroga ali četverokotnika na kandidatski listi t,li zunaj prostora, določenega v ta namen na glasovnici za kak predlog, se glas ne more šteti za kandidata ali za predlog, ki je zaznamovan s takim križcem. To velja celo tedaj, kadar bi se namen volilčev zdel popolnoma jasen, in tudi, ako bi del kake črte, ki tvori križ, segal v krog ali četverokot na .kandidatslg glasovnici ali v prosttor, določen v ta namen, na glasovnici za predlog. Nobeni znaki, katerekoli vrste, razen križca, se ne morejo smatrati za zakoniti zaznamovanje glasovnice. Glasovnice,,zaznamovane s kakoršnimkoli drugim znakom, razen s križcem, se ne morejo upoštevati. • Včasih skuša kak volilec zaznamovati svojft glasovnico z revizijskim znakom (Check mark). Ker zahteva statut, da mora volilec zaznamovati svojo glasovnico s križcem in ne s kakim drugim znakom, se glasovnice s takimi revizijskimi znaki ne morejo šteti. Drugi volilci imajo zopet navado, da zapišejo besedo "Yes" ali besedo "No" v krog ali četverokotnik na kandidatski listi ali v prostoru, določenem za to zaznamovanje na glasovnici za predlog. Besedi "Yes" ali "No" niste zakoniti način, s katerim se izrazi namen volilca, in se smatrate za neveljaven znak. Glasovnice, zaznamovane z besedami "Yes" ali "No", se ne morejo šteti. Križec v krogu na vrhu kake strankine liste in noben drug znak na glasovnici, edini označuje namen glasovanja za vse kandidate pod tako zaznamovanim krogom, in se edini sme upoštevati. Križec v četverokotu označuje namen glasovanja za kandidate, pred katerega imenom stoji četverokot in križec. Temeljno pravilo je, da se mora križec fta vrhu strankine kolone vedno umakniti in dati prednost križcu v četverokotu pred imenom kakega kandidata v koloni kake druge stranke, in sicer na podlagi dobro utemeljene teorije, da je križec v četverokotu neposredno pred imenom posameznega kondidata bolj direkten izraz volilčevega namena, kakor pa križec v krogu na vrhu liste strankinih kandidatov. Ako volilec zaznamuje s križcem krog na vrhu kake strankine kolone in nato zaznamuje s križcem še ime kakega kandidata v kaki drugi koloni, se mora šteti glas za tistega kandidata, pred katerega imenom stoji križec v četverokotu; vendar pa ima križec v krogu zakonito veljavo za volitev kanididatov za druge urade pod zaznamovanim krogom. JOHN S. RUSCH, Chief Clerk. FRANCIS X. BUSCH, Attorney. EDMUND K. JARECKI M" MABEL 0 REINECKE HARRY A- LIPSKY FRED V. MAGUIRE County Judge ) Board of Election Commissioners ) of the Cities of Chicago, Chicago ) Heights and Berwyn, the Town of ) Cicero, and the Villages of Swmmit ) and Evegreen Park. Stran 11 XMERTKANSKI SLOVENEC Sobota, 1. novembra 1930 puniiiiHiiiiaiBiiuii 1 Ck i y) ■ O ■ X i 1 ■ I. sir h. rider-haggard: Hči cesarja Montezume • ZGODOVINSKA POVEST • * Iz angleščine prevel Jos. Poljanec uiHiiaiiHimij ■ ■ I 9) ■ o ■ X l ■ ■ iiiniuei "Ne vem, svitli cesar. Belega plemena sem in našemu predniku je bilo ime Adam." "Morebiti je drugo ime za Kvecalkotl," je rekel. "Že zdavnaj je bilo prerokovano, da se bodo njegovi otroci vrnili, in kakor vse kaže, je sedaj prišla ura njihove vrnitve." Pri teh besedah je globoko vzdihnil, nato pa je še rekel: "Pojdi sedaj. Jutri mi boš povedal *aj več o teh Tjulih in zbor duhovnikov naj potem odloči o tvoji usodi." Ko pa sem slišal besedo duhovniki, sem se začel tresti po vsem životu in milo proseč sem sklenil roki in vzkliknil: '»Ubij me, ako je tvoja volja, svitli cesar, prosim te samo ne izroči me zopet v roke duhovnov." "Mi vsi smo v rokah duhovnov, ki so usta božja," je odgovoril hladno. "Povrh tega mislim, da si mi lagal." Nato sem odšel sluteč nesrečo in tudi Gua-temok je bil videti potrt. Bridko sem pro-klinjal uro, ko sem rekel, da sem španske krvi in vendar nisem Španec. Da bi bil vedel, kar sem vedel že tedaj, bi mi nobeno mučenje ne izvabilo teh besedi iz mene. Ampak sedaj je bilo prepozno. i I Guatemok me je peljal v sobane te palače na Čapoltepeku, kjer ga je čakala njegova žena, kraljeva princezinja Tekuičpo, jako ljubka gospa, in ž njo druge gospe, med njimi Montezumova hči kneginja Otomi, in nekoliko plemičev. Tukaj so postregli z bogato večerjo, pri kateri sem sedel poleg kneginje Otomi, ki je jako milostno govorila z menoj in me izpraševala mnogo reči o moji domači deželi in ljudstvu Tjulov. Od nje sem bil zvedel, da je cesar v velikih skrbeh zavoljo teh Tjulov ali Špancev, da je jako praznoveren in veruje, da so otroci boga Kvecalkotla, ki pridejo, kakor pravijo stare prerokbe, in mu vzamejo deželo. Bila je v resnici tako milostljiva in tako kraljevsko ljubka, da sem izza onega časa, ko sem bil odšel od doma, prvikrat čutil, da mi je srce ganila druga ženska poleg moje zaročenke, katero sem bil pustil daleč na Angleškem in katero ne bom nikdar več videl, kot sem mislil. In pozneje sem doznal, da tisto noč ni bilo samo moje srce ganjeno. Blizu naju je sedela druga kraljevska gospa Papancin, Montezumova sestra; bila ni niti mlada niti ljubka, a vendar prav milega obraza in žalostna,kakor da bi slutila bližnjo smrt. Ko je bila gostija končana in smo pili ka-kao ali čokolado in kadili tobak v pipah — čudna, a kaj pomirljiva navada, ki sem se je privadil v Tobasku in katere nisem mogel o-pustiti, dasi se tukaj na Angleškem težko dobi to zelišče — so me peljali v mojo spalnico, majhno izbo, opaženo z deskami iz cedrovega lesa. Dolgo časa nisem mogel zaspati; prevzel me je spomin na vse, kar sem čudnega videl v tej čudoviti novi deželi, ki je bila tako civilizirana, a vendar tako barbarska. Mislil sem na tega cesarja z otožnim obrazom, neomejenega gospodarja nad miljoni prebivalcev, katerega je obdajalo vse, kar si more človeško srce poželeti, ogromno bogastvo, stotine ljubkih žen, ljubeči otroCi, neštevilne vojske, ves sijaj umetnosti, na cesarja, ki je vladal najlepše cesarstvo na zemlji, ki je imel vsako veselje, vsako zabavo na uslugo, ki je bil bog v vseh pogledih razun svoje umrjoč-nosti in čaščen bog, in je bil vendar žrtev strahu in praznoverja in imel težje srce kakor najnižji suženj v njegovih palačah. Tukaj sem videl nauk, kakor ga je kralj Salamon oznanjal, kajti ta Montezuma je lahko vzkliknil"s kraljem Salomonom: * "Nabral sem si tudi zlata in srebra, in posebni zaklad kraljev in pokrajin; pridobil sem si pevce in pevke, in radosti človeških in godbenega orodja in to vsake vrste. In karkoli so si poželele moje oči, jim nisem odrekel, svojemu srcu nisem kratil nobenega veselja. In gle'j, vse je bilo nečimurnost in mučitev duha in nobene koristi ni bilo pod solncem." Tako bi bil lahko vzkliknil, tako je tudi v resnici vzkliknil z drugimi besedami, kajti— kakor nam tako lepo kaže slika okostnjakov in treh vladarjev n£ severni strani ladije v naši domači ditchinghamski cerkvi — tudi kralji imajo svojo usodo in oni niso deležni nič več sreče kot vsi ostali sinovi človeški. V resnici je sploh nikdo ni deležen, kakor mi je nekoč dejal moj dobrotnik Fonseca; prava sreča je zgolj sen, iz katerega se venomer prebujamo v žalosti našega kratkega, muke-polnega dne. Nato so mi misli poletele k drugi prikazni, k oni nad vse ljubki devici, kneginji Otomi, ki me je, kakor sem mislil, tako prijazno gledala; ta privid mi je bil sladak, saj sem bil mlad, in moja draga, angleška Lilija je bila daleč, daleč, in zame za vedno izgubljena. Ali je potemtakem čudno, da se mi je ta indijanski mak zdel zal? Resnično, kje je možak, katerega ne bi bila prevzela njena milina, njena lepota in tisti znak kraljevske do-stojanstvenosti, ki prihaja od kraljevske krvi in vsakdanjega izvrševanja oblasti in moči? Kakor bogata čudesa oblačila, ki ga je nosila, je njeno barbarstvo, ki sem ga sedaj videl samo od boljše strani, privlačilo in omamljalo oči moje duše, podelujoč njeni ženski dra žesti neko novo lastnost, čudno, resnobno, nekako jutrovsko sijajost, ki je ni v naših dobro vzgojenih angleških ženskah, ki je hkratu prevzemala čute in domišljije in ž njima zasužnjila srca. Otomi je bila namreč ženska, o kakršnih moški pač sanjarijo, a si jih kaj redkokdaj pribore, saj ima svet malo takih bitij in še manj krajev, kjer se vzgoje. Bila je čista in strastna obenem, kraljevske krvi in kraljevskega srca, bogate narave in nadvse ženska, vendar srčna kot moški in krasna kot noč; imela je duha, ki ga je žejalo po vednosti, in dušo, ki je nobena žalost ni mogla streti; bila je vedno izpremenljiva v zunanjem vedenju in razpoloženju in vendar nad vse zvesta in prožeta moške časti; taka je bila Otomi, hči cesarja Montezume. Mar je bilo potemtakem čudno, da se mi je videla prekrasna ali da sem jo tudi jaz vzljubil, potem ko mi je usoda naklonila njeno ljubezen? In vendar je bilo v njeni naravi ono, kar bi me moralo zadrževati, samo da bi bil poznal tisto, kajti pri vsej svoji dražesti, svoji lepoti in svojih vrlinah je bila v svojem srcu še vedno divjakinja, in včasih jo je prevladala njena kri, najsi jo je še tako skušala prikriti. (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec ► izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva^— Trgovci - Posamezniki A dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točne postrežbo. Priporočamo, da gred-no oddate naročilo drugam, da pišete liam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobena naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ^^f^OOOOWO-OO&OOOOO&OOOOOOOOOOO&OOO&O&OOOOO&OOOOOOOOOOt S.P.D. sv. Mohorja Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1929: Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, 2210 So. Damen Ave. Tajnik: Victor Mladich, 1914 West 22nd Place. Blagajnik: John Gottlieb, 1845 West 22nd Street. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Anselm Murn. O. F. M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 21st PL; Theresa Chernich, 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. 22nd St.; John Falle, 1937 W. 22nd PI.; Stefan Foys, 1907 W. 22nd St. Duhovni vodja: Rev. Anselm Murn,, 1852 W. 22nd Place. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarieh, 1842 W. 22nod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo sredo ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo SLOVENSKA PODPORNA DRUŽBA SV. MOHORJA. Chicago, III. Prihodnja seja Družbe sv. Mohorja se vrši. v nedeljo, dne-novembra, točno ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih. Člane in članice se prosi, da se udeležite polnoštevilno, da se naredijo vse priprave za domačo zabavo, ki se bo vršila meseca novembra. Člane ali članice, ki so zaostali s svojimi prispevki, se prosi, da to poravnajo, drugače se mora tajnik ravnati po pravilih. v. L. Mladič, ,tajnik. [ 'fc>00<>000W^ OOO $ PISANO POLJE Soooooooooooo Trunk ; oooooooooooojj Nič ne dajo, ampak . . . Prav nič ne dajo na kak papežev 'žegen pri Pl*osveti, se razume. Zaničljivo brcnejo to robo, ako kak katoličan poudari, da je bil kje ta žegen. Ampak. Vsaj notira Prosveta vest, da je papežev žegen hudo razburil sicer le diplomate, kakor se glasi, a obenem je nekaj tudi ta ižegen z nemškimi političnimi strankami v zvezi, kakor se v notici omenja. Papež je mladini, ki je prišla iz Nemčije v Rim, govoril nekaj o obnovljenju, ob-novljenju tudi — dežele. Težko, da bi bil imel papež kake politične zadeve v mislih, ampak kako politično obnovljenje bi zadelo pač najmočnejšo politično stranko v Nemčiji, namreč socialistično, in vse kaiže, da je moralo nekaj strahu priti tudi v kosti naših slovenskh socialistov, ako bi ta papežev žegen le utegnil kaj izdati. Kdo bi se drugače za ta žegen brigal, če bi bil v vsakem slučaju brez pomena, * * * Pomoč — sitna roba. ^><><)<><><><)oo -o- Nesreča pri Rušah 251etni, v tovarni za dušik J Radečah zaposleni dela^ Hubert Barbarič, si je pri cu s kolesa zlomil levo 'g°f čeljust. Padec V Preširnovi ulici na Ble<^ je padla 84 letna Kupč^ mati, ko se je hotela vsesti stol. Reva ni opazila, da . stola. Hudo se je poškodova' na glavi. * -o- Čudno plačilo • Kmetu Ivany C., v Pot°s* vasi je pri poljskem delu V° magal nekaj dni 18 letni sose- dov sin Rudolf B. Ko je nek*j dni po končanem delu za plačo, ga je kmet z gnojnimi vilami po hrbtu \ po nogah. Z metlo pa po V NAJEM STANOVANJE^ na 1833 W. 22nd St., '2- nae, stropje, Chicago. Pet sok lektrika, kopalnica; $20.0 mesec. Pokličite Welli"fg5) 4528. *' . ................................................. 8 Rojakom se priporoča FRANK ERMENC Funeral Director and Embalmer EDINI SLOVENSKI POGREBNI^ V MILWAUKEE, 401 Grove Phone Hanover niiiuipiiiiiiiii|uc]iiiiiuiiinaMi MJKEE, WIS- ve Street. mover 876 { mi.....mx®®00^