POROČILA REFORM
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MliZEJ V LETU 2002
Slovenski etnografski muzej korak zli korakom dosega temeljite dolgoročne cilje: dokončan je: projekta prenove in dograditve razstavne hiše, realizacijo projekta sialne razstave in zagotovitev klimatsko ustreznih depojskih kapacitet. Prioritetna investicija Ministrstva za kulturo v nastajajočem kulturnem kompleksu na Metelkovi je prenova in dograditev razstavne muzejske hiše in depojskih prostorov Slovenskega etnografskega muzeja. Pogodba z izbranim izvajalcem Gradbenim podjetjem Grosuplje je bila podpisana 20. junija 2002, v juliju so stekla dela. Krst začetka gradnje Umik simbolnega pred stvarnim je slavnostno obeležila gospa Štefka Kučan, soproga predsednika države Milana Kučana, z umikom dveh simbolnih napovedovalcev gradnje, plastik delavcev iz papir maše ¡a. Od tega dne, 19. julija,
7'cilipisi pogodbe o zače&u gradbenih rirl na razstavni biši SEM (direktorica NEM ffiflg< Jrija Smerdd. ministrica Za kulturo Andreja liilnrr iti direktor družbe GPG Bogdan Korošec). Foto Nada Zgank, 26, junij 2002
lSuiij;] Ko^rj Rus
' mi, ■■.:']:: jlnega pred stvarnim, r:. :\ <;:(i|n.i' :i |,|.|.Ae : r,'.-l<;'. ne '¡-' SEM» Foto N j1 i: /,gank. '
julij 2003
Slovenski etnografski muzej" za čas gradnje in prenove razstavlja v vitrinah na hodniku upravne hiše osem izbranih simbolov slovenske etno-dediščine: Med zgodovinsko stvarno starosvetnosjo in sodobno etno-istovetnostjo. Razstava pred metov iz zbirk SEM, ki ¡ili mnogi uporabljajo za slovenske identifikacijske simbole, je zasnovana med nekdanjo rabo v stvarnih kontekstih tradicijske kulture in njihovimi sodobnimi pojavnimi oblikami. Prav tako smo od tega dne m lahkotnost počitniškega časa našim obiskovalcem postavili na ogieddonacijodružbe Vlobitel - kreacijo Sončnica, za katero je avtor Alan Hranitelj dobil navdih v severovzhodni, panonski Sloveniji.
Ze od aprila naprej se je muzej »pospravljal« in pripravljal na gradnjo, izvedel selitev iz »začasnega« razstavišča, preselil zbirke,knjige, revije in opremo iz ukinjene dislocirane enote v Goričanah ter programsko (kar se tiče razstav) okrnjeno deluje lev upravni stavbi. Naše obiskovalec smo z začasno le delno zaprtimi vrati vabili predvsem na manjše priložnostne razstave in prireditve.
Razstave in prireditve v letu 2002
Razstave v prostorih SEM
tz leta 2001 so se v prve mesece leta 2002 »potegnile? naslednje razstave: začasna stalna razstava Okna zbirk v razstavni hiši dokonča marca 2002; Vpodobe ujeti indigo, razstavna hiša, do srede januarja 2002; Utrinek kitajske naive, hodniki upravne hiše, do konca junija 2002; Egipčanske jaslice zbiratelja Milana Kovača, v foverju upravne hiše. do začetka februarja 2002.
Slovenski etnografski muzej v i''111 2002
¡\a novo smo postavili nt» ogled naslednje razstave: Krhke cvetlice (od 14. februarja do 31. marca) Potujoča italijanska razstava je predstavila staro beneško umetno obit izdelovanja cvetlic iz steklenih kroglic v sodobni avtorski interpretaciji Giovanne lJo£gi Vfarchest iz Trevlsa ter naturalistično slikarstvo (olja in akvarele) rimske slikarke Poldi Lopezy Rovo Hanfelice, katerega motiv je prav tako cvetje. Giovamia Poggi Marcbcsi je pripravila delavnico Izdelovanje vrtnice, simbola Benetk, iz steklenih kroglic.
Donacija pisanic Marka Bajuka iz Argentine (od 27. marca do 14. aprila)
Velikonočni praznik je bil priložnost, da smo obiskovalcem predstavili donacijo 553 pisanic Marka Bajuka, narejenih v tradicionalni tehniki bati k. Čeprav izdelovalec izhaja iz motivov slovenske ljudske umetnosti, so pisanice unikatni in umetniški Izdelek, saj znane motive in ornamente sestavlja v nove, njemu svojske interpretacije in barvne kombinacije.
Severno in južno od Ekvatorja (od 18. aprila do 20. maja) Predstavitev slikarskega opusa Nataše Škof, slovenske izseljenke iz Avstralije, ki od leta 2000 živi v Sloveniji, uvrščamo v sldop našega sodelovanja s slovenskimi izseljenci.
Sončni žarek iz Bolgarije (od 23. maja do 16, junija) Z razstavo izdelkov Otroške šole batikov iz Bolgarije smo se pridružili praznovanju Dneva bolgarske kulture in slovanske pisave.
SoT.ljiL	K11-
Palaj Lama v Slovenskem otnopnifsktrjri muzeju. Folo Nada Žgank. 5. julija £002
Tibetanska peščena mandata ( od 26. junija do 6. julija J
V	t ednu pred prihodom Njegove svetosti Dalaj Lame v 1 jubljano je skupina petih tibetanskih menihov izdelala peščeno mandalo Avalokitesbvare - Bude sočutja, Z izdelovanjem so začeli 26. junija, obredno pa sojo podrli 6. julija. Ob tem so bile v organizaciji Društva za podporo Tibetu v SEM še spremljajoče prireditve:
Srečanje z menihi (27. 6. 2002); predavanje Matjaža Trondja, Predstavitev katačakre (28. 6, 20(12); predavanji, ki sta ju imela Lama Shenplien, Učenje o potrpežljivosti (2. 7. 2002) in Lama Geshe Teman Dhargye, N. S. Dalaj l.amn -Buda sočutja {3.1. 2002). ter prihod Dalaj Lame v Slovenski etnografski muzej in njegov blagoslov mandale (5. 7. 2002).
Umetniška iskanja - Čipkarska šola Gorica (od 16. septembra do 3. oktobra)
V	sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji se je po uspešnem gostovanju v Idriji v Slovenskem etnografskem muzeju predstav i! Čipkarska šola Gorica, katere tradicija sega v 17. stoletje.
Moč šibkih - Ženske v času kmečkega gospodarstva (od 10. oktobra do 6. novembra)
Razstava (in knjiga) avtorice Irene Destovnik je plod raziskave vsakdanjega in prazničnega življenja kmečkih žensk na primeru dveh vasi na južnem Koroškem. Prikazuje pomen žensk v sistemu kmečke produkcije, njihove različne preži vrl vnu strategije in dedovanjske prakse ter prevladujočo spolno ideologijo v drugi polovici 1.9. in prvi polovici 20. stoletja.

.Slnvt-nski ''t'i' 10rai'k :r.u/i-; v letu 2002
Fotografska razstava Mor šilikih - Žrtiskr v času kinočkega gospodarstva avtorire Irene Deatovnik. Foto Nada Žgank, oktf>hrr 20002
Tradicionalni mehiški daritve ni oltar mrtvim (od 29. oktobra do 31. januarja 2003)
Predstavljen je bil mehiški način praznovanja dneva mrtvili, ki je povsem drugačen od evropskega. Avtor postavitve oltarja je bil mi'hiški umetnik Jorge Rosano, ki slovi pO Evropi, Aziji in Ameriki po barvnih papirnih kolažih in izdelavi papirnega okrasja. Jorge K osa no jo pripravil muzejsko delavnico izdelovanja papirnega okrasja. Zbirka japonskega slikarstva zbiralca Francka Kosa (od 12. novembra do 24, novembra)
Oh Itirih jesenskih demonstracijah japonske tehnike »itkivoe« smo razstavili v le h j 2001 odkupljeno Kosovo zbirko japonske umetnosti, ki vsebuje 23 slik na svili in papirju ter dva 0 iti I"» metrov dolga svitka. Nastale so med 17. in 20. stoletjem, največ jih je iz srede 17. stoletja in so narejene v tehniki »kano*. Zbirka ima umetniški, zgodovinski in muzejski pomen, saj razkriva določene umetniške šole, njihove tehnike, materiale in vsebino japonske tradicionalne visoke kulture.
Trgovina - izobraževanje - muzej. Prodajna razstava SEM/ HUM (od 27. novembra do 8. decembra).
Slovenski etnografski muzej in društvo Ilumanitas sta s prodajno razstavo izdelkov najavila ustanovitev prve trgovine po načelih Fair Trade - pravične trgovine na naših tleh. Cilji so promovirali neposredno solidarnost z avtonomnimi proizvajalen na globalni ravni, lokalno trajhostflo ekonomijo, ustvarjalnost in tradicionalno obrt. Skozi trženje premišljenih izdelkov želimo izobraževati in približevali kulture
Sim j: i Ki^ej i : -
Tradicionalni mehiški tiar it vein citar mrtvim ju v SEM postavil mehiški umetnik Jorge Rosana. Foto Nada Žgank, 29. oktober 2(1(12
Slovenski etnografski muz.ej ^ I■11 : 2IK>2
ter etiko v medkulturnem sodelovanju prenašati v polje ekonomije. Dneve prodajne razstave je spremljalo obredno pitje kave FairTrade.
Zatrobi na glas - Rogisti na Slovenskem (od 19. decembra d o! 9. januarja)
Na razstavi je bilo na ogled Štirideset lesenih rogov izdelovalca Jožeta Setničarja iz Kresnic pri Litiji. Rogovi \z vej predstavljajo zanimivo in živo zbirko originalnih glasbil, nekateri od njih so celo daljši od 5 metrov. Predstavljena je bila tudi replika »Valvasorjevega roga«, ki jo je Jože Setničar izdelal leta 2002 in jo je podaril Slovenskemu etnografske mu muzeju za zbirko glasbil.
Pripravili smo tudi javna vodstva po razstavah Krhke cvetlice (Giovanna Poggi 557 Marchesi in Poldi Lopcz v Royo Sanfelice), Umetniška iskanja - Čipkarska šola Gorica, Moč šibkih - Ženske v Času kmečkega gospodarstva (I rena Destovnik) in Tradicionalni mehiški daritveni oltar mrtvim (dr. Marija Mojca Terčelj).
Geslo vanj a Slovenskega etnografskega muzeja
Razstava V podobe ujeti indigo (avtor mag. Andrej Dular) je od 7. februarja do 12. maja gostovala v Pokrajinskem muzeju Celje. Kazstava Ljubezen je v zraku (avtorica Bojana Rogelj Škafar) pa od 5. julija do 12. oktobra v Ncprajzi muzeumu v Budimpešti. Načrtovano kitajsko gostovanje razstave v Pekingu od 26. aprila do 12. maja je bilo zaradi tehničnih razlogov, zastoja pri ladijskem transportu (na Malti) in posledično nemogočih lerminskih sprememb, nerealizirano.
Ostale prireditve v SEM
Ljudska dediščina in ljudski ples (Seminar za vzgojitelje in učitelje) pod vodstvom mag. Mojce Leben (4. januarja)
Glasba in manjšine - predstavitev zbornika in koncert skupine Struna v sodelovanju z Založbo ZRC in GNIZRC SAZU (13.1ebruarja) Predavanje dr. Gorazda Makaroviča: O simboliki in upodabljanju cvetlic na Slovenskem (27. februarja)
Koncert japonske glasbe, ki stajo izvajala vrhunska poustvarja i ca Nanae Yoshimura in llidekazujo Kata na tradicionalnih japonskih glasliilih Shakuhachiju in kotu v sodelovanju z Japonsko ambasado na Dunaju (29. marca)
Sodobna ljudska glasba na Slovenskem II, predstavitev zgoščenke in sodelovanje izvajalcev: Katice, Kurja polt, La Zonta, Ljoba Jeriče, Marko banda, Tolovaj Mataj in Tomaž Podobni kar (6. aprila) Origami dan v muzeju - umetnost zgibanja papirja pod vodstvom mojstra Tovoaki Kawaija in njegovih sodelavcev (19. aprila) Plesna hiša v SEM - Vstop v slovensko plesno hišo (16. maja) Ukp 'eel Wayak ali sedem sanj sodobne majevske poezije. O sodobni majevski literaturi, etnični identiteiiin medkulturnem dialogu na Vukatanu
Sonja K'■..■<' Rus
v Mehiki z višjo kustodinjo dr. Marijo Mojco Terčelj ter pesni ko um FgSBcianomSanehežbm (Ihanom in Amadeom Cool Mavem (21. maja$ Umetniška iskanja - muzejska čipkarska demonstracija, ki jo je vodila
Tonka Cemilogar (19. septembra)
Ženske v času kmečkega gospodarstva - koncert G. Lipus, F. Umek, T. Feirii v sodelovanju z Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca {10. oktobra i Štiri jesenske demonstracije japonske tehnike Ukiyoe, tradicionalne umetnosti lesoreza] loti vodstvom mojstra Isamuja idachija in liskaft Natsuki Suga izjaponske (12- in 13. novembra) Zatrobi naglas - koncert skupine Leseni rogisti (19. decembra)
558
V letu 2002 so potekali že iz prejšnjih let ustaljeni andragoško-pedagoški programi. Izobraževanje odraslih v tretjem življenjskem obdobju je potekalo vse ieto in je obsegalo pet terenskih vaj (Ptuj z okolico. Kamnik z okolico, Skofja Loka z okolico, Železniki in Sorica, Goriško) in 17 predavanj:
dr. Marko Tersegjav: Ljudsko pesništvo (18. januarja) dr. Gorazd Makarovič: Zmaji v slovenskem izročilu (18, januarja) dr. Monika Kropej: Slovensko ljudsko pripovedništvo (25. januarja) .[olijan Strajnar: Rezija (I. februarja)
dr. Maijetka Golež Kaneie: Slovenske ljudske balade (1, marca)
Demontradja tradicionalne japonske umri™»ti lesoreza in (.iskanja v nkivoe tehniki, ki rta jiti prikaMia mojster IsaBru Atlachi ¡11 liskarka Nalsnki Silga, so se udeleževati predvsem dijaki ljubljanskih srednjih šol.
Foto Nada Z^Link. 13. november '2002
.Slovenski etnografski muzej v letu 2002
dr. Marija Stano tiik: Ljudsko pripovedništvo in predstavitev zbirke Glasovi (8. marca)
Tanja Tomažič: Šege in navade velikonočnega časa (22. marca) mag. Daša Hribar: Izseljenec - življenjske zgodbe Slovencev po svetu (5. aprila) tir. Janez Bogataj: Dediščina v sodobnem svetu {19. aprila) mag. Igor Cvetko: Tibet (17. maja) dr. Marija Mojca Terčelj: Dediščina Majev (22. maja) Sonja ^ogcj Rus: Etnologija in socialna kultura (4. oktobra) Mojca Račič: Etnološka biblioteka (II. oktobra) Irena Dcstovnik: Moč šibkih (24. oktobra)
dr. Marija Mojca Terčelj: Smrt in humor pri sinovih Mochtezume (8. - g
novembra)	-
Martina Rep i ne: Ženski poklici na Tržaškem (22. novembra) dr. Mojca Ravnik: Družina in sorodstvo na zahodni meji (6. decembra).
Četrtkove muzejske delavnice za otroke (v prvi polovici leta so potekale isak četrtek, v drugi polovici leta pa vsak drugi Četrtek v mesecu) so prinašale različne vsebine povezane z razstavami ali prazničnim koledarskim letom. Otroci (stari med 6 in 12 let) so izdelovali škatle skrivnosti (modrotisk), zgii.iali Like iz papirja, s škarjami rezali kitajske izrezanke iz papirja, izdelovali žitne obročke, pustne maske, papirnate jaslice, cvetje iz papirja in steklenih kroglic, nakit, košarice m pirhe, okra sevali in barvali pirhe, poslikavali lesene deščice 'panjske končnice1, prepletali vrvice na japonski način kumihimo, barvali rutke v tehniki batik, klekljali, izdelovali pletene rogoznice.
Obisk razstav iii prireditev
Vse razstave in prireditve v muzeju je obiskalo skupaj 10.630 obiskovalcev. Upad-prepolovilev števila v primerjavi s prejšnjimi leti je razumljiv, saj muzej od pomladi okrnjeno deluje le v upravni hiši. Naši obiskovalci so trenutno le posamezniki, številnejši so obiskovalci posameznih prireditev in otvoritev manjših razstav (s tako zasnovanim programom v neprivlačnem času vzdržujemo stik z obiskovalci). Od aprila je zato obisk naše hiše brez vstopnine, saj smo menili, da je pri tako okrnjeni ponudbi pač nismo upravičeni zaračunavati.
Delo na pni fii/i stalne razstave SEM
Delo na prvi lazi stalne razstave SEM pod delovnim naslovom Galerija zbirk je potekalo nemoteno. Avtorska skupina kustodinj in kustosov je oblikovala »Skupni dokument št. 2«, temeljna konceptualna »drevesa« vseh razstavnih sklopov, natančno izdelala posamezne vzorce in do konca let a 2002 pripravila izbor predmetov.
Sonja Kogej Kus
Raziskovanje, evidentiranje, dok umen tira hiventariziranje, konzerviranje in restavrirai^je
JN e mote no - in v skladu s pripravami na postavitev prve faze stalne razstave še bolj intenzivno - j« potekala neprekinjena skrb za premično dediščino v muzeju: urejanje in analiza zbirk, fotografiranje gradiva, dokumentiranje, Urejanje dokumentacijskega fonda, znanstveno raziskovanje (npr. zbirka pokrival), ko n se rv i ran je, restavriranje in evidentiranje. Omeniti kaže tudi oživljeno terensko delo posameznih kustosov. Na terenu pridobljenih ali v muzej prinesenih je bilo v letu 2002 1388 novih predmetov: zbirka 78 glikopleskarskih valjčkov za k m seriji; sten in drugega drobnega orodja. 18 predmetov s področja fatalnega gospodarstva, 560 59 donacij v tekstilni zbirki, zbirka 85 pisanie donatorja Bajuka iz Argentine, donacija $5 japonskih origamijev, donaeija zbirke 131 predmetov tradicionalnega mehiškega oltarja mrtvim ter zbirka Šablon in predlog slikarja P. Železniki in ITamova zbirka fetišev z Malija. Nastalo je sedem enot (537 minut) novih video zapisov (o izdelovanju rož iz papirja, cvetni nedelji, opasilu, maši v jami sv, Socerba, o posavskem š teh vanju, izdelovanju peščene mandale, romanju z Marijo iz Čateža na Zaplaz in o mildavževanju v Podkorenu), terenskih dokumentov posameznih kustosov in štirje video zapisi muzejskih prireditev. Realizirano je bilo nemalo strokovne pomoči drugim muzejem v okviru matičnosti in sodelovanja 1er koordiniranja dela s sorodnimi ter drugimi znanstvenimi in izobraževalnimi ustanovami doma in v tujini. V okviru začetkov vodenja registra premične dediščine v sklopu matičnosti (po dorečenih etnoloških standardih) je ob konen prve polovice leta 2002 steklo nadaljevanje evidentiranja, inventariziranja in računalniškega vnašanja predmetov zamejske etnološke dediščine (800 predmetov iz zbirke Etnografskega muzeja v Skednju ter digitalizacija 102] predmetov iz zbirke Riemanje). Kustosi SEM so opravljali še nekatere druge muzejske dejavnosti: predstavljanje pridobljenega gradiva javnosti (vitrini odkupov in donacij), posredovanje informacij o kulturni dediščini zainteresiranim javnostim, zagotavljanje ustrezne dostopnosti gradiva, popularizacijo ter pedagoške in andragoške programe, izobraževanje, knjižnično dejavnost (prehod na avtomatsko izposojo) in redno založniško dejavnost. Izpostaviti velja še »izredno« selitev iz ukinjene dislocirane enote v Goričanah v prvi polovici leta, ki je delovno poleg obeh kustosov za zunaj evropske zbirke skoraj tri mesece zaposlovala vse sodelavce Oddelka za konzerviranje in restavriranje, Tehnične službe in Muzejsko knjižnico.
Med pomembnejše strokovno delo in proučevanje sodi intenzivno delo večine kustodinj in kustosov SEM pri skupnem večletnem etnološkem projektu (ISM ZRC SA Z l J, OEIKA EF in SEM) leksikon etnologije Slovencev, kije bil prav leta 2002 v svoji sklepni fazi in bo izšel leta 2004. Skupaj so prispevali 859 gesel.
Pomembnejše dodatno strokovno delo
Mag. Inja Smerdel se je od 16. do 19. maja udeležila kolokvija v La Perte-
sous-Jouarre z referatom o žrmljah z naslovom Notre mère, doimezmm
Slove nski ''i iOj; i i --k i muzej v Letu 2002
aujourd'hui notre pain quotidien (De Ju fabrication, de la vente et de l'emploi du moulin à bras dans les régions reculees de lu Slovénie ou le moulin a bras survécut presquejusq 'a nos jours / Mati naša, daj nam danes nos vsakdanji kruh! (0 izdelovanju, prodaji in rabi ¿nnelj v odmaknjenih predelih Slovenije: v krajih, v katerih so žmdje preživele skorajda današnjih dni). Prispevek bo objavljen v zborniku kolokvija ter v Etnologu ] 2. Aktivno sc je udeležila mednarodnega kolokvija Fondateurs et acteurs de l'etnographie des Alpes v Grenoblu od 14. do 16. februarja s prispevkom o slovenskem folklori stu in etnologu, akademiku dr. Milku MatiČetovem, z naslovom /.« charmeur etnologique des petites bçtes j Etnološki krotilec zverinic. Dr. Marija Mojca Terčeljje predavala na Megatrend imh'emtetprimenjeiiili nauka,
Geoekonomski fakultet v Beogradu: Indihenistickepolitike u LatinskxyAmerici----
(26. novembra); Civilizacija Maja (27. novem l ira) inMedicina tradicional entre las indígenas de México y del Perú contemporáneo (28. novembra). L vabljenim referatom La integración cultural y multicuUuralismo (Políticas indigenistas en México, en el siglo 20) je od 23. do 25. oktobra sodelovala tudi na mednarodnem simpoziju V Simposio International - América Latina vel Caribe, El desalió de los procesos de desarrollo e integración en el nuevo milenio« v Buenos Airesu, Facultad de Ciencias Económicas de la Universidad. Z referatom Intelectuales mayas y su papel en las relaciones interculturales contemporáneas en Yucatán pa je 8. novembra sodelovala na simpoziju Programas sociales y culturales para la población indígena de Yucatán: modelos, estrategias, resultados y perspectivas na U tildad de Ciencias Sociales del Centro de Investigaciones Regionales "Dr. Hideyo Noguebí" de la Universidad Autónoma de Yucatán v Méridi.
Mag. L)aša Hribar ¡e sodelovala na okrogli mizi v okviru razstave Izseljenec -Življenjske zgodbe izseljencev po svetu v Muzeju novejše zgodovine Slovenije; na posvetu Pomen in vloga žensk za ohranjanje kulturnega izročila v izseljen s tvu, Id ga je organiziral Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU; na letni konferenci AEMI (Association for European Migration Instititions). evropskega združenja migracijskih muzejev irt raziskovalnih ustanov, na kateri je bil v polnočlanstvo AEMI sprejet tudi Slovenski etnografski muzej, v Stavangarju na Norveškem (od 27. do 30. septembra); z referatom in pripravo razstave Med in sol tujine je sodelovala na simpoziju Sezon stvo in izsel jenstvo v panonskem svetu v Radencih od 22. do 25. oktobra. Rali CeplakMenci n je vodil delo slovenskega odi k ira 1C0M in sodelovalna 63. seji svetovalnega odbora (Advísory Conimirtee) ICOM-a v Parizu od do 5. junija ter na letni konferenci INTERCOM/1COM v Dublinu od 14. do 23. oktobra.
Dr. Nena Židov in Bojana Rogelj Škafar stase udeležili druge mednarodne konference Etnographische MuseeninZentral und Südosteeuropa na Dunaju od 18. do 21. septembra. Bojana Rogel j Skalar je predstavila referat The lopic of an exhibition between the axisting collection of muséum objects and acquisition ofnew items.
Sonja Koj'i'j Fi us
Mag, Igor Cvetko je sodeloval na mednarodnem srečanju IGTM, Study group on Folk Musical Instruments s prispevkom About Branch lurs in Slovenk v Falunu na Švedskem 17. avgusta ter 23. oktobra in na simpoziju Inspiration Volkmusik v organizaciji Univerze Mozarteum Salzburgv Insbrucku v Avstriji z referatom Resia in the Consciousness oj Contemporary'Slovenian Munir. Barbara Sosič je vodila dokumentacijsko sekcijo pri SMS, pripravila in vodilu je šest sestankov, organizirala predavanja, pripravila prispevek Etnološka dokumentacija v slovenskih muzejih za Muzeoforum 11. novembra ter sodelovala na konferenci CEI COM Muzeji v državah srednje Evrope poletu 1989z dvema referatoma Slovene Museums Past and Present in NçivMedia in Slovene Museums v Leipzigu v Nemčiji od 1. do 2. julija. Mag. Inja Smerdel in Alenka Simikič sta se udeležili seminaija Seminario avanzato di aggiornamento per la catalogazione dei heni demoetnoantropologicielagestionedei museoetnografici v Vidmu v Italiji, na katerem je Alenka Simikič predstavila referat Standardi etmlogici inlenvitionoii epmcesso di dokumenUizione nel Museo Etnogmfico Slovenko.. Mag. AnaMotnikar seje udeležila konference ICMS o varnosti v muzejih na Češkem oil 1. do 8. septembra.
Mednarodno sodelovanje
Poleg mednarodnega sodelovanja v pomenu izmenjav gostujočih razstav in vabljenih udeležb posameznikov na različnih znanstvenih ali strokovnih srečanjih je Slovenski etnografski muzej sodeloval z izposojo predmetov iz svojih zbirk pri razstavi Uncommon Legacies: Native American Art Peabody Essex muzeja v združenih državah Amerike in pri razstavi Brinquedos do mundo/Igrače sveta Muzeja igrač v Siniti na Portugalskem. V sodelovanju s Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju smo postavili slovensko božično drevo v okviru mednarodne razstave Weiruirhten rundum den Globus na gradu Schoenbrunu ter poskrbeli, da je bilo eno izmed oken mestne hiše v Kopenhagnu okrašeno s slovenskim božičnim motivom in 8, decembra osvedjeno (z Gasparijevimi sv. Tremi kralji).
Nemoteno je potekal tudi projekt EIJ Framework 5: Energy Efficiency and Sustailiability in Retrofitted and New Museum Buildings (kot prispevek k energetsko varčnejši bodoči razstavni hiši). Na junijskem delovnem sestanku v Lisbon i je liila slovenska predstavitev usklajena z oznamlom uspešnega začetka gradnje razstavne hiše.
Poročilo SEM za leto 2002 povzema le nekatere bistvene sestavine opravljenega dela. Tega pa je bilo v vsej muzejski raznovrstnosti in večplastnosti nedvomno mnogo več. Priznanje SEM in njegovi usmeritvi kaže tudi v letu 2002 prejeto Murkovo priznanje mag. Andreja Dularja za projekt V podobe ujeti indigo.
Sonja Kogej Rus