Maiečka trgovina Novodobni birici Kinet jje trpin že od uekdaj. finril se je aa svo-bodo in jo dobil pred 92 leii (1. 1848). Težka je hiia tn. borba za zemljo. Kri je tekla, psreden so .zgJiUi plemenitaši. Teh aedaj ni vei, a kmet je osiAl. i'o<2a, ko se je začelo svobodno gospodarstvo, so se pojavili lazni brezvestneži, ki nadomesčajo Jietdanje graščake. Ti mogotci so res.mco po-fcpaui, piavioo pa zavrgli, na njih mesto pa povzdigiiili laž in krivico. V službi teh mogotcev so novodobni btriči, razni prekupCevalci in meš&Uirii. Vsi ti ljudje bogate na raCun kme4a in re-vnega ljudstva. Ugted j m daje denar in imei-je. Kmec je pa na istem kot pred letom 1848, kajti tcdaj je bil odvisen od grajake goapode, danes je pa odvisen od raznih špekulantov in deJiarnih mogotcev. Podjetja tth gospodov nosijo ¦več stoodsjatne obresti, ki gredo na račun zaSiiizka in bla^ostanja revnega ljudstva. Vsega ite.,3 M v toliki meri ne bilo, ko bi ne bilo novodoTmii biričev. Tehnika je napredovaia tudi v kmetijstvu. Za 'tazjo in i^oljšo obdeiavo zemlje služijo stroji, za večjo rodovitnost umetna gnojila itd. Vse te atvari imajo v rokah denarni mogotci, ki s pojnočjo novodobnih biriftev drže cene na taki vlS'ni, ua si jih kmet ne more nabaviti. Dobiček je tem ljuaem vse, saj cament, ki se izdeluje v naš" drzavi, moramo driavtjani plačati po 75 din stot, dočim je isu cement v Egiptu po 19 din stot. 3*ov za, dobitisam s pomočjo novodobnih biričev jo vzrok, da povsod po svctu napredujejo, samo •aaš kmet na^iduje. Ua se kmetom tako godi, ao ai večinoma sam: fcrivi. Ustainovliene bo in 3e nstanavljajo kmetijske or;..an'yacije, kot Kmečka zveza, Kmetijska zbornica, zadruge itd. Te organizacije prirejajc sesianke, predaianja, tečaje, kjer se ljudstvo poučuje. Toda 99 adslotkov kuaetov za vse to ne ve, če jim pa malo bolj brihten sosed kaj pove, se mu smejeTO. Ko pa pride novodoben birič, mu veriamejo, ga ubogajo, se spuste z njim v prijateljske poinenke, a pri tem ae jim niti ne sanja da br>i!o v najboljšena prircicru ociganjcni. Spričo teh dejstev bi bilo potrebno, da bi do:biia Kjnetijska zbomica zakonodajno moč, da b' regulirala cep.e kmeCkih pridelkov in cene industfijsk;h izdelkov, kajti baš na tem polju imajc r.cvodobni biriči najbogatejšo žetev. Kmctijska zbcrnica kot fcneCko stanovska oblast naj bo z rtrugimi, praviTOii, nesebižnimi kmetijsktmi organizaeiJaTni ttsno poTOzana v eno telo, kot ne.kaka matica. Ta matrca bi skrbela z& vse, kar spada psd pofin knietijstva, to jc od najbalj pozabliecega hrifeovsJcega fcnieta pa tja do kmc-tijskih šol in nstancv. Novociobnini "triričem, izkoTiščevalccm kmeta bi se pa naj o,l strant te organlzirans er.ote požt^nega kmefrkega ljudstva napovedal nelzprosen boj. Ko se bo kmet iznebil teh novotJobnih zajedalcev, bo do.vegel pravice, ki tou gredo, ter s tem postal zaveden temelj nai-oda. in marljiv, neiazvajcn. odporen in zdrav ciržavljan. Martin Stojan. Pogied iiazaj in »ujtrej v fa-govini z Icsom in /itom Les fjeBna tnTjičija se je v preteklem letu razvijala razmeroma nTsrmaliio. fV&nict s hlodi, stebriči in remeljni je x tetn 1939. «wta! afcoraj na isti viSini lcot v letu K»S3., cIoCttm p!ol« tekazujejo padec. NasprotTio pa zaznaiMj^o frizi razmmnna trajvffčji pnrast. PoveSal se je pnmiet tv.dl z d«skanii in trami. Trsani slabše vrste so se prodajali olrrag 185 din ktibfCni Tne-ler. Kar se tšče oen, 3e bik> v letu 1939. opazili zi«rtno po<S?a4itev pBetlMaem mehkoga, Masuiega in tesanega Jesa, meditem ko je bil ctvig trn hrastovei«u lrau rezmeronia zmornejši. Tudi ccne fcukcvemu lesu so ostale .»koraida nespi'cni*njenc. Povprečne ccne *o b»le: sTOTeka in Jellca: Jilodi 1,11. 165—085 dln trsmi 180-210 din, deske kub. inet. lficja 370 do #00 dtn, bnaojavni drog-ovi 160—19© dm kubSčni mcter; luast: Rlodi I/il. ^66 $o -305 Uin, aeob¦robSjens deske 730-780 dšn &«biči»i .raeter; bufcev: lreobrobljene d«9ke 250—360 tfin faabiČBi meker. .žeteznšški pragovi: hrestovi 37—42 din, bukovi 22—24 din komad. V primeri z letom 1938. srraša dvig: «n v letu 19S9. 30 o*st©t1«iv pri mefikem lesu, prl trdem lesu pa 15 odatotkov ¦ hrast, dočim bukev )o aa 5 odstotkov). Douoafia poraba leaa je bila amatna, kupčij«. wa F.adovoIjiva. VeHlco Jesa »e Je •poraWfo v 8e*Km1Sfcie >n vojaške sv-rtie. Lesni obrati so bili skozi celo leto stalno in v polni ineri zaposleni. Izvoz lesa je bil nad vse pričakovanje dober v Italijo, kjer so tudi izgiedi za bodočnost kar najborjsi tn tudi cene atalno rastejo. Italija je porabila zelo velike koli&ne zlastl gradbenega lesa za vojaške utrjevalne avrhe, nekaj naaega hsa. so pa Italijani prodali naprej v druge države. Izvoz v Nem~ijo ni bil zadovoljiv radi pren.zkih cen. Po razmeroma dobrih cenah amo izvozili les v Anglijo, Francijo, Madžarsko in v države na vzhod (Levat). Za bodoče ae obeta stalno izboljžanje na5ega lesnega trga. V tem prepričanju nas potrjuje atalni umerjeni dvig cen. S tem je kriza našega lesnega gospodarstva presiana. Zito Moka, otrobi in iito sploh je bik) proti koncu ieia 1939. aa 15—20 % dražje kot konccm leta 1938. Edino oves je bil cenejši kot leta 1838. Cene so bile tele: koruza por. Indjija 120—122 Jin, bačka pženica 197—200 din, bafiki jefimen 172—175 din, sremski oves 152—155 din, bafika cž 160—162 din, štajeraka ajda 145—147 din, banatska pšenična moka Og 300—310 din, debeli pšenični otrobi 120—125 din stot. Kupčija z žiuwn je bila večja radi znanih odredb, po katerih 3o se morale občine preskrbeti s potrebnimi živili. Vse pa kaže, da se bo kup&ja z žitom v letu 1940. še povečaia, oziroma bo ostala na tej vižini kot je danes. Po6n«jniajmo jth! Hrvateka kmečka organizacija »Gospodarska 31oga« jc za svoje Clane vinogradnike postavUa / Zagrebu (Kaptol 28) vinsko klet. V tej kleti lajdemo vina iz vseh krajev HrvaSke, tako iz ^rvaSkega Zagorja, Dalmacije, Srema in drugod. 3otom organizacije Gospodarske Sloge in zeIružne vinske kleti se zamenjuje vino iz revne Dalmacije za žito iz žitorodnih predelov Hrv«aške. Poleg- tega izvažajo zelo velko vina iz omenjene kleti v tujino. Vino se prevzeina v raznih krajih Dalmacije in zbira v cisternah (velikih aodih). Samo v okolici Splita je bUo potom imenovane srganizacije zbrano okrog 20 vagonov vina. Powbno se tujci zanimajo za. vino iz Solte, in bo v :o svrho na tem otoku v kratkem času osnovana ^adružna vinska klst. »Gospodarska Sloga« bo v "jočtote za vmo dobavljala iz tujine po zelo ugodwih pogojih kmetijske atroje in kmetijsko orodje 'iot pluge, škrcpilnice itd. Iz gornjega je razvidno, kako lepo delujc aaJružništvo v prid hrvaškemu kmetu. Začnimo jih posncmaa tudi mi, namesto da brezmejno pijan6uj«mo, poleg tega pa trpimo na pomanjkanju hrane in dobrega kmetijskega orodja. Predavanja o zatiranju San <l«se kapnrja Da se poučijo sadjarji o nevamosti San Josč kaparja, o katerem smo že obssžno pisali, priredi mariborska postaja za rastlinske bolezni predavanja v naalednjem redu v prostorih ljudskih Sol: V Jarenini SO. januarja ob 9; v KošaMh 1. februaria ob 9 v šoli pri Sv. Petru pri Mariboru za spodnji del občine, ob 15 v šoli v Krfevini za zgornji del te občine; v Selnici ob Dravi 5. februarja ob 9; v Dupleku 6. februarja ob 9; v Koreni 6. februarja ob 15; v Sv. Knpertn v Slov. goricah 7. februaria ob 9; pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 8. februarja ob 9; pri Sv. Trojici v Slov. goricah 8. februarja ob 15; pri Sv. Marjeti ob Pesnlci 9. februarja ob 9; pri Sv. Anloou v Slov. goricali 12. februarja ob 9; pri Sv. Benediktu v Slov. goricah 13. februarja ob 9; pri Sv. Ani v Slov. goricah 14. februarja ob 9; v VeJki 15. februarja ob 9; v Sv. Juriju v Slov. »roriciib 16. februarja ob 9; pri Sv. Jaliotm v Skw. jfaricaJi 16. februarja ob 15; pri St. B|u v Slov. sroricah 19. februarja ob 9; v SveČlnl clne 20. februaria ob 9; pri Sv. Juriju ot> Pssirici 21. fe.bmar.1a ob 9; v Z«r. Sv. Kunsroti 21. febmaria ob 15; iiri Sv. Križu 22. februaria ob 9; v KaruMci 23. februaria ab 9; v "Pesnici 27. februarja ob 9 v gostilni Kerenčič v Peanici. DroUae gospodarske v«sii Vtnsho ta»tar»o prtredi KZ Dramlje v *«h od 2. do 4. fetornarja za ves drameljsko-Grtjski vinski okrtlš. Prosimo v«c, ki so prtjavill sroje Tzorce, da jih doetavijo Eanosijivo do 1. februaria tn sicer laWw v srojih »teklefti^fth, dn r>e "ko treba dostavljati — poeebno oddaljenim — našlh vzorčnih atcklenic. Za vsak vzorec je treba najmanj tri ateklenice po tričetrt litra, ULhko p* po želji tudi več. Otvoritev vinske razsLave bo na Svečnico, 2. februarja, ob 8.30. Ocena vzorcev ae bo izvršila 1. februarja popoldne. Vabljen! vsi, ki se zanimate za naža drameljska vina. — Kmečka zveza Dramlje. Vedno veC konj se pošilja v zadnnjem času v tujino. že v prejšnjih mesecih smo prodali zele veliko konj in konjskega mesa (katerega še aedaj nakladajo v Mariboru), sedaj ae pa isče 20.000 konj za. izvoz. Ker pri izvozu aaslužijo najveC trgovci, ne pa konjerejci, se je sprožito vprašanje, da bi izvoz konj organizirala država potom posebnih komisij, ki bi na konjskih sejmih pokupile za izvoz primerne konje ter jih takoj oddale tujim kupcern. Na ta aačLn bi konje-*ejci dosegli za konje višj« ceae kot dosedaj. Zadnje davčne predpise, ki Jih je izdala vlad« io 17. in 18. januarja obravnavale gospodarske zbornice iz cele države. Pomočnik finančnega ministra dr. Filipančič je pa zborujočim dejal, da kljub vsem ugovorom predpisov ni mogoče v bistvu spremeniti, kajti ti predp.;si jačajo naso državno gospodarstvo, ki je najboljsa zaslomba države v sedanjih časih. tTpošteval se bo pa vsak pameten pivdlog, ki ne bo zmanjšal denarne vsote predvidene v novih. predpisih. Pripominjamo, da z novimi davščnimi predpisi ni prizadet kmet, temveč industrija in druge pridobitne gospodarske panoge. JCaia tekstiliia in želeatiia iudustrija je v z»J» težkem položaju radi pomanjkanja aurovin. Tekstilni industriji primanjkuje bombaža, železni pa starega železa. V Turčiji je nastala veUka dragioja. Podražil se je beli fižol, ki je glavna hrana revneJSih sl«jev, tekstilno blago Itd. TnrSka vlada skuSa preprečiti nadaljnji dvig cen. Cene g*veje živine po «ejmih Voll. Celje dmgovrstni 5.50 «in, Smarje pTl Jelšah prvovrstni 6.50 din, drugovrstai 5.50 din, Planina pri Sevnici prvovrstni 7 din, drugovrstni 6.25 din, tretje vrste 5^0 din, Smartno pri Lftifi 6 dln, Kranj 6—6.50 din, Metlika 5.50—6 "din kgšive teže. — Delovni voli (Junci) v Metlfki 5JS6 do 5.75 d!n kg žive teže. Biki. Planina pri Sevnlci 5 din, i&martno pri Litiji 4.50 din kg žive teže. Krave. Celje 4.50—5 din, gmarje pri Jelšaii * do 5 din, Planina pri Sevnici prvovrstne 5.50 d'n, drugovrstne 4.75 din, Smartno pri Litiji plemenske 4—5 din, Kranj 5—5.25 din, 5—5.50 din kg žive težc. T»Kce. Otlje 5—8 dln, ftmarje pri J«»ah 5 tf» 5.50 din, Planina pri Scvnici prvo\-rstne 6.25 din, druge vrste 5.50 din, Smartno pri Litiji 5 do 5.50 din, Kranj prvcvrstnne 6.50 dln, druge vrste 6 din, tretje vrste 5.50 din kg žive teže. Teteta. Celje 5—6 din, Kranj prvorrstne «.'St din, drugovrstne 7 dtn kg zive teže. G«veje meeo. Oelje 9—11 dln, šmarj« pri .Telšah 10-12 din. Trbovlje 10—12 din, Kranj 12 cfo 14 din kg. Telečje meso. Maribor 12 tJin, Trbevtje 14 fflfi za kg. Goveje kožs. Celje 12 dJn, šmarje pri JelgaSi 13 din, Kranj 14—16 din kg-. Telečje bože. Celjc 14—15 din, ¦šmarje pri J«Sah 14 din. Kranj 18 djn kg\ Svinje Plemonke. Ptuj mladi prašiči «-—12 te*iov atari 50—120 din komad, kg žive teže pa 6.50 d« 7.25 din, MeUika mladi prašiCi aa rejo 200—30« dtn komad. Ppšntarjl (proleki). Celje 8—9 din, *marje pri J*lšah 10 din, Kranj 9.80—19.50 «Hn, Ptuj 7 <te 7.75 din kg žive teže. Debelo STinfe (»peharji). Ptuj 8.50—9.75 diQ, Celje 11—12 din. Smarje pri Jelšah 13 din. Krw^ 10.50—11.75 din kg žive tež«. Svinjslio meso. Marifcor 12—14 din, Celje 1* do 16 din, Smarje pri JeliSah 14 din, Trbov?}« 16 din, Kranj 14—18 din fcg. StaviBa. Maribor 16 dn, Celje 18 din, Snmrj« pri Je«ah 18 din, Trbovlje 18 din bg. — Suh* sianina v Kranju 24—28 din kg. Svinjska mast (BeselEljana sabda). Celje SB ;lin, Smarjs pri Jelšah 22 din, Trbovlj« 22 dia, Kranj 22 din kg. SvinjaUe hože. Celje 7 din, Smarjo pri 3c&tH 9 <J«n, Kranj 12—14 dta kg. Tržne cene žito. Maribor: pšenica 2 din, rž 1.7R din, jeCmen 1.75 din, koruza 1.50 d:n, o\ea 1 ciln, proso 2 din, ajda 1.25 din, ajdovo pšeno 5 din kg. Kranj: pšenica 2.50 din, ječmen 2.25 d:n, rž 2 din, oves 2 din, koruza 1.75 din kg. FižoL Maribor 5—6 din, Ceije 6—7 din,' Smarje pri Jelšah 7—9 din, Kranj 6—7 din kj. Krompir. Maribor 1.50—2 din, Celje 1.50—1.70 din, Šmarje prl Jelšah 1.50—1.80 din, Trbovlje 1.75 din, Kranj 1.50 din kg. Krma. Seno: Maribor 100—110 din, Celje 70 do 90 din, šmarje pri Jelšah 50—80 din, Kran; 100 dLn stot. Luctrna: Celje 70 din, Smarje pr Jel&ah 150—150 din, Kranj 125 din stot. Slama: Celje 40 din, Šmarje pri Jelsah 30 din, Kran 75 din atot. Mleko. Maribor 2—2.50 dn, Celje 1.75 din Šmarje pri Jelšah 1.50 din, Trbovlje 2.25 din Kranj 2—2.50 din liter. Surovo maslo. Maribor 32 din, Celje 28 dln Kranj 34—38 din kg. Jajca. Marjbor 1—1.75 din, Celje 1.25 din Kranj 1.50 din komad. Med. Celje 19 din, šmarje pri Jelšah 18 d:n Kranj 24—26 din kg. Vlno. Navadno: Celje 4 din, Smarje pri Jelša); 8.50 din liter. Finejše sortirano vino: Celje 5—Ł dln, Smarje pri Jelšah 5—7.50 din liter. Drva: Celje 80 din, Šmarj pri Jelšah 70—8C din, Kranj 110—115 din kubični meter. Sailje. Jabolka 4—6 din, hruške 6 din, auhe «Hve 10 din, celi orehi 8 din luščeni orehi 26 din za kg. Sejmi 29. januarja goveji in kramaraki: Rajhenburg, Vojnik. — 30. januarja tržni dan: Doljna Len- dava; avinjski: Ormož. — 31. januarja svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; goveji in kramarski: Dobova. — 1. februarja tržni dan: Turnišče; živinski in kramarski (četrtek pred pustom): Šoš anj; gfoveji: Jurkloš.er; tržni dan za živila in prasiče: Trbovlie. 3. februarja avinjski: Križevci (okraj Murska Sobota), Brežice, Celje, Trbovlje; živin3kl in kramarski: Kalobje, Gornja Radgona. * Odgovor na gospodarsko vprašanje. (C. A. Drež Ar.) Plevel zatiramo na dva načina: prvič, la ga ne pustimo do razvoja, drugič, da uničuemo plevelne rastline, ki so se naaelile na njivi. Oa ae obranimo plevela, moramo sejati čisto ae ne.-pazitl, da plevel na njivi ne napravi aemena, n da aeme pkvela ne pride z njive na gnojišče n z gnojišča zopet na njivo. Zemljo je treba prarilno obdelovati in v pravilnem kolobarju meljati njivske sadeže. Predvsem pa ne smemo ipustiti okapanja in pletve. Z ranim in pogostim »kapanjem najsigurneje in najpopolneje uničimo jlevel. Za zatiianje plevela uporabljamo lahko Se leoljeni apneni dušik, ki ga trosimo na plevel ko e vzkalil. NLoljeni apneni dušik namreC poljsklm astlinam prav nič ali le malo škoduje in jih pornoji, dočim plevelne raatline ožge. Pesi in ječnenu bi pa neoljeni apneni dušik trošen v ros: kodil, neškoduje pa ovsu tn proau. Tudi z moClejšo raztopino (15 -20 "/„) zelene gaiice uničuemo plevel. Z zeleno galico pa moramo poškrooiti le plevel, ne pa druge poljske rastline. Torej iobro obd lovanje, predvsem globoko oranje, vestno okapanje ter pletev so najboljša aredstva za ^atiranje plevela. Plevelne rastline iz družine križrvc pa lahko poleg gornjega uirčujemo še s trošenjem neoljenega apnenega dušika (na glavo) -n a škropljenjem z zeleno galico kot smo zgoraj navedli.