\OVOTEHM
CENEJŠI NAKUPI 4
V VSEH NOVOTEHNINIH PRODAJALNAH
OD 5% DO 20% POPUSTA
Št. 16 (2279) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 22. aprila 1993 • Cena: 85 SIT

DOLENJSKI UST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
*
Ul
V—
Qu
V"
Ul
>Q
DOLENJSKI LIST
' »viT*
DOLENJSKI LIST

DOLENJSKI UST
*
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST

FRANCOZI V REVOZU
NOVO MESTO - Pred kratkim je bila na dvodnevnem obisku v Revozu v Novem mestu Renaultova delegacija iz Francije, ki jo je vodil direktor za kakovost pri grupi Renault, Picrrc Jocou. Ugledni gostje so si ogledali tovarno Revoz, kjer bo te dni začela delati nova la-' kirnica.
Sporazum o delu in miru
Sanacija Vidma
KRŠKO - Tu bodo namesto nekdanjega Vidma odslej nova podjetja Videni papir, Proizvodnja celuloze in Vzdrževanje, v katerih naj bi dobilo delo 1.100 od sedanjih 1.400 zaposlenih. Ustanovitev novih podjetij spada v program sanacije, za katero bo Sklad za razvoj ob podpori vlade zagotovil približno 25 milijonov mark, kar je po sedanjih izračunih dovolj za zagon donosne proizvodnje papirja. Omenjene ukrepe v podjetju Videm so potrdili tudi s sporazumom, ki so ga v ponedeljek podpisali Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti, Uroš Koržc, direktor Sklada za razvoj, in Dušan Rebolj, predsednik sindikata Pcrgam. Po tem sporazumu sc bo moral Pcrgam truditi, da delavci, ki jih prizadenejo Vidmovc težave, ne bodo povzročali nemirov.
49 občin zahteva pravično delitev javne porabe
Nujna nova merila
ŠKOFJA LOKA _ V ponedeljek so sc sestali predstavniki 49 občin (med njimi tudi Metlike, Črnomlja, Kočevja, Trebnja, Grosupljega, Sevnice, Krškega in Brežic), ki jim je republika določila tako majhen obseg javne porabe, da ne dosega niti 95 odst. republiškega povprečja. Sprejeli so vrsto zahtev in jih naslovili na pristojne.
Zahtevajo predvsem enakomernejši policentrični razvoj Slovenije in tako razporeditev proračunske porabe, da ne bo v nobeni občini nižja od 95 odst. povprečne porabe. To naj bi dosegli s pravičnejšo razporeditvijo sredstev in ne s povečanjem proračuna. Ker je letos proračun že tik pred sprejetjem, naj bi porabo izjemoma določili vsem enako glede na število prebivalcev, ministrstvo za finance pa naj ob sodelovanju sodelovanju predstavnikov prizadetih občin najpozneje do julija letos pripravi nova merila za javno porabo občin. Tudi zaradi reševanja drugih zadev so predstavniki občin zahtevali, naj vlada na vsake tri mesece skliče sestanek z vodstvi občin.
V svojih zahtevah so tudi zapisali, da se mora določevanje cen komunalnih storitev takoj vrniti v pristojnost občin. Sredstva za demografsko ogrožena območja morajo realno ostati enaka kot v lanskem letu, hkrati pa naj vlada pripravi nov zakon o demografsko ogroženih območjih, ki bo vseboval ostrejše kriterije za določitev takih območij. Predstavniki teh občin tudi nasprotujejo nedogovorjenemu in neodplačanemu prenosu občinskega premoženja na državo. Zahtevajo, da njihove predstavnike še pred sprejemom proračuna sprejme predsednik vlade.
Slovenija se noče soočiti s krizo \Ad!'ii ‘r,l0
Tako menijo tudi dolenjski gospodarstveniki - Utegne priti do izsiljenega padca sedanjega gospodarskega koncepta - Prevelika javna poraba
NOVO MESTO - “V Sloveniji se ne zavedamo drame, ki smo jo dosegli z vsemi izgubami. Avstrijce hudo skrbi zmanjšanje proizvodnje za pol odstotka, nas pa kot da nič ne skrbi, da sc je v zadnjih štirih letih vse zmanjšalo vsaj za 35 odst. Sedaj hi se bilo najbolj potrebno vprašati, k^j narediti, čeprav bi bil problem, saj velja ugotovitev o dveh Slovencih in treh gospodarskih politikah,” je bil do zdajšnjega koncepta kritičen Dagmar Šuster, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, na četrtkovem pogovoru, ki ga je pripravila območna gospodarska zbornica.
Šuster je napovedal, da se bodo nekatere stvari v kratkem času nujno spremenile, če ne načrtno, pa izsiljeno in morda ne na najbolj miren način. “Realne plače sc bodo ne glede na kolektivno pogodbo ali zakon zmanjšale, ker so te za sedanjo raven družbene proizvodnje previsoke. Javna poraba se bo zmanjšala, ker ne bo od kod jemati. Tečaj se bo prej ali slej zvišal, ne glede na to, kaj kdo reče. Rešitev je le v povečanju proizvodnje. Zdajšnja ne prenese milijarde mark mesečnih bruto plač in 850 milijonov mark javne porabe.”
Janko Goleš iz območne gospodarske zbornice je z orisom trenutnih gospodarkih razmer potrdil Šustrovo kritičnost in črnogledost. Proizvodnja se zmanjšuje že štiri leta, lani sc je za dodatnih 15,7 odst., zaposlenost pa sc je zmanjšala
za 11 odst. Nezaposlenih je trenutno 4.423. Skoraj tretjina delavcev dela v podjetjih z izgubo. Dolenjska se lahko pohvali’ v glavnem le z izvozom, ki pa je v začetku letošnjega leta tudi malo zašepal.
Dolenjski gospodarstveniki so spet opozorili na izgubljanje dohodka zaradi nerealnega tečaja. Dagmar Šuster pa je odgovoril tudi na nekaj njihovih konkretnih vprašanj in pripomb. Da sc vsako podjetje zase ne more iti promocije, je jasno, zato se GZS zavzema za kakršnokoli varianto celovite promocije Sloveni-
SKLAD JE ZA STEČAJ
KRŠKO - Za Kovinarsko in SOP Krško bodo po vsej veijetnosti uvedli stečajni postopek. Stečaj za obe podjetji je predlagal slovenski Sklad za razvoj.
O AKTUALNIH RAZMER/IH - Četrtkovem pogovora dolenjskih gospodarstvenikov o gospodarskih razmerah na Dolenjskem in v Sloveniji se je udeležil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Dagmar Šuster. Napovedal je, da so bodo mnoge stvari v kratkem spremenile, če hočemo ali ne. (Foto: Z. L.-D.)
je, le da bi s tem začeli čimprej in čimbolj kvalitetno. Ponudil se je za posrednika, da bi vendarle rešili problem mejnega prehoda, zaradi katerega imajo probleme v Kolpa-sanu. Podrejen položaj zbornice? “Ko sem na seji kritiziral javno porabo, je minister Gaspari na to
• Dagmar Šuster je na razgovoru z dolenjskimi gospodarstveniki protestiral proti navadi, ki je v Sloveniji vse pogostejša, da ljudi (menedžerje) pribijajo na križ, predno jim je karkoli dokazano. “Ne vem za nolien kazenski postopek oz. pravnomočno sodbo v zadevi Elan, na križ pa je bilo pribitih precej ljudi. Sedaj se dogaja enako. To ne pritiče sodobni civilizirani državi.”
10 minut kritiziral zbornico,” je dela Šuster.
Na očitke o nekontroliranem uvozu je Šuster povedal, da so bili proti tako velikemu znesku za brezcarinski uvoz in da bodo bržčas predlagali znižanje na 100 dolatjcv.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
SREČANJE
GOSPODARSTVENIKOV
OTOČEC - Na Otočcu je bilo v soboto prvo srečanje gospodarste-vnikov iz Italije in Slovenije, ki ga je pripravilo konec lanskega leta ustanovljeno združenje za pospeševanje prijateljstva med obema državama. Prvi rezultati tega povezovanja so že tu. Na tritedenskem tečaju kuharskega mojstra iz italijanske Brescie se je izobraževalo 40 slovenskih kuhatjev, za 100 Krkinih delavcev na področju turizma in zdravstva pa so pripravili tečaje italijanskega jezika. So še mnoge možnosti za pospeševanje sodelovanja, predvsem gospodarskega. Začasno informacijsko središče tega združenja je v hotelu Grad Otočec.
kmalu delo v eni izmeni
Proizvodnjo ovirajo neurejeni odnosi s Tomom
NOVO MESTO - Prvo nalogo je vodstvo novomeške Adrie Caravan uresničilo. Gre seveda za zagon proizvodnje, ki je zaradi znanih dogodkov v lanskem letu več kot pol leta stala. Januarja letos so naredili 365 prikolic, februarja 700, marca 800, v prvi polovici aprila pa 601 prikolico. Proizvodnjo povečujejo dobesedno iz dneva v dan, tako da se bodo do 15. julija, ko se začne kolektivni dopust, zastavljeni količini 4.500 prikolic gotovo močno približali.
Tudi s prodajo ni nobenih težav, saj je proizvodnja za prvo polletje že vnaprej v celoti prodana, in to skoraj izključno na evropsko tržišče od Švedske do Grčije. Prodali bi jih še precej več, če bi jih lahko naredili. Zato jih še toliko bolj tišči tistih nedokončanih 936 prikolic, sc pravi več kot enomesečna proizvodnja, kar pomeni “zamrznjenih” 8 milijonov mark. Te prikolice so nedokončane zaradi neurejenih odnosov med Adrio in njeno mirnsko hčerjo, o čemer podrobno pišemo na 2. strani.
Hude težave jim povzroča tudi poslovanje z blokiranim žiro računom, tujim dobaviteljem pa dolgujejo še okoli 9 milijonov mark. Te dni se bo v tujini sprostilo okoli 3 milijone mark; za toliko se bo torej Adriin dolg zmanjšal in tudi žiro račun naj bi bil po zagotovilih v kratkem deblokiran. O zaupanju tujih' dobaviteljev v Adrio veliko pove dejstvo, da jim zaradi dolga niso ustavili dobav.
Po kolektivnem dopustu nameravajo v Novem mestu preiti na enoizmensko delo, kar naj bi proizvodnjo še pocenilo. Končni cilj je najvišja in stalna kakovost proizvodnje in kar za 2.000 mark nižji proizvodni stroški, in to pri proizvodnji 8 do 10 tisoč prikolic na leto. Že sedaj pa je jasno, da je za dosego vsega tega kakšnih 300 delavcev preveč.
A. BARTEU
Znanstveni simpozij o Kapitlju IdZ?^d3
Predavalo in v diskusijah sodelovalo bo osemnajst raziskovalcev — Teme, ki se jih bodo lotili, so pomembne za razsvetlitev novomeške in kapiteljske zgodovine
NOVO MESTO — Danes, 22. aprila, ob deveti uri se bo v Proštijskem domu na Kapitlju pričel znanstveni simpozij ob 500-letnici Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Simpozij bo trajal dva dni, program pa je zelo bogat in raznolik, zato bodo imeli posamezni predavatelji, osemnajst jih je po številu, le dvajset minut časa za nastop, med posameznimi sklopi pa bodo diskusije.
Tako bo v četrtek ob 9. uri otvoritev Dolinarja z naslovom Kapitelj v zgo-
simpozija in predavanje dr. Franceta M.
Ogorčen je bit že Manc
Trese se gora, rodila se bo miš. Ob vseslovenskem javnem moralnem ogorčenju in zgražanju se tvorcem afere Hit pa tudi afere Optimizem verjetno ne bo skrivil niti las. Z malo cinizma lahko rečemo (in bralce prosimo za zamero), da bo to celo dobro za razvoj podjetništva in za utrditev pravne države Slovenije, v kalen ne sme niti skupščinska preiskovalna komisija, kaj šele ulica s svojo revolucionarno logiko in slovensko nevoščljivostjo, nadomestiti zakonitih pravosodnih organov. Hitovci, pa ne le oni, niso lastninili na črno, kot jim zdaj povprek očitajo, temveč so naredili, kar jim je dovoljeval v Sloveniji veljavni Markovičev zakon. V privilegiranem igralništvu, kakršnega dovoljuje država, pridobljeni ekstra dobiček so kot zasebni kapital vlagali nazaj v podjetje in v sorazmerno kratkem času postali večinski lastniki. Kot zdaj arogantno poudarjajo, družbene lastnine s tern niso kradli, je pa tudi povečali niso. Je to sploh kdo od njih zahteval? Ni, niti tisti poslanci, ki zdaj dernagoško nastopajo kot zaščitniki družbene lastnine, še včeraj pa so z gnusom zavračali ta “Kardeljev ideološki konstrukt, ki mora čimprej izginiti". Zakaj ni bil sprejet vsaj moratorij na lastninjenje? Kdo ni poslušal svaril profesorja Bajta? Kdo je odklonil troljši Mencingerjev predlog zakona o lastninjenju?
Se o nečem si moramo biti na jasnem. Vračamo sc v kapitalizem, ki se je s pogonom na človeški egoizem izkazal za gospodarsko učikovitejšega. V njem naj bi bilo dovoljeno vse, kar ni posebej prepovedano, tudi špekulacije, ki se jim po novem reče dobre poslovne odločitve. Povečale se bodo socialne razlike, hkrati pa se bo zmajšal prostor za pravico in moralo, zlasti socialistično, ki je podzavestno še v nas. Nekaj lahko popravi socialna država, vendar se bo treba s temi dejstvi sprijazniti (to dopovedujem tudi sebi) in pozabiti na ogorčenega Mana in njegove teze o Feuerbachu. "	‘	! 'la
I
Poti nazaj ni, vodila bi le prek krvi.
MARJAN LEGAN
dovini Cerkve na Slovenskem, zatem pa bodo spregovorili arheolog Tone Knez o arheoloških pričevanjih kapitlja, prof. Franci Baraga o arhivu in knjižnici Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu in prof. dr. Jože Mlinarič o župnijah novomeškega kapitlja. Popoldansko delo bo uvedel akademik dr. Emiljan Cevc s predavanjem o kapiteljski cerkvi v Novem mestu, nadaljevala pa bosta dr. Vincenc Rajšp o proštu Po-lydoru de Montagnana in dr. Sergio Tavano o Tintorettovi sliki sv. Miklavža. Po odmoru bosta ob 17.30 predavala dr. Anica Cevc o slikarju Janezu Valentinu Metzingerju v Novem mestu ter mag. Tomaž Faganel o glasbi klasicizma v novomeških arhivih.
Tudi petkov program bo zanimiv. Ob 9. uri bo prof. Jože Ciperle govoril o šolskih ustanovah katoliške cerkve in kapiteljski šoli v Novem mestu, prof. dr. Metod Benedik o kapucinih v Novem mestu, prof. Ana Lavrič o Stembergo-vem poskusu ustanovitve škofije v Novem mestu in dr. Jelka Pirkovič o vlogi novomeškega kapitlja v urbanistični za-
• PRIREDITVE OB 500-LETNICI - Jutri, v petek, 23. uprila, ob 20. uri bo slovesna otvoritev razstave “Dragotine kapiteljske cerkve v Novem mestu”. Ogled razstave bo vsak dan, razen v ponedeljkih, od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure, ter ob nedeljah od 9. do 13. ure. V soboto, 24. aprila, ob 11. uri bo v Domu kulture slavnostna akademija, v torek, 27. aprila, pa bo ob 10. uri v kapiteljski cerkvi slovesna maša, na kateri bo somaševal ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar.
snovi Novega mesta. Po odmoru bo ob 10.30 prof. Jože Faganel govoril o kanoniku Matiji Kastelcu — baročnem književniku, mag. Barbara Jaki o kor-nih klopeh novomeškega kapitlja in dr. Edo Škulj o orglah v Novem mestu. Po diskusiji bodo po 16. uri spregovorili italijanski gost prof. dr. Luigi Tavano o proštih Karlu Mihaelu Attemsu in Francescu Francescu Tauffererju, prof. Šumrada o francoski politiki do cerkve v Ilirskih provincah in ukinitvi, novomeškega kapitlja, mag. Stane Granda o novomeškem kapitlju po letu 1941 in Marinka Dražumerič o konservatorskih posegih na novomeškem kapitlju. Sledila bo še zadnja diskusija in s tem bo simpozij, ki bo v Novem mestu združil toliko znanstvenih umov kot že dolgo ne, končan, prihodnje leto pa bo o simpozijS izšel poseben zbornik.
T. J.
iiiscolpha
hosou Ijram
dortijf tffljpoljr
petek, 23.4.
SANJA DOLEZAL
HALO - AtO PIZZA’
® (068) 24-415 ZARADI VAS
I
na 2. strani:
•	»Vojna« med Adrio in Tomom še traja
na 4. strani:
•	V Hinjah je zazvonil teleti
na 5. strani:
% • V Planini odstavili direktor]
g! na 6. strani:
^ • Povečana radiacija ni kritična
^ na 8. strani:
« • Novinarji Dolenjskega lista komi
vj na 9. strani:
p • »Oui« za ponoven vzpon francoščii
na 10. strani:
<2 • Srhljivo odkritje na deponiji lesa
na 11. strani:
• 500 let Kapitlja v Novem mest'
na 12. strani:
^ • Za vsako investicijo je novo brezri
''//////////////////^^^^

%
t.o
Do konca tedna se bo nadaljevalo sončno in toplo vreme.
BOŠ VIDEL, KAJ DELA DO LEN'C - Športna dvorana v Novem mestu se že pripravlja na sobotno ohcet Lojzeta Slaka in TV Slovenije pod naslovom “Boš videl, kaj dela Dolenc”. V prodajalnah KZ Krka PE Oskrba, ki ta teden poleg ostalega prodajajo tudi vstopnice, so nam povedali, da so vstopnice za večerno prireditev v glavnem že pošle, za popoldansko predstavo ob 17. uri (bo prav takšna kot večerna) pa so še na volio. Na sliki: V sredo se je v Crešnjicah na Trški Gori mudila vsa TV ekipa, ki bo omogočila prenos tako zahtevne prireditve iz Novega mesta. Prireditev bo namreč še isti večer ob 23. uri prikazana na nočnem Videomehu, naslednji dan pa jo bodo popoldne ponovili še na 11. TV mreži. Režiser Jože Kloboves (levo) in Lojze Slak sta bila po sestanku z dosedanjimi pripravami zadovoljna. (Foto. J. Pavlin)

‘‘Vojna” med Adrio in Tomom še traja
Se nerešeni zapleti med matično Adrio in mirenskim Tomom - Nasprotujoči si podatki - Adria očita neredno dobavo, Tom neplačevanje - Na dvorišču 936 nedokončanih prikolic
NOVO MESTO, MIRNA - Po tem ko smo prejšnji teden pisali, da so direktor loma Janez I)ulc, direktor Adrie Caravan Dušan Plut in predstavniki lastnikov - Sklada Republike Slovenije Uroš Korže in g. Androjna ter LB Dolenjske banke, d.d., Franci Borsan prejšnji teden le poiskali rešitev zapleta odnosov med Adrio Caravan in njeno hčerinsko firmo Tom Mirna, pa po nadaljnjih zapletih sodeč, problemov še niso rešili.
Na petkovi tiskovni konferenci, ki jo je v Novem mestu sklicalo vodstvo Adrie, so spregovorili tudi o zapletih med Adrio in Tomom. Ker v.d. direktorja Bogomir Bizjan, ki ga je na to mesto imenoval novi upravni odbor Toma 2. aprila, ni želel opravljati te funkcije, je upravni odbor 9. aprila sprejel sklep, da bo v. d. direktorice mag. Ana Murn. Glavni direktor Adrie Dušan Plut je še razložil, da so se na Skladu v prisotnosti Janeza Dulca, direktorja Adrie Caravan in predstavnikov Sklada ter LB Dolenjske banke dogovorili, da tiste programe, ki niso vezani na proizvodnjo prikolic še naprej vodi Janez Dule, zato da bi skupaj s svojo ekipo pripravili menedžersko-de-lavski odkup tega dela podjetja. Do odkupa pa je Janez Dule odgovoren v. d. direktorja mag. Ani Murn, ki
NEDOKONČANE PRIKOLICE - Več kot 900 prikolic čaka za tovarno, da se bodo odnosi med Adrio Caravan in mimskim Tomom uredili.
v tem času skrbi za celotni Tom. Janez Dule naj bi pripravil tudi pismo o nameri, da pa bi potrdil svojo pripravljenost, bi moral vplačati 10.000 nemških mark v tolarski protivrednosti; prav tako naj bi storili tudi drugi vodstveni delavci. Lastniki Adrie: Sklad, država in LB Dolenjska banka, ki bodo rezervirali za možnost odkupa z lastninskimi certifikati 20 odst. vrednosti podjetja, so ta dogovor že podpisali, ni pa ga še podpisal in plačal depozita Janez Dule.
Vodja proizvodnje Bojan Mikec je na tiskovni konferenci povedal, da imajo na dvorišču 936 prikolic
UKINJENIH DESET VLAKOV
LJUBLJANA - Kot sporoča služba za odnose z javnostjo in informiranje, so Slovenske železnice odstopile od prvotne zamisli, da bi zaradi premajhne zasedenosti na slovenskih progah ukinili kar 64 vlakov. Pod velikim pritiskom javnosti, ki ne pristaja na tako poslabšanje prevozniških možnosti, so seznam skrčili na 10 vlakov, ki bodo prenehali voziti, med njimi pa ni nobenega z območja širše Dolenjske. Teh deset vlakov, na katerih se je po podatkih železnice vozilo povprečno le 6 do 31 potnikov, bo prenehalo voziti 28. aprila.
nedokončanih, od teh je samo 250 pokritih z mirensko robo, medtem ko ostale še čakajo nanjo. Letos so od 2082 narejenih prikolic redno prejeli z Mirne le robo za 400 prikolic. Glavni direktor Adrie Dušan Plut je dejal, da je bil mirenski Tom glede na vse dobavitelje v privilegiranem položaju. Adria je na primer dolgovala tujim dobaviteljem 9 milijonov nemških mark, sedaj pa ji je ta dolg uspelo zmanjšali na 6 milijonov, vendar jim zaradi tega niso ustavili dobave. Po mnenju vodstva Adrie so Tomu dolžni 7 milijonov tolarjev, Tom Mirna pa jim dolguje 3 milijone tolarjev. Jelko Kacin, vodja marketinga, je poudaril, da bodo v primeru, če bodo domači dobavitelji neresni, poiskali nove dobavitelje.
V Adrii trdijo, da Tom zaradi neredne dobave ogroža sanacijo podjetja in delovna mesta; medtem ko Janez Dule trdi, da vzroki za težave v Adrii niso v Tomu. L aprila, dan pred odstavitvijo direktorja, je Tom dolgoval Adrii 282 kompletov tekstilne opreme, za kar je bila po njegovem mnenju kriva Adria, ki je kasnila z dobavo materiala, težave pa so imeli tudi z drugimi dobavitelji. V tem času je Tom opozarjal Adrio, da zaradi finančnih težav, ki jih imajo zaradi njihovega nerednega plačevanja, ne morejo več zagotavljati normalne proizvodnje. Po plačilu Adrie so v Tomu 9. aprila nabavili manjkajoči material ter začeli s polno proizvodnjo, vendar pravijo, da za izdelavo skoraj polovične količine prikoliške opreme nimajo osnovnega materiala, ki ga skladno z dogovorom iz uvoza dobavlja Adria. Glede plačevanja Adrie Tomu pa pravijo,
Cma gradnja — na tuji zemlji
Metličani in Črnomaljci pišejo na republiko protestna pisma zaradi mejnih prehodov, ki jih želijo postaviti brez njihovega sodelovanja
METLIKA, ČRNOMELJ — Tako kot na meji s Hrvaško drugod po Sloveniji je bil tudi v Metliki mejni prehod zgrajen na črno. Zato morajo na občinskih skupščinah dopolniti dolgoročni prostorski plan, kar so v Metliki že storili. Sedaj je na reviziji v Ljubljani, potem pa ga bodo sprejeli še na seji občinske skupščine. Vendar v Metliki opozatjajo, daje precej velik problem politični pristop države do mejnih prehodov, saj želijo na primer prehode v metliški občini postavljati brez sodelovanja Metličanov.
Tako je bil na zemljevidu še zarisan mejnega prehoda v Brezovici, bi bila
mejni prehod za obmejni promet Brezovica, sedaj pa ga ni več. Zaradi tega so se v metliški občini odločili poslati na ministrstvo za notranje zadeve protestno pismo, v katerem bodo zahtevali poleg mejnih prehodov omenjene kategorije na Krmačini, Radoviči, Božakovem in Krasincu tudi prehod na Brezovici. Opozorila prihajajo tudi iz podjetja Kolpa, ki ima v Radatovičih onkraj meje podjetje Kolpa-ker. Če ne bi bilo
matično podjetje in Kolpa-ker odrezana, saj do slednjega ne bi imeli legalnega prehoda. Če ne bo mejnega prehoda za obmejni promet na Brezovici, v Kolpi zahtevajo 4 milijone DEM odškodnine za izgubljeno podjetje na Hrvaškem. Hkrati jih čudi, da niso protestirali Hrvati, ki bi jih izguba tega prehoda še bolj prizadela.
To pa ni edina metliška zahteva. V omenjenem pismu bodo zahtevali tudi,
(Za)upanje kopni
Namesto obetanega izboljšanja se pojavlja kaos in moralni razkroj
LJUBI JANA - O tem, da ni nekaj gnilega le v deželi Danski, temveč tudi pri nas, ni treba nikogar več prepričevati. Kdor je te dni bral o skrivnem hitenju podjetnih hitovcev, elanovcev in drugih holdingovccv v kapitalizem, to že ve. Niso tajne le plače vodilnih, pred delavci je skrito tudi njihovo koristolovsko lastninjenje. Plat zvona je, kot se za demokratično parlamentarno življenje spodobi, udarila opozicija: prvi Marjan Podobnik, za njim pa še SPS (samostojna poslanska skupina). Glavne krivec tega protizakonitega dogajanja, ki pa ga slovenska zakonodaja celo dopušča, vidi ta skupina v “privilegirancih in povzpetnikih iz prejšnjega režima, v tako imenovani udbomafiji, ki želi svoj nekdanji položaj izboljšati z divjo privatizacijo večine družbene lastnine”. V Sloveniji mora - po mnenju SPS - priti do preloma (tako kot v letih 1918 in 1945), Sc zlasti, ker toliko politikov ob divji privatizaciji molči.
Ostre besede, ni kaj! Opozicija bi ne bila opozicija, če bi ob primernih trenutkih ne vzklikala
prav takšnih in si tudi tako pridobivala glasove na prihodnjih volitvah. Vendar se ob tem le velja vprašati: ali so bile plače vodilnih tajne, je bil grabež lastnine v tolikšnem obsegu sploh možen v “boljševiških časih”? Mar ni zlata doba za vse osebke kameleonske narave in mafijskih navad v resnici nastopila šele zdaj, v času “nove demokracije”, denacionalizacijskega kaosa, razveljavljanja vseh (ob)sodb “iz časa 45-lctne bojševiške diktature”? A da bi bilo možno zadovoljiti apetite naglo porajajoče se družbene elite, je treba nekje jemati. In kje drugje je možno, kot pri najširših slojih zaposlenih, ki ustvarjajo materialne in duhovne dobrine!
Razlaščanje teh slojev (njihovega minulega dela z “lastninjenjem”, njihovih sedanjih zaslužkov z izplačevanjem visokih plač zase) pa poteka tako grobo, da jemlje ljudem - in to je najbolj pogubno - sleherno voljo do dela. Ne samo v družbi, tudi v proizvodnih podjetjih postaja zato vzdušje vse bolj moreče. Marija Cigale, zunanja sodelavka Dnevnika, je ondan zapisala, “da sc je v zadnjih letih v marsikaterem podjetju udomačilo ravnanje, ki delavec obravnava kot nekakšne govoreče stroje. Ne samo da jih nihče nič ne vpraša, nihče jim ničesar ne pove. Plača je ali pa je ni, v podjetju se dela ali pa ne.
Takšne so razmere v podjetjih, nič boljše v naši novi državi, vsi pa čakamo na socialni pakt, ki naj bi predstavljal čvrsto oporo za izhod iz gospodarske (in predvsem moralne) krize slovenske družbe.
VINKO BLATNIK
daje železniški mednarodni mejni prehod v Metliki tako za potniški kot za tovorni promet, ter seveda, da plačajo z republike zemljo, na kateri stoji mejni prehod v Metliki in ki je še vedno last Beti, občine in podjetja Gostinstvo in turizem Metlika (GTM). Pričakujejo tudi (»vrnitev stroškov za projekte za metliški kamp, ki naj bi stal v bližini in za katerega je bila pred leti že izdana lokacijska dokumentacija, pa premestitev ceste za Križevsko vas ter ureditev poti med vasmi ob meji.
Tudi Črnomaljci niso zadovoljni s statusi mejnih prehodov v njihovi občini in so na notranje in zunanje ministrstvo že naslovili protestno pismo. Zahtevajo, naj mejni prehod v Vinici ne bo mednarodni le za potniški, ampak tudi za tovorni promet. Želijo tudi^da sta mejna prehoda v Sodevcih in Zuničih
• TGM je že lanskega novembra naslovil na ministrstvo za notranje zadeve zahtevo po povračilu izpada dohodka na kopališču Breza v Metliki v preteklem letu. Medtem ko kampiranja sploh ni bilo, je bila tudi prodaja v gostinskem lokalu za polovico manjša kot leta poprej. Tudi z anketami so v podjetju ugotovili, da vzrok tiči v bližnjem mejnem prehodu, skozi katerega morajo gosti na kopališče. Kljub dodatnemu urgentnemu pismu v GTM še niso dobili odgovora. Ker se boje, da bo zaradi lega propadla tudi letošnja poletna sezona, so prejšnji zahtevi, torej zgraditvi novega cestnega dohoda do kopališča, dodali še alternativo: odprtje brezcarinske prodajalne v bivšem gostinskem lokalu.
meddržavna, in ne le za obmejni promet. V Črnomlju so podkrepili zahtevo s tem, daje viniški mejni prehod najbližja povezava Slovenije z bodočo avtocesto Zagreb-Reka ter da bo brez tovornega prometa občina še bolj odrezana od gospodarskih tokov in obsojena na zaostajanje.
M. BEZEK-JAKŠE
SEJMA INFORMATIKE IN ROBOTIKE
UU BI JANA - V torek so na Ljubljanskem sejmu odprli hkrati dva sejma s področja sodobne elektronike: sejem informatike in sejem robotike. Na prvem sodeluje 195 razstavljalcev iz 16 držav, na drugem pa 37 razstavljalcev iz 8 držav. Oba imata pester spored sejemskih prireditev, odprta pa bosta do vključno petka, 23. aprila.
Vabljeni!
da je trenutno stanje že zapadlih in neplačanih obveznosti Adrie do Toma 29 milijonov tolarjev, v
• Ob tako rekoč dveh direktorjih in dveh upravnih odborih Toma pa trebanjsko občinsko vodstvo podpira staro vodstvo in stari upravni odbor podjetja, ki je v skladu s statutom podjetja in spremembami statuta, ki so bile sprejete 8. julija 1992. Po njegovem mnenju je bil II. februarja, ko je Sklad sklical izredno sejo skupščine in razrešil stari upravni odbor ter odstavil novega, kršen statut podjetja Tom. Zato je pretekli torek predsednik občinske skupščine Trebnje Ciril Pungartnik, ki ga je trebanjski IS pred kratkim imenoval v Upravni odbor namesto Jožeta Rebolja, sklical v Tomu na Mirni izredno sejo upravnega odbora. Ker predstavnikov delničarjev ni bilo, so sejo prekinili in jo ponovno brezuspešno sklicali v četrtek. Ciril Pungartnik pravi: “Zavzemali se bomo, da se Tum izdvoji iz Adrie in da se izvzame iz upravljanja Sklada, z Adrio pa je potrebno vzpostaviti dobre poslovne odnose, kot jih ima z drugimi partnerji.”
naslednih tednih pa bo zapadlo še 27 milijonov tolarjev.
J. DORNIŽ
Kako po novem do zamrznjenih deviznih vlog
Štiri možnosti
LJUBLJANA - Pri Ljubljanski banki d. d. je odprtih še okrog 25 tisoč deviznih računov, na katerih jc_ zamrznjenih še 280 milijonov nemških mark. Kljub novemu zakonu varčevalci še ne bodo takoj prišli do svojih deviz. Predlog, ki naj bi celovito in dokončno rešil staro devizno varčevanje, jim ponuja štiri različne možnosti.
Odločijo se lahko za OBVEZNICE REPUBLIKE SLOVENIJE (v DEM, 5-odst. letna obrestna mera, izplačilo v konvert. valuti v polletnih anuitetah). Obveznice RS je mogoče že pred zapadlostjo prodati ali pa jih uporabiti za nakup delnic, dokup pokojninske dobe, za plačilo dohodnine, odkup stanovanja, carinske dajatve in še za nekatere druge namene.
Dniga možnost so OBVEZNICE LJUBLJANSKE BANKE, d. d., Ljubljana (v DEM, izplačljive v tolarjih po prodajnem menjalniškem tečaju te banke na dan zapadlosti, glasijo se na prinosnika, na 4 leta, s seriisko zapadlostjo). Prva serija zapade v izplačilo konce novembra 1993, ostale z enoletno zakasnitvijo. Obrestna mera je 5,75 odst. za prvo, 6 odst. za drugo, 6,25 za tretje in 6,5 za četrto leto.
Devizni varčevalci sc lahko odločijo tudi za VEZAVO S POLLETNIM SPROŠČANJEM DESETINE VLOGE. Glede na višino vloge so sredstva vezana od enega do pet let. Banka bo vsake pol leta izplačevala desetino vloge. Zadnje možnost je VEZAVA SREDSTEV ZA POLOVIČEN ČAS, pri katerem pa je izplačilo glavnice in obresti šele ob koncu vezave.
PODRAŽITEV VODE
KOČEVJE - Kočevski izvršni svet se je na svoji zadnji seji odločil, da bo podprl predlog kočevskega Hydrovoda za 38-odst. povišanje cene vode. Za 28,5 odst. sc bo voda podražila, ker sedanja cena vode ne pokrije stroškov enostavne reprodukcije. Za dodatnih 2,8 odst. bo dražja, ker bo moral Hydrovod zaradi novih vodovodnih sistemov, ki so jih lani usposobili za obratovanje, in prevzema vodovoda Ortnek ter petih vodovodov na nekdanjem zaprtem območju dodatno zaposliti 4 delavce. Če bo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ugodilo zahtevku kočevskega IIydrovoda za povišanje cene vode, ob tem pa upoštevalo tudi predlog kočevskega izvršnega sveta, naj bi enostavne reprodukcije ne pokrivali z razširjeno, bo za manjkajoče odstotke do predlaganega 38-odst. povišanja voda dražja tudi na račun podražitve električne energije.
naša anketa
Izkoriščanje brezposelnih
V dolenjski regiji je trenutno 4.423 prijavljenih brezposelnih, v vsej Sloveniji pa je brez dela že preko 120 tisoč ljudi. Veliko je med njimi mladih ljudi, ki iščejo prvo zaposlitev, veliko tistih, ki so končali na borzi dela zaradi stečaja svojega podjetja. Število brezposelnih se bo še povečevalo, po ocenah jih bo še letos že 150 tisoč ali celo več. Podjetij, ki jim grozi propad, je namreč v Sloveniji še nekaj. Novih delovnih mest je malo. To so razmere, ki seveda kar kličejo k raznim nepravilnostim, toliko bolj, ker Sloveniji še manjka do pravne države in ker je splošno znano, da so inšpekcije preobremenjene in premalo učinkovite, finančne policije pa sploh še ni. Inšpektor za delo, ki naj bi med drugim odkrival zaposlovanje na črno, je na Dolenjskem le eden za štiri občine. V novomeški občini je lani odkril in predlagal za kaznovanje 7 primerov zaposlovanja na črno. Govorice govorijo čisto drugače, saj skoraj vsakdo ve za kakšen primer na črno zaposlenega. Večinoma gre za primere, ko obrtnik ali podjetnik da delo brezposelnemu, vendar ga ne prijavi in zanj ne plačuje prispevkov in davkov. Ogoljufana sta delavec in država. Prvi je prikrajšan za pravice, ki mu gredo iz delovnega razmerja, druga za denar, ki ga mora potem dobiti od drugih. Ker je delo danes za preveč ljudi nedosegljivo razkošje, so tovrstni izkoriščanci seveda lepo tiho, da le kaj zaslužijo. Manj razumno pa je, da se tako neprizadeto do problema obnaša država.
VERA ŠKUFCA, šivilja v kočevskem Trikonu: »Mnogi so prisiljeni sprejeti kakršnokoli delo. Dela na črno je zato veliko in s tem izkoriščanja teh ljudi. Prijateljica dela neprijavljena in vem, da ji ostane le malo, ko si plača pokojninsko zavarovanje. Nisem proti zasebnikom, sem pa za pošteno delo in plačilo, od katerega mora dobiti svoje tudi država, tako kot od družbenih podjetij in od tistih, ki so redno zaposleni.«
LEON LAVRIČ, obrtnik iz Ribnice: »Vsak obrtnik ali podjetnik želi čimprej dobiti nazaj vloženi denar, zato zaposluje na črno. K temu dodatno prispevata neustrezna davčna politika in ekonomske razmere, ki ljudi silijo, da delajo pod vsakršnimi pogoji. Na črno ne bi zaposloval, saj mi že sama dejavnost ne omogoča stalnega menjavanja delavcev, kot je to v navadi pri tistih, ki zaposlujejo na črno. Tudi drugače sem proti temu, da izkoriščajo nastale razmere in stiske ljudi. Žal je tega vedno več.«
JASNA ŠUŠTAR, devizno-finančna referentka v črnomaljskem Beltu-Livarju:
»Seveda ni prav, da zaposlujejo na črno. Tisti, ki to počno, so dvakratni izkoriščevalci.
Goljufajo državo, ker ji ne plačujejo davkov in prispevkov, a tudi delavca, ki nima nobenih pravic iz delovnega razmerja. Ker se je tako zaposlovanje že precej razpaslo, bi morale inšpekcijske službe začeti temeljito 'pometati’, a tudi finančna policija ne bi bila odveč.«
C5
\
/
DR. ANTON ŠUKLJE, stomatolog iz Metlike: »Razumljiva je stiska nezaposlenih, ki iščejo kakršnokoli rešitev za preživetje, tudi delo na črno. Država pa mora omogočiti svoje normalno delovanje. Le z legalnim zaposlovanjem bo lahko zbrala dovolj denarja za to in za socialo. A dokler inšpekcijske službe za delo ne bodo opravljale nalog, za katere so plačane, bomo imeli anarhijo z vsemi socialnimi problemi vred.«
ZVONKO KRULC, pomočnik glavnega direktorja v Termah Čatež: »Sem proti zaposlovanju na črno, ki mnogim ljudem omogoča, da poleg nadomestil za brezposelnost dobivajo še plačo. Tako zaposlovanje bi morala naša država bolj uspešno preprečevati, saj delodajalci služijo na račun utajenih davkov in prispevkov, medtem ko so delavci, ki so zaposleni na črno, prikrajšani za določene pravice.«
, a* \
\1
FRANC GOLOB, podjetnik iz Šentjerneja: »Med delavci, ki so na črno zaposleni, je največ tistih, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in tam dobivajo denar in so zavarovani. Počutijo se varni, delo na črno pa je dodaten zaslužek, obrtniku ali podjetniku pa olajšanje, saj zanj ni treba plačevati dajatev. Te so zagotovo prevelike, zaradi česar so obrtniki tudi primorani zaposlovati na črno.«
SADRI VEAPI, obrtnik z Mirne: »Na Zavod za zaposlovanje sem prišel, da bi za stalno prijavil prodajalko v svoji trgovini, ■ ker seje pri delu dobro izkazala. Nad črnim zaposlovanjem nisem ravno navdušen. Ugotovil sem, da se takšen delavec ne trudi, kot bi človek od njega pričakoval, in se ne čuti odgovornega kot nekdo, kije stalno zaposlen. Če hočeš dobrega delavca, mu moraš kaj ponuditi, ne le plačilo, ampak tudi varnost.«
SILVO ZABASU, upokojenec z Raz-borja, Sevnica: »Ne zdi se mi prav, da zaposlujejo na črno, ker to praviloma pomeni izkoriščanje mladih, ki morajo delati brez socialnega oziroma zdravstvenega zavarovanja. Še slabše je, da dela na črno niti ne dobijo mladi brezposelni, ampak je to dostikrat dodatni zaslužek starejših, upokojencev. Tako zaposlovanje je pogosto pri zasebnikih, kjer ni zadostne kontrole inšpekcije.«
MILENA VOLK iz Krškega: »Čisto v redu zaposlovanje na črno seveda ni, da pa se ga razumeti. Če človek nima dela, bo sprejel tisto, kar je na razpolago, ne glede na pogoje. Če ne boš tega delal ti, bo nekdo drug. Veliko jih je brez. služb, saj se priložnostno delo še najde, težko pa je priti do stalne zaposlitve. Zato ne koristi veliko, da gledaš, ali je zaposlovanje na črno ali tako, kot je treba.«
2
DOLENJSKI UST
Sl 16 12275 j 22 cipriiu 0911
STEKLINA IZ HRVAŠKE?
KOČEVSKA REKA - Pred kratkim sc je v kočevski občini na območju Kočevske Reke pojavila steklina. Do sedaj so izsledili dve stekli lisici, za kateri v Kočevju domnevajo, da sta prišli iz Hrvaške. Zaradi vojne se namreč v Bosni in na Hrvaškem ne morejo dovolj posvečati steklini in ukrepom za njeno preprečevanje. Posledice tega sc občutijo tudi v Sloveniji, najbolj izrazito pa v predelu, ki meji na Gorski Kotar, saj je tu prehod za živali lažji kot drugod. Da bi onemogočili širjenje te nevarne bolezni, bodo morali v kočevski občini nastaviti večjo količino vab s cepivom proti steklini. Na območju, na katerem so stekli lisici opazili, so že uvedli karanteno za nekaj domačih živali.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Kočevje načrtno nad lubadarja
Zatiranje podlubnikov je letos prednostna naloga - Odkrili so že nad 3.000 žarišč, k širjenju škodljivcev pa je veliko prispevala anarhija v gozdovih
Ta tržni ponedeljek so branjevke ponujale: jajca po 12 tolarjev, jabolka po 70, semenski krompir po 100, kozarček semenskega fižola po 100, skodelico smetane po 200, pol kilograma sirčka po 150, čebulček 300, kolerabo po 100, krhlje po 200, suhe slive po 250, liter semenskega korenja po 400, kozarček boba po 50 tolarjev. Izredno poceni so bile banane, saj so kilogram tega južnega sadeža ponujali že za 80 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi smo zapisali: pomaranče 50, limone 99, česen 391, paradižnik 264, hren 475, mlada čebula 195, jagode 120, cvetača 189 in solata 189 tolarjev. Pri Deladiniju se je dobil kilogram paradižnika za 250, jabolk za 60, mandarin brez koščic 180, fižol tetovac 160, pomaranče 90, banane 100, kumare 260, mongo 300, kivi 120, limone 130, grozdje 450,
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so prodajalci ponujali 287 do tri mesece starih in 45 starejših prašičev. Mlajših so prodali 215 po 270 do 300 tolarjev, starejših pa 14 po 170 do 200 tolarjev kilogram žive teže.
KOČEVJE - Na Kočevskem je lubadar napadel dobrih 2 tisoč m3 drevja. Zaradi izredno velike škode, ki jo povzroča, in ker ocenjujejo, da bo letos porast števila lubadarjev še nekoliko večji, kot je bil lani, so si kočevski gozdarji letos zastavili varstvo gozdov ter kontrolo in zatiranje podlubnikov kot prednostno nalogo.
Čeprav je glavni vzrok za izredno povečanje števila lubadarjev lanskoletna suša, ki je oslabila smrekove sestoje, kočevski gozdarji menijo, da je svoje prispeval tudi nered v zasebnih gozdovih, kjer ni bil dosledno izvajan gozdni red. Da bi se temu letos izognili, so izdelali varstveni načrt za zatiranje lubadar-
BODO TRAKTORISTI PLAČEVALI ZA CESTE?
BREŽICE _ Brežiški izvršni svet v zadnjem času mrzlično stika za novimi možnostmi prilivov v občinski proračun. Tako naj bi sc v kratkem odločal tudi o možnosti, da bi uvedli posebne letne dajatve za uporabo cest, ki bi jih ob podaljšanju prometnega dovoljenja plačevali lastniki traktorjev, traktorskih prikolic in specialnih komunalnih vozil. Zneski bi se gibali od 2100 do 4650 tolarjev, odvisno od moči in nosilnosti, prihodek pa bi se zlival v proračun in bi bil namenjen vzdrževanju in varstvu lokalnih cest in javnih poti. Računajo, da bi na ta način v občinskem proračunu lahko letno zbrali 8,7 milijonov tolarjev za ceste.
POSKUS OŽIVLJANJA GRAMOZNICE
KRŠKA VAS - Sekretariat za kmetijstvo naj bi v sodelovanju z oddelkom za agronomijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani poskusil sanirati 6 ha opuščenega dela gramoznice v Krški vasi. Ta je sedaj tudi divje odlagališče, zato bi morali najprej odstraniti odpadke, posekati drevesa, zagrniti neškodljive odpadke in navoziti zemljo. Predhodna dela bi stala 1,3 milijona tolarjev, vendar imajo zaenkrat zagotovljena le sredstva za seme rastlin, s katerim bi poskusili oživiti zemljišče.
Kmetijski nasveti
Da plevel ne duši koruze
Koruza je dolgo časa veljala za sorazmerno varno poljščino pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci, ne pa, slabotna kot je v začetku rasti, pred pleveli. Z rekordnim povečanjem površin v zadnjih letih, ko ni več mogoče vedno pravilno kolobariti in ko si na isti njivi koruza sledi več let zapored, so se stvari precej spremenile in varstvo dobiva vse večji pomen.
Kot se s pridom izkorišča dejstvo, da koruza sama sebe prenaša, ne da bi se pridelek bistveno zmanjševal, se po drugi strani s
tem olajša razmnoževanje škodljivcem in boleznim. Na koruzno veščo ali strune nekdaj ne bilo treba biti posebej pozoren, zdaj pa ju mora poljedelec še kako upoštevati. Najbolje naredi tako,
da seme zavaruje z mesurolom FS-500, ki ga ročno ali pa z betonskim mešalcem temeljito zameša med seme ter ga tako zavaruje pred strunami in še fazani ter vranami povrhu. Kot odvračalo ga namreč pticam tako priskuti, da ne pulijo yeč mladih rastlinic in jedo še užitno zrnje, iz katerega rastejo. Če je bila ta oblika varstva zamujena, je mogoče s folimatom 50, lebayicidom ali fastacom napako še popraviti.
Mnogo hujša nadloga so lahko pleveli, ki so v prvih tednih slobotnemu koruznemu posevku dobesedno življenjsko nevarni. Nekdaj so jih zatirali z mukotrpnim okopavanjem, zdaj pa ima sodoben poljedelec na voljo celo vrsto učinkovitih kemičnih pripravkov. Le-te je mogoče uporabiti pred setvijo, pred vznikom m po vzniku koruze.
Pred setvijo stroka priporoča pripravek eradicane 6-E, ki pa ne deluje dobro na tako nevarne plevele, kot so ščir, loboda, bela metlika in pirnica. Učinkovitejši so nekateri pripravki, ki jih uporabljamo pred vznikom (dual 500 EC, bravo lasso EC,
25-E, lasso combi, primcxtra 550, primagram) in (harmony sloviti teli 75 Wg, ki zatre divji sirek in plazečo pirnico, tarot 25 DF in basagran). Posebej opozarjamo na skrajno previdnost pri uporabi teh pripravkov in na dosledno upoštevanje na embalaži napisanih strokovnih navodil.
Inž. M. L.
asso EC, recer vzniku
ja, ki prinaša redno pregledovanje tako zasebnih kot družbenih gozdov oz. poostren gozdni red v vseh gozdovih.
Varstveni načrt, ki v prvi vrsti predvideva sanacijo žarišč (do konca preteklega leta so jih odkrili skupno okoli 3 tisoč) in lubadark ter sanacijo lanskih sečišč v vseh gozdovih, tako družbenih kot zasebnih, v nadaljevanju pa tudi posek vseh fiziološko oslabljenih smrek, so gozdarji že začeli izvajati. Zatiranja hibnikov se bodo lotili z zgoščeno mrežo lovnih pasti in nastav, skozi vse leto pa bodo redno pregledovali
REGRES ZA KMETE OŠKODOVANE S SUŠO
BREŽICE - Občina Brežice je za odpravo posledic suše nabavila 264 ton koruze po regresirani ceni, ki znaša 13 tolarjev za kilogram. Poleg tega bo občina prejela še dodatna republiška sredstva v višini 834 tisočakov, ki jih bo namenila za regresiranje nabave zaščitnih sredstev, mineralnih gnojil in semen za kmetijsko proizvodnjo. Regres bo v enaki višini razdelila sto kmetom, ki jih je suša najbolj prizadela. Ti bodo lahko regresirane rcpromateriale nabavili samo v določenih trgovinah, prav tako pa bo določeno, za katere namene jih lahko uporabijo.
Polh tisoč, medved pa kar pol milijona
Odškodninski cenik za divji lov divjadi
Mnogi so ga poskušali izkoreninili, med njimi posredno celo pisatelj Finžgar z realistično vzgojno dramo Divji lovec, toda divji lov je ostal do današnjih dni. V prepričanju, da ga lahko omejijo, če že ne preprečijo, predvsem visoke denarne kazni, je slovensko kmetijsko (in gozdarsko) ministrstvo s tem letom s posebno odredbo uveljavilo nov odškodninski cenik, ki vsebuje tako visoke kazni, da bodo marsikoga minile skomina po nezakonitem posegu v prosto živečo divjad.
Novi cenik, ki velja tudi za divjad, njene preparate ali dele, najdene pri preparatorjih brez naslova uplcnitelja, ima razpon od tisoč do pol milijona tolarjev, odvisno seveda od redkosti in vrednosti posamezne divje živali. Začne pri polhu, ki je pri nas zaščiten s tisoč tolarji kazni za posamezen na črno uplenjen primerek. Zajec bi krivolovca stal 20 tisočakov, srna 50, kragulj, kanja, skobec, muflon, svizec in planinski zajec 60, bolj redke ali življenjsko ogrožene živalske vrste pa še neprimerno več. Orli so ocenjeni na 200 tisočakov, velika uharica, črna štorklja, volk, ris in še nekatere vrste divjadi na 300, vidra in kozorog pa celo na 400. Največjo odškodnino pa mora po odškodninskem ceniku plačati krivo-lovcc, ki brez dovoljenja upleni medveda. Kazen znaša kar pol milijona tolarjev.
Morda ne bo odveč poudariti, da odredba ne pozna izjem niti za kmete, ki jim našteta divjad dela škodo na poljščinah. Iskanje pravice in odškodnine ima svoj postopek, predviden z zakonom, s katerim pa mnogi prizadeti resda niso zadovoljni, saj so od nove oblasti pričakovali večjo naklonjenost kmetu kot pa divjadi.	. n
AGRO d.o.o.
Prodajalna SEJALEC
C. kom. Staneta 3, Novo mesto
Na zalogi imamo semensko koruzo: PIONIR-eva, dea, helga
BC-175,28-11,272,312,318 Primextra, Radazin, Aniten MPD, Dicofluid — Combi in vsa druga zaščitna sredstva za varstvo rastlin.
Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
Tel.: (068) 24-132
vse gozdove, da bi lahko lubadarke pravočasno odkrili in napadeno drevo posekali, še prodno lubadarji izletijo.
M. L.-S.
•	Veruj le v tistega boga, ki v banki svoj oltar ima. (Menart)
•	Če je življenje po smrti? Je, samo da brez nas. (Bor)
Barlog prodaja Torpedove janeze
Prevzel zastopstvo
TREBNJE - Na nedavnem kme-tijsko-gozdarskem sejmu v Kranju sc je predstavil tudi trebanjski Barlog, in sicer kot generalni zastopnik traktorjev Torpedo, ki jih izdelujejo na Reki. Od takrat, ko sta sc Slovenija in Hrvaška osamosvojili in postali samostojni državi, so se z dobav« traktorjev, predvsem "pa z dobavo rezervnih delov in servisiranjem, pojavile pri nas težave.
“Največ problemov so imeli lastniki Torpedovih traktorjev zaradi slabe kvalitete rezervnih delov, ki so jih na Reki začeli nadomeščati z domačimi, manj kvalitetenimi,” pravi Darko Bartolj, direktor Barloga. V lanskem in letošnjem letu so te pomanjkljivosti odpravili, v traktorje so zopet začeli vgrajevati originalne dele. V Barlogu so si zadali za cilj, da ponudbo in servisiranje Torpedovih traktorjev v Sloveniji izboljšajo, saj je Torpedo pred leti pri nas prodal precej traktorjev. “Ker smo že več let dobavitelj gumastih izdelkov za njihovo proizvodnjo, smo poznali njihove težave. Torpedu smo predlagali našo vizijo obdelave slovenskega trga,” pravr Bartolj.
V Barlogu si želijo s prodajo Torpedovih traktorjev vključiti v že obstoječo prodajno mrežo, hkrati pa bodo veseli tudi novih prodajalcev, saj si želijo, da bi bil traktor kar sc da dostopen vsem kmetom po Sloveniji. Bartolj pravi, da je to tudi edini traktor na svetu, ki nosi ime Janez.
J.	D.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
«
Ureja: mag. Julij Nemanič
Ogledi vinogradov
V dveh zaporednih prispevkih bo objavljen njihov časovni razpored
Priporočilo, ki sem ga kot praktikant velikokrat slišal od velikega vinogradnika dr. Lenza Moserja, da je potrebno v vinogradu opazovati, preizkušati in predvsem vse ugotovljeno temeljito beležiti, da bi na preteklih izkušnjah lahko gradili boljše načrte, je sedaj potrebno upoštevati bolj kot kdajkoli prej. Uspešni bomo, če nam bo uspelo v prihajajoči sezoni z manj dela in vloženih sredstev pridelati boljše grozdje in manj škodovati naravi.
Sedaj se mnogi sprašujejo ali je potrebno, proti čemu ter kdaj je potrebno škropiti. Zanesljivo je pojav določene bolezni ali škodljivca odvisen od stopnje okuženosti v preteklem letu, natančnosti in pravočasnosti izvršenih ukrepov za zaitranje v preteklem letu in pogojev za prezimitev. Pomembne so, poleg zapiskov in podatkov iz preteklega leta seveda tudi trenutne vremenske razmere.
Sedaj je možno najrovedovati veliko nevarnost oidija v letošnjem letu, ker se je lani zaradi toplega vremena pred trgatvijo zelo močno razmnožil, pozimi pa ni bilo možnosti, da bi se ta nastavek zmanjšal.
Nastavka črne pegavosti je zelo malo na enoletni rozgi, ker je bilo lani spomladi v času po odganjanju trte lepo sončno in suho vreme.
Nevarnost škode zaradi pršic je v različnih vinogradih zelo različna, kar je odvisno od stopnje okuženosti nasada in zatiranja v preteklem letu. Pri
akarinozi moramo biti previdni, če je nismo omejevali v razvoju vsaj z žveplom v prahu v času druge polovice avgusta, kar bi sicer morali storiti že za preprečitev razmnoževanja oidija v večji meri. Rdečo sadno pršico lahko ugotovimo na osnovi števila jajčec, odloženih na skorji okrog očes. Koprivno pršico je sedaj nemogoče številčno ugotavljati, zato moramo biti nadvse natančni pri pregledu stanja v vinogradu v začetku razvoja, zlasti če razvoj ovira slabo vreme. Zemljcmerke, volkca ali sovk ne moremo napovedovati, razen če vemo, da se redno pojavljajo na določenem območju. Pogoji za razvoj pero-nosporc so izpolnjeni, če je toplo in vlažno vreme. Za pivo okužbo mora biti vsaj tri dni mokra površina, na kateri se nahajajo trosi, nevarnost večjega širjenja bolezni je v letih, ko so zime in pomladi vlažne in razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami niso velike in se gibljejo med 18 in 25° Celzija.
Gljivica botritis je prisotna v naravi vedno in povsod. Njeno škodljivo delovanje je zelo odvisno od občutljivosti trsa oz. grozdja, kar je v največji meri pogojeno s preveliko bujnostjo trsa, povzročeno s preobilnim gnojenjem z dušikom in v nepravem trenutku.
Da bi vinogradnikom olajšali pridobivanje izkušenj pri razpoznavanju bolezni in škodljivcev ter pogojev za njihov razvoj ter da bi v primeru potrebe pravočasno in pravilno ukrepali, bo svetovalna služba organizirala redne in po potrebi izredne terenske oglede. Redni ogledi bodo potekali po naprej objavljenem razporedu, po potrebi pa bodo možni tudi izredni ogledi.
(Nadaljevanje prihodnjič) Inž. JOŽE MAUEVIČ
Lojze Slak prisega na naš cviček
Nič ne bi bilo lepšega, kot če bi poleg pesmi in noše našo novo mlado državo predstavljali tudi s cvičkom - pravi popularni glasbenik s frajtonarico
Lojzeta Slaka večina Slovencev pozna kot glasbenika s frajtonarico, Dolenjci pa vemo še to, da je doma iz Jordankala v vasici nad Mimo Pečjo, le redki pa vedo, da je Lojze Slak tudi uspešen vinogradnik. Z
kasete svojega tria in Fantov s Praprotna. V tem tednu za vinograd res ni časa, saj je ves vpet v prireditev “Boš videl, kaj dela Dolenc”, ki bo to soboto v novomeški Športni dvorani.
Prav na svoj cviček je Lojze najbolj ponosen. Lani je prvič ponudil svoje vino v oceno in na glavnem ocenjevanju med vsemi dolenjskimi vinogradniki prejel srebrno medaljo. Tudi letos ima v kleti srebrnega. Tako je bil ocenjen njegov vzorec na lokalni pokušnji v podružnici Trška gora. Sedaj z nestrpnostjo čaka glavno pokušnjo, ki bo sredi maja. “Na cviček prisegam. S harmoniko sem prepotoval skorajda vse celine sveta od Amerike do Avstralije, pil nežna kalifornijska
HEI.FSA MR/I.IK4R
vina in avstralske barikc, na koncu pa si vedno znova zaželel cviček. Na takšnih popotovanjih ga človek pogreša domala pri vsaki jedi. Njegova kislina je enkratna. Piješ ga, kolikor hočeš, pa si na koncu sposoben še za kakršnokoli resno delo. Zato si cviček zasluži ugled, ki ga je že imel, in dolenjski vinogradniki sc tega močno zavedamo. Samo upamo lahko, da sc bo zanj pričel zanimati tudi slovenski trg. Nič ne bi bilo lepšega, če bi našo mlado državo v svetu predstavljali s slovensko pesmijo, nošo in cvičkom,” meni Dijze Slak, prepričan, da dolenjski vinogradniki to zmorejo, saj je kletarjenje po starem tudi v tem delu Slovenije že preteklost.
J. PAVLIN
gospodinjski kotiček
Kadar nam kruh ostane
ženo Ivanko imata na Trški gori že 23 let vinograd s 7(X) trsi, nekaj sadnega drevja in zidanico, ki jima je med tednom često drugi dom. “Ko posije sonce v Ljubljani, že gledava proti Dolenjski, in če ni drugih važnejših obveznosti, že sediva v avtu. Človek v pokoju najde med trtami svoj mir in mnoge moje nove melodije so sc spočele tudi ob delu s škarjami ali motiko v rokah. V tem svetu ure minevajo kot minutke še posebej, če je vse skupaj povezano s cvičkom, s to pijačo, ki ji v svetu ni para”, pravi Lojze Slak, dobitnik mnogih zlatih in platinastih odličij za plošče in •
• Treba se bo začeti zavedati, da socializma ni več, in malo bolj pljuniti v roke. (Kmet Zadravec iz Pomurja) .
Večina ljudi še vedno ceni le bel in svež kruh. Pogosto je na zalogi še nekaj kruha, ko se že nabavi nov, svež. Kaj storiti z ostanki? Mnogi jih namenijo živalim, vendar menim, da sc to naše osnovno živilo da predelati v kaj bolj koristnega. To, da star kruh lahko predelamo v drobtine, je dobro znano, le paziti je treba, da je kruh pred mletjem dobro presušen, ker ga zaradi vlage hitro napade plesen. Za drobtine uporabljamo le navaden bel kruh brez dodatkov maščobe in sladkorja, sicer postanejo drobtine žarke.
Iz ostankov kruha lahko napravimo tudi samostojne jedi ali priloge. K mesnim omakam so okusni dodatek KRUHOVI CMOKI, ki jih pripravimo iz 1 kg belega kruha, 1/2 1 mleka, 4 jajc, 8 dag margarine, 20 dag bele moke, 10 dag pšeničnega zdroba, 4 jajc, 1 žličke soli, 2 žlic sesekljanega peteršilja in malo popra. Knih narežemo na kocke, ga prelijemo z vročim mlekom in počakamo, da se prepoji. Nato dodamo raztopljeno margarino, rumenjake, dišave in začimbe ter
trd sneg. Masi dodamo moko, zdrob in vse dobro premešamo. Nato z mokrimi rokami oblikujemo cmoke ter jih prilagamo v slan krop in kuhamo 25 minut. Kuhane cmoke odcedimo in ponudimo kot prilogo k divjačini, paprikašu, golažu ati obari. Kot glavno jed pa jih, zabeljene s surovim maslom, serviramo k solati.
Za samostojno jed pripravimo tudi OCVRTE KRUHOVE REZINE. Kruh narežemo na primerno velike rezine in vsako pomočimo v mešanico jajc in mleka ali mešanico jajc in belega vina. Rezine ocvremo, potresemo s sladkorjem in ponudimo še vroče s sadno čežano. Kot sladico pa lahko napravimo tudi KRUHOV NARASTEK. Zanj potrebujemo nekaj rezin belega kruha, 2 žlici sladkorja, 1 dl sladke smetane, 4 jajca, 4 dl mleka, 1/2 kg naribanih jabolk, cimet in limonovo lupino. Kruh narežemo, ga prelijemo z mešanico jajc, mleka, sladkorja, smetane in dišav. Vse prekrijemo z nastrganimi jabolki, postavimo v pečico in pečemo 40 minut pri 180° C, da površina zarumeni.
1
IZ NKŠIH OBČIN
mA
IZ NKŠIH OBČIN

Novoteksove hlače za evropski okus
Novoteks Konfekcija se rešuje z lohn posli zg tuje partnerje - Prodor z lastno bla-govno znamko HenRicci? - Težko breme starih bančnih dolgov_
NOVO MESTO - “V letu 1991 se je Novoteks razdelil na tri dele in to je bilo tudi edino pametno, saj bi sicer vsi zgrmeli skupaj,” pravi Dora Kovačič, direktorica Novoteksove Konfekcije, enega od treh delov nekdanjega Novoteksa. Konfekcija s tovarnama v Novem mestu in v Vinici je danes 632-članski delovni kolektiv, specializiran za proizvodnjo ženskih, moških in otroških hlač. l>etos naj bi jih naredili 630 tisoč, od tega štiri petine za zahodni trg. Doma in na tujem se bodo poskušali uveljaviti tudi s svojo novo blagovno znamko hlač HenRicci.
Izguba jugoslovanskega trga je močno prizadela tudi Novoteksovo Konfekcijo. Zanjo so naredili po milijon izdelkov letno, sedaj pa na domačem trgu prodajo le 120 do 140 tisoč parov hlač. Odpisati so morali tudi za 4,5 milijona mark terjatev do kupcev iz nekdanje
Dora Kovačič
Jugoslavije, v katerih izguba obratov v Trcbinju in Prnjavoru niti ni šteta. Vse to jih je zamajalo, a sreča v nesreči je, da so že prej delali za tuje partnerje v Novem mestu, za jugoslovanski trg pa z južnimi kooperanti, ki so jih potem čez noč odslovili. V Novem mestu in Vinici je proizvodnja lahko ostala praktično ista in števila zaposlenih niti ni bilo treba bistveno zmanjšati, vsekakor pa ne na silo. Lani je 632 delavcev - od tega je 67 režijskih ali 40 odst. manj kot pred časom - naredilo 530 tisoč parov hlač, od tega 407.000 za izvoz. Povprečne plače v Konfekciji so nizke, 11 odst. pod povprečjem panoge,-, a direktorica trdi, da več ne morejo dati.
“Poleg terjatev je naš največji problem zadolženost. Dolgove do tujine smo od poldrugega milijona mark sicer že znižali na 220.000 mark, ne moremo pa sanirati dolga
do banke. Konec leta 1991 smo ji dolgovali 56,6 milijona tolarjev, konec lanskega leta pa že 164 milijonov, čeprav nismo dobili niti tolarja svežega denarja. Zaradi tolikšnih obresti in nerealnega tečaja (to bi lahko nadomestile izvozne spodbude ali nižje dajatve) smo imeli lani za 77 milijonov tolarjev izgube. Če bi zamrznili stare dolgove, bi rešili 80 odst. slovenskega gospodarstva vključno z nami. Pričakovala sem, da bo vlada storila nekaj takega za tiste, ki imajo trg za svoje izdelke, vendar se to ni zgodilo. Tekstil, ki zaposluje pretežno žensko delovno silo in nosi breme reprodukcije, pa očitno tako ali tako ni dovolj akumulativen in zanimiv za kaj takega,” sc jezi nad (ne)urejanjem ekonomskih zadev v Sloveniji Dora Kovačič.
Ker ne mislijo biti na veke le “črnci” za nemške in druge evropske partnerje, v čemer jim bodo
tako ali tako vse uspešneje konkurirali Madžari, Čehi, Poljaki, so se v Novotcksu Konfekciji odločili za prodor na evropski trg s firmo in blagovno znamko HenRicci. Takšno ime je zaradi tujega partnerja in zato, ker bi bilo prodirati v Avstrijo in Nemčijo s kakšnim Lojzkom še bistveno težje. V prvi sezoni jesen-zima 1993/94 naj bi po predvidevanjih tujega partnerja prodali 30.000 parov hlač HenRicci, kvalitetno izdelanih iz kvalitetnih uvoženih tkanin. “Znamka HenRicci je naš pogled naprej. Ostali bomo specialisti za hlače, več pozornosti pa bomo spet namenili tudi teens in otroškemu programu. A če ne bo nekaj narejeno za stare dolgove,
• Kar se lastninjen ja tiče, je Dora Kovačič prepričana, da je za Novoteks Konfekcijo najboljša varianta delavsko-mcnedžerskega odkupa. Bank ne zanimajo, tujim partnerjem pa so prisiljeni biti na voljo brez vložka.
bomo kljub temu le tonili. Triodstotna mesečna inflacija pomeni za nas 5 milijonov tolarjev novih obresti mesečno, ki jih proizvodnja ne prenese,” pravi Kovačičeva.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Predrage obrtniške parcele
S skupščine Obrtne zbornice Novo mesto
NOVO MESTO - V četrtek, 15. aprila, se je sestala skupščina Obrtne zbornice Novo mesto, na kateri je beseda tekla o delu zbornice v lanskem letu in programu za letos. Obrtna zbornica Novo mesto združuje okoli 1.200 obrtnikov iz novomeške občine, in to 952 rednih in 245 popoldanskih. Od rednih obrtnikov so najštevilnejši avtoprevozniki, ki jih je 165, gostincev pa je 120.
Lani je dala Obrtna zbornica novomeškemu izvršnemu svetu pobudo za dodelitev nekaterih nekdanjih vojaških objektov obrtnikom in nekaj jih te objektu tudi dobilo v najem. Zbornica je svojim članom
V dveh dneh po celem svetu
Novomeško podjetje Terra je zastopnik mednarodne firme DHL za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino
NOVO MESTO - Po slabih treh letih, kar ima svoje podjetje Terra, ima inž. Dušan Kragelj iz Novega mesta kaj pokazati. V tem času so namreč v 55 objektov po Sloveniji in Hrvaški vgradili naprave tcratronic. Gre za posebno elektronsko napravo, s pomočjo katere se znatno zmanjša poraba goriva v kotlovnicah s toplotnim ogrevanjem.
“Do sedaj smo te naprave, ki so plod naše lastne pameti, vgrajevali v objekte v Sloveniji in Hrvaški - gre za hotele, zdravilišča, poslovne stavbe, domove starejših občanov, tovarne in druge večje objekte - sedaj pa se usmerjamo tudi v izvoz v Avstrijo, Nemčijo, Češko, Slovaško, resno pa se lotevamo tudi velikanskega ameriškega tržišča in imamo v Los Angelesu in Ncw Yorku svoje predstavništvo,” je povedal lastnik m direktor podjetja Kragelj. Te naprave sestavljajo v Novem mestu, kjer so pri tem delu zaposleni štirje ljudje, imajo pa 15 kooperantov, ki proizvajajo posamezne sklope. Vsako tako vgrajeno napravo nekaj časa testirajo m izkazalo sc je, da je najmanjši prihranek pri gorivu (kurilnem olju ali plinu) 10 odst., se pa povzpne celo na 60 odst. “Pred kratkim smo tak elektronski regulator vgradili v kotlovnico stavbe novomeške občine in prve meritve kažejo, da je prihranek pri gorivu več kot 50-odstotcn, to pa pomeni okoli milijon tolarjev prihranka na leto,” se je pohvalil podjetni Kragelj. Naprava stanc 5 tisoč do 10 tisoč nemških mark, odvisno od tipa.
Kragljeva firma pa se ukvarja tudi z drugimi stvarmi. Tako projektirajo toplotno-cnergctske sisteme, za slovensko in hrvaško tržišče imajo predstavništvo za parne kotle za pralnice belgijske in nemške firme, ki jih nabavijo, montirajo in vzdržujejo. Od lan-
ske jeseni je Terra tudi zastopnik velikega mednarodnega podjetja DHL za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino. DHL se ukvarja s hitrim prenosom in dostavo pošiljk po vsem svetu, in to po sistemu “od vrat do vrat”. Pošiljko, naj gre za pismo, dokumentacijo, vzorec itd., prevzamejo pri pošiljatelju in jo v 24 urah dostavijo naslovniku v Evropi in v 48 urah kjerkoli po
Dušan Kragelj
svetu, in to v že blizu 200 državah. Hkrati uredijo tudi vse carinske formalnosti. Vsak večer odleti z Brnika poseben DHL-ov avion s pošiljkami iz Slovenije in vsak dan dopoldne pripelje na Brnik pošiljke za slovenske naslovnike. Novomeško zastopstvo vsak dan, razen konec tedna, do štirih popoldne sprejema naročila po faksu, pride pošiljko iskat in poskrbi, da gre še isti večer naprej v Belgijo, kjer je zbirni center za Evropo in kjer vsako noč pretovorijo okoli 300 ton pošiljk. “DHL je znak zanesljivosti in poslovnosti in to velja tudi za naše zastopstvo,” trdi Kragelj, ki sc pohvali, da ta najhitrejši in najzanesljivejši prenos pošiljk po vsem svetu podjetja iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja vse več uporabljajo.
A. B.
pomagala pri pridobivanju dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, še posebej takrat, ko obrtniki sami temu niso bili kos. V obrtni coni na Cikavi so obrtnikom na voljo gradbene parcele, vendar pravijo, da je največja ovira za večjo gradnjo previsoka cena, ki znaša 70 mark za kvadratni meter. Drugih urejenih parcel za gradnjo obrtnih delavnic pa v novomeški občini ni.
Lani so tudi novomeške obrtnike hudo pestile visoke zamudne obresti in zbornice po vsej Sloveniji so si prizadevale za znižanje teh obresti in za ureditev te problematike. Pereč je razširjen pojav šušmarstva. Na zbornici pravijo, da stalno prijavljajo šušmarje inšpekciji, rezultata pa da ni, pa tudi zaprošenega odgovora ne.
V lanskem letu je novomeška zbornica pripravila več seminarjev za izdelavo napovedi za odmero davka iz dejavnosti,ki se jih je udeležilo več kot 100 obrtnikov. Organizirali so tudi seminar in izpite iz varstva pri delu, na sedežu zbornice pa so svetovali obrtnikom v zvezi z novim zakonom o prometnem
Prvomajsko srečanje na Javorovici
NOVO MESTO - Novomeški izvršni svet, Občinski odbor ZZB Novo mesto in krajevna skupnost Šentjernej vabijo vse ljudi dobre volje, naj se udeležijo tradicionalnega prvomajskega srečanja na Javororovici, na katerem bodo proslavili 27. april, dan upora slovenskega naroda, L maj, praznik dela, ter praznik KS Šentjernej. Srečanje bo 1. maja ob 11. uri. Slavnostni govornik bo predsednik novomeškega izvršnega sveta Boštjan Kovačič. Na Javorovici bo kulturni program, temu pa bo sledil razvedrilni, poskrbljeno pa bo, kot sc spodobi, tudi za dobro jedačo in pijačo.
Na Javorovico bosta L maja peljala dva avtobusa. Prvi bo ob 8. uri odpeljal iz Dolenjskih Toplic, v Straži bo ob 8.15, na postajališču pred novomeško občino ob ob 8.30, na Otočcu ob 8.45, v Kronovem ob 9. uri in v Šentjerneju ob 9.30. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 8. uri z novomeške avtobusne postaje, ob 8.10 bo pri hotelu Kandija, ob 8.20 v Žabji vasi, ob 8.35 na Ratežu, ob 9. uri v Orehovici, ob 9.20 v Vrhpolju in ob 9.30 v Šmarju. Z Javorovice bodo avtobvusi krenili po dogovoru s šoferjema, a najpozneje ob 16. uri. Cena prevoza v obe smeri je 400 tolarjev iz Dol. Toplic, Straže in Novega mesta, z ostalih postajališč pa 300 tolarjev. Plačali bomo šoferju na avtobusu. Vse ostale informacije na Občinskem odboru ZZB NOV Novo mesto, tel. 21-443.
Dražji vrtci
Starši dajo premalo
NOVO MESTO - Vrtci v okviru Vzgojno-varstvene organizacije so od prvega aprila naprej dražji za 8 odst. Podražitev je odobrila novomeška vlada na seji prejšnji torek. Hkrati je občinskima sekretariatoma za družbene dejavnosti in družbeni razvoj naložila pripravo gradiva o problematiki financiranja storitev v vrtcih, ki ga bodo posredovali pristojnemu ministrstvu z namenom, da zadevo sistemsko uredi. Problem vidi vlada v tem, da proračun plačuje vse večji delež,
Načeloma bi morali starši plačevati polovico ekonomske cene vzgojno-varstvenih storitev. Ker sc je ta povečevala bolj od prispevka staršev, ki ga ti še vedno plačujejo glede na dohodek na družinskega člana, znaša najvišji prispevek staršev le še 37,5 odst. ekonomske cene. Ta najvišji prispevek plačujejo starši le za 35 odst. otrok v novomeških vrtcih, vsi ostali pa manj. Tako se delež denarja, kr ga za otroka v vrtcu oz. za delo vrtca prispevajo starši, kar naprej zmanjšuje. V letu 1991 je znašal še dobro četrtino, lani 21,7 odst., v letošnjem marcu pa naj bi padel na vsega petino. V občinski vladi ugotavljajo, da je prav to zniževanje deleža prispevka staršev v “proračunu” WO krivo za izgubo te ustanove. Leto 1992 je VVO Novo mesto zaključila z dobrimi 4 milijoni tolarjev izgube, dodatnih blizu 400 tisočakov pa naj bi se je nabralo v prvih treh letošnjih mesecih.
Da bi izgube ne bilo, bi morali vrtec podražiti celo za 13,7 odst. Prispevki staršev, ki jih zvišuje republika, so bili namreč zadnjič popravljeni novembra, na novo pa bodo izračunani kot običajno v maju. Zaenkrat naj bi zadoščala 8-odstotna podražitev.
davku.
A. B.
PODPISI Z/l DRUGAČNE ZAKONE - Obrtna zbornica Slovenije in vseh 62 občinskih obrtnih zbornic vodi akcijo zbiranja podpisov za predlog zakona o odpisu in poravnavanju terjatev iz naslova obresti ter za prelog zakona o spremebah in dopolnitvah zakona o prevozu mednarodnem cestnem prometu. Potrebujejo najmanj 5. (XX) podpisov,
V Hinjah je zazvonil telefon
Slovesnost ob otvoritvi telefonskega omrežja v KS Hii\je -v 133 telefonov v 11 vaseh - Po 2.000 mark, 100 delovnih ur in 3 drogove - Se veliko načrtov
PREVOLE - Kako velika in pomembna stvar je izgradnja telefonskega omrežja za krajevno skupnost Hinje, najliolj jasno pove to, da je predsednica te odmaknjene in celo za suhokranjske razmere nerazvite krajevne skupnosti Marija Breceljnik na otvoritvi telefonskega omrežja in centrale v soboto v osnovni šoli Prevole na koncu svojega govora predlagala, mg ta dan postane praznik kngevne skupnosti.
Krajevna skupnost Hinje šteje 11 vasi, v katerih živi okoli 800 ljudi. Doslej so imeli v celi krajevni skupnosti 5 telefonov: 4 v Hinjah in enega v prevolski osnovni šoli.
Telefon pa je v že tako odmaknjenih krajih s slabimi cestami še toliko bolj potreben in več vreden. Vendar si še pred dobrim letom v teh krajih niso upali niti pomislili na to, da ga bodo dobili tako hitro. Dela so se lotili lani septembra, po osmih mesecih pa že imajo telefon v vseh vaseh, skupaj 133 novih telefonskih priključkov. Za to pa so, kot je v teh krajih pri vsaki stvari v navadi, krepko poprijeli ljudje sami. Vsak naročnik je moral za telefon odšteti za 2.000 mark tolarjev, poleg tega opraviti 100 delovnih ur in prispevati 3 telefonske drogove pa še kaj. Za telefon je šel tudi ves krajevni samoprispevek zadnjih štirih let. Pa tudi z vsem tem ne bi mogli nič narediti, če ne bi za ta namen dobili denaija iz republiškega sklada za demografsko ogrožene, odrezala pa sc je tudi novomeška občina. Če bi morali vse plačati sami, bi namreč na vsakega naročnika prišlo po 8 tisoč mark. Gradbeni odbor je vodil
Jože Hribar, ravnatelj prevolske šole.
Slovesnost ob otvoritvi je bila v prepolni dvorani šole na Prevolah, kjer so šolarji pod vodstvom učiteljice Irene Blatnik pripravili prisrčen spored s petjem, recitacijami in “telefonskim” skečem. Otvoritve, za katero so domačini pripravili bogato pogostitev, so se udeležili tudi
novomeški župan Franci Koncilija in predsednik izvršnega sveta Boštjan Kovačič, državni sekretar Marjan Dvornik, vodilni ljudje iz nov meškega PTT in Zavoda za zaposlovanje ter drugi gosti. “Telefonsko omrežje je za naše kraje velik napredek. Še nedolgo tega smo bili v velikih skrbeh, če se bo pri nas življenje sploh ohranilo, saj so mladi
• V krajevni skupnosti Hiige imajo še veliko načrtov. V prvi vrsti mg bi nadaljevali začrtano asfaltiranje cest, tako naj bi letos asfaltirali občinske ceste Prevole - Gradenc, Smuka - Hinje in Žvirče - Struge, če se bo le dalo, pa tudi krajevno cesto od odcepa za larpato do Brezovega Dola. Prihodnje leto pa ns^j bi šola na Prevolah dobila sodobno telovadnico. Eden nigvečjih problemov teh krigev in Suhe krajine nasploh pa je zaposlitev ljudi domačih kngih. Le to bi tem krajem zagotovilo pravo življenje in napredek.
TELEFONSKI IMENIK PREDSEDNICI - Na slovesnosti ob otvoritvi telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Hinje je direktor PTT Novo mesto, inž. Bajc, predsednici KS Hinje Mariji Breceljnik izročil novi telefonski imenik. (Foto: A. B.)
zaradi zelo težkih življenjskih razmer odhajali v večje kraje. Danes pa ugotavljamo, da sc tudi naši kraji razvijajo, kar sc vidi že po tem, da število prebivalcev spet narašča tukaj pa je tudi vse več izobražencev,' je med drugim dejala predsednica Brcccljnikova, tudi učiteljica.
A. BARTELJ
Novomeška kronika)
TRTJE - Ker sc spet približuje prireditev “Boš videl, kaj dela Dolcn’c” - le kje je izgubil “j”? - se je nedavno spet malo pripeljala na Dolenjsko ekipa naše nacionalne televizijske hiše. Na Trški gori so se holivudarji, kot pravimo televizijcem drugi novinarji, zanimali za vse mogoče, celo za vinogradniške zadeve. Lojze Slak jim je razložil, kaj so to šparoni in kaj rezniki. Prvo da so stebrički, drugo pa koli v vinogradu, jih je podučil Slak. Ni bilo videti, da bi mestni gostje ne verjeli njegovi razlagi. Sicer pa ta ni nič vplivala na užitke ob pokušanju vinogradniškega pridelka. Na tega sc holivudarji dobro spoznajo brez vseh razlag.
AVTI - V soboto je bil v Hinjah sredi Suhe krajine slavje, saj je tudi to nerazvito območje končno dobilo telefone. Oblast se je na slavje pripeljala v tistem, kar pač ima: novomeški župan in predsednik izvršnega sveta vsak s svojo limuzino, bivši novomeški župan in zdajšnji državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze Matjan Dvornik pa z razmahanim golfom. Ministrstvo se je z voznim parkom očitno prilagodilo slovenskim cestam, če že ne more spraviti skupaj več denarja, da bi bile te boljše.
AVTI II ■ Sicer pa je s službenimi avtomobili pri nas nasploh hudir. V nos gredo, če so predobri, če so preslabi, pa tudi, če niso prave znamke. Na četrtkovem posvetu dolenjskih gospodarstvenikov v Novem mestu je bilo slišati, da je sramota, da sc slovenski ministri (in novomeški župan) vozijo naokrog z alfami, čeprav imajo pred nosom dve “slovenski" avtomobilski tovarni, Cimos in Revoz. Ni pa bilo omenjeno, da je ta narodna nezavednost tokrat prihranila nekaj davkoplačevalskega denarja, saj so alfe cenejše od izdelkov podobnega razreda omenjenih tovarn.
EVIDENCA - Kakšna nerodnost se sem in tja lahko primeri tudi taki firmi, ki sc ponuja kot simbol prijazne prihodnosti. Novomeščanka se je že pred pol leta odločila, da bo razveljavila polico o življenjskem zavarovanju, saj je sklenjena na čisto majhen znesek in brez valutne klavzule, tako da zavarovanje nima pravega smisla. O zadevi sta se vse dogovorila z zastopnikom. Nedavno pa je prišlo na naslov zavarovanke sicer vljudno pisanje, naj poravna dolg za vse pretekle mesece. Tega ne namerava, čeprav znesek skoraj ni vreden omembe. Morda se bodo le spomnili, da ima zavarovanka na polico kakšen ugovor.
Ena gospa je slišala, da direktor domačega avtomobilskega giganta ni bil povabljen na srgčanje direktorjev s premierom. Skoda! Morda bi razložil, zakaj je sestavljanje avtov izgubarski posel.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 24. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
INovo mesto: od 7. do 19. ure: M-Standard, PC Zagrebška
od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Viva, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 16. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Sentpetru •Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba •Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mer-cator-KZ Krka, prodajalna Vrelec •Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market •Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba
V	nedeljo, 11. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•Novo mesto: od 8. do 11. ure: M-Standard, Pri vodnjaku, Glavni trg od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Viva, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8, do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šenlpelru
4
DOLENJSKI UST
St Mu (22/9; 2'.' .rj-inbl 1 99 i
(Črnomaljski drobir
MEJNI PREHODI - Črnomaljski Občinarji so na posvetu v Ljubljani, ki je bil 1. aprila, izvedeli, da bo kljub njihovim prizadevanjem in dokazovanjem o tem, kako pomembno je zanje, da je mejni prehod v Vinici mednaroden, in sicer za potniški in tovorni promet^ dovoljen le potniški promet. Sedaj Črnomaljci srčno upajo, da so v glavnem mestu sklicali posvet na omenjeni datum namenoma in da so jih samo “naaprilili”. Se vedno namreč upajo na tovorni promet, zaradi katerega ponekod drugod po Sloveniji uprizarjajo cestne zapore.
ASFALT - Če bi bilo več prometa proti Vinici, bi v občini lahko upali tudi na lepšo asfaltno cesto proti temu, skoraj najjužnejšemu kraju v Sloveniji. Asfalt pa pogrešajo tudi v črnomaljskem begunskem centru. Kot je bilo slišati na nedavnem zasedanju občinske vlade, imajo namreč v tem centru že vso infrastrukturo razen asfalta. A je bilo tudi namignjcno, da do te pridobitve še ne bodo prišli tako kmalu, saj tudi za občinsko stavbo Občinarji še vedno parkirajo svoje avtomobile na makadamu.
ŠKODA - Po Črnomlju je precej razburjenja zaradi škode, ki jo ljudje povzročajo na poslopjih nekdanje vojašnice. Medtem ko eni zatrjujejo, da so vsega krivi begunci, ki bivajo v bližini, pa vedo nekateri očividci povedati, da tudi slovenski “civili" niso povsem nedolžni. Eni so se celo pripeljali z vsem potrebnim orodjem in s stavbe nekdanje vojašnice preprosto odžagali kovinska vrata. Morda so bili prav ti med tistimi, ki so najbolj na glas vpili: “Ujemite tatu!”
(Sprehod po Metliki
KDOR BO ISKAL V Metliki atelje za umetnost in obrt v Flajšmanovi hiši, bo zaman pritiskal na kljuko, kajti trije umetniki, Vukšinič, Skolibcr in Vinski, so se preselili v prostore nekdanje kmetijske zadruge. V Flajšmanovi hiši na Mestnem trgu zdaj vrtajo, pleskajo in preurejajo. Maja se bodo odprla tam vrata trgovine, ki bo nudila kupcem kosilnice; žage in podobno, pa tudi slike, spominke in načrte po naročilu. Še veliko Kolpe bo preteklo do časa, ko bodo imeli Metličani toliko cvcnka, da ga bodo porabili za nakup reči, ki nasiti duha bolj kot telo. Morda pa ni kriv le denar. Kdo ve?
V METLIKI SE PORAJA podružnica SNS, ki. ima trenutno manj kot dvajset članov. Jelinčičevi privrženci trdijo, da je v občini veliko simpatizerjev, ki samo čakajo, kdaj se bodo včlanili. Metliško vodstvo SNS napoveduje obisk gospoda Jelinčiča, kar naj bi pozitivno vplivalo na omahljivce.
METLIŠKI IZVRŠNIK Jože Matekovič je na sestanku vlade obljubil, da bo do Vinske vigredi grajsko dvorišče nared za vse vrste kulturnih prireditev. Tega so se razveselili predvsem tisti kulturniki, ki kanijo poleti pripraviti v grajskem objemu poletne kulturne prireditve. 21. maj je zelo blizu in gospod izvršnik bo moral biti zelo hiter pri iskanju denarja in obrtnikov, če ne bo hotel snesti lastne obljube.
( Trebanjske iveri )
LE ČEVLJE SODI NAJ KOPI TAR - Zadnje čase je kar nekaj časopisov svoj prostor namenilo jezikovnim vprašanjem. V Dolenjskem listu posebnega prostora za to še nismo namenili, glede na pripombe o pravilno pisani slovenski besedi, ki se nanašajo na trebanjske iveri, pa mesto za jezikovne razprave prevzema prav ta rubrika. Trebanjski krščanski demokrati sicer v zadnjem pismu, ki smo ga dobili, skromno pravijo, da njihova jezikovna usposobljenost ni ravno na ravni kakega slavista, vendar so prepričani, da so zadnjič, ko so oporekali našemu sklanjanju moške sklanjatve tipa Janša, imeli povsem prav. Ker smo se sklicevali na pravopis iz leta 1%2, celo dvomijo o strokovnosti naše lektorske službe, kajti po njihovem je od takrat “izšlo že kar nekaj slovenskih pravopisov, veljaven pa je zadnji iz leta 1991", pravijo. Spoštovani “poznavalci” slovenskega jezika, zadnji kompletni pravopis je izšel leta 1962, do leta 1990 (ne 1991) ni izšel noben Slovenski pravopis, kot trdite vi, pa tudi knjiga iz leta 1990 obsega le pravila, medtem ko slovarski del še ni izšel, zato še ni popoln. Slovenski pravopis - Pravila iz leta 1990 ima na 92. strani zapisano moško sklanjatev. V paragrafu 759, piše, da se navedeni samostalniki lahko sklanjajo tudi po prvi moški sklanjatvi, torej je bilo naše sklanjanje pravilno tudi po novem pravopisu (z Janezom Janšem). Resda je že preteklo mnogo desetletij od takrat, ko je France Prešeren zapisal “Le čevlje sodi naj kopitar!”, vendar to še danes povsem drži.
• Kako se v japonščini piše Milan Kučan? Bonsai. (Mladina)
H IZNOSIH OBČIN jfjjjl IZ NKSlH OBČIN f|
Delavci so doma, sklad pa nič
Kakšna je lahko prihodnost podjetja, v katerem bi ostali le invalidi, sindikalni zaupnik, delavka na porodniški in delavec, ki je v vojski?
ČRNOMELJ — Zaradi težav pri poslovanju, ponavljajočih se negativnih rezultatov in negotove prihodnosti, so v podjetju Obrt začeli iskati vzroke za takšne razmere. Ugotovili so, daje glavni vzrpk pomanjkanje naročil. Pravzaprav seje nazadovanje v podjetju pričelo že leta 1989, ko seje Obrt izločila iz Goka. Zaradi vsega tega so se septembra lani odločili za prenos imetja na Sklad za razvoj Republike Slovenije. Pričakovali so predvsem pomoč.
A resničnost je povsem drugačna od pričakovanj. Kupci in dobavitelji namreč menijo, da so poslovni odnosi z Obrtjo tvegani. Nihče ne ve, do kdaj bo podjetje, kakršno je danes, obstajalo in kdo zagotavlja uresničevanje prevzetih obveznosti. Ker pričakujejo, da bodo razmere vse slabše, so predlagali, da bi pričneli ugotavljati presežne delavce in izdelali program za njihovo reševanje. Po prepričanju direktoija Jožeta Panjana bo v začetku dovolj dela vsaj za tretjino delavcev. Vendar pa dilem, kdo, kje in s kom bo delo nadaljeval, ne bodo mogli rešiti v Ohrti. Te nove skupine ljudi bodo po njegovem morale ustanoviti nova zasebna podjetja in zaposliti najboljše delavce. Ker Obrt v takšni obliki ne bo mogla obstajati, predlagajo, da se za nadaljevanje njene dejavnosti začasno zadrži le stanovanjska uprava s tremi vzdrževalci. Vse ostale delavce bi morali opredeliti kot presežne, jim izplačati nadomestila, do katerih so upravičeni, ter omogočiti odkup delavnic. Precej vprašljivo pa je, kakšna je lahko prihodnost podjetja, v katerem bi ostali, ker jih ne morejo postaviti na cesto, štirje invalidi, sindikalni zaupnik, delavka, kije na porodniškem dopustu, delavec na služenju vojaškega roka ter dve delavki iz stanovanjske uprave. Vseh ostalih 47 delavcev bi bilo presežnih.
Toda občinski izvršni svet, na čigar pomoč je računala Obrt, se s takšnim »reševanjem« podjetja ni strinjal. Direktorja je spomnil, da razen Saturnusa v Obrti niso imeli nikakršnega progra-
ma, s pomočjo katerega bi lahko preživeli, zato so se prijavili na sklad, ki pa podjetja sploh ni poskušal rešiti. Najprej bi morali v podjetju pripraviti sanacijski program in ugotoviti, ali lahko preživi ali ne. Šele potem bi bil na vrsti menedžersko-delavski odkup. Sploh pa se o usodi Obrti ni moč pogovarjati brez lastnika, torej sklada, ki po mnenju članov IS nima nikakršnega odnosa ne
le do Obrti, ampak tudi do Kovinarja. Medtem ko sklad »rešuje« podjetja z imenovanjem volonterskih v.d. direktorja - direktor Obrti je namreč uradno v pokoju, Kovinarjev pa na drugem delovnem mestu v drugem podjetju —je večina delavcev brez dela in čaka doma. Zato je občinska vlada sklenila imeti čim prej pogovore z odgovornimi, o odnosu sklada do črnomaljskih podjetij pa poleg direktorja sklada Uroša Kor-žeta obvestiti še predsednika vlade Janeza Drnovška, predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika ter upravna odbora obeh podjetij.
M. BEZEK-JAKŠE
DAN ŠOLE V PODZEMLJU —- Podzemeljski osnovnošolci vsako leto ob dnevu šole predstavijo svojo dejavnost, zlasti izvenšolsko. Petkovega dneva so se med drugimi udeležili tudi predstavniki Elektrotehnike iz Ljubljane, ki je pokroviteljica šole, ter učenca kadetske šole iz Tacna, ki sta predstavila svoje pesmi Podzemeljski učenci pa so v bogatem kulturnem programu peli, igrali in recitirali Na fotografiji Kristina Oberšar je na staro ljudsko glasbilo, ki mu tudi sama ne ve imena, zaigrala lepo belokranjsko ljudsko pesem. (Foto: M.B.-J.)
Kakšna bo usoda doma počitka?
V Metliki si prizadevajo, da bi vsaj del doma postal posebni socialni zavod, v katerem bi bili lažje prizadeti oskrbovanci — Zastoji zaradi vladnih sprememb
METLIKA — V tukajšnjem domu počitka je 185 postelj, vendar jih za oskrbovance iz metliške občine zadostuje približno tretjina. Ostali oskrbovanci so bili doslej iz drugih slovenskih občin,~v zadnjih letih pa jih je bila kar tretjina iz Hrvaške. Ker pa je vrednost hrvaškega dinarja v primerjavi s tolarjem naglo padala, so postale za Hrvate cene previsoke, zato so svoje državljane odpeljali. Tako je sedaj v domu okrog 45 postelj praznih, zaradi nezasedenosti pa se že srečujejo z likvidnostnimi težavami.
Konec preteklega leta so se še s prejšnjo vlado v domti dogovarjali, da bi vanj sprejeli tudi lažje moteče oskrbovance, dom pa bi postal posebni socialni zavod. Takšnih naj bi jih bilo v Sloveniji deset, metliški pa naj bi se prvi reorganiziral. V ministrstvu za zdravstvo so celo razmišljali o gradnji depandanse za 40 ljudi, kar bi zadostovalo za potrebe metliških občanov. Po prepričanju direktorja doma Ivana Škofa bi do reorganizacije gotovo že prišlo, če ne
bi bilo sprememb v vladi, zaradi Cesarje vse skupaj zastalo. Po novem je namreč dom pod ministrstvom za delo, družino in socialno politiko.
Sedaj se v Metliki boje, da bodo celo izpadli iz programa posebnih socialnih zavodov. Samo za metliške potrebe je dom prevelik, če pa vsaj del doma ne bo registriran kot posebni socialni zavod, je vprašanje, kaj bo z okrog 50 sedanjimi njihovimi oskrbovanci, ki so problematični. Če bodo tudi te preselili v
drug dom, bo zasedenost metliškega še manjša. Ker so problemi v domu po mnenju Škofovem mnenju nastali zaradi zunanjih dejavnikov, so predlagali
• O problemih v domu počitka so spregovorili tudi na zadnji seji metliškega izvršnega sveta. Strinjali so se, da se del doma reorganizira v posebni socialni zavod, kjer bodo lažje prizadeti oskrbovanci. Nikakor pa dom nima pogojev za sprejem težje prizadetih, zato ne bodo pristali na to, da bi ga zasedli za vsako ceno.
občinskemu izvršnemu svetu, naj od ministrstva odločno zahteva uresničitev dogovorov s prejšnjo vlado.
M. BEZEK-JAKŠE
V »Planini« odstavili direktoija
Poteza »presežkov«
ČRNOMELJ — O razmerah v čevljarskem podjetju Planina, ki ima zaradi pomanjkanja naročil vse manj dela, smo nedavno že pisali. V začetku aprila pa je zbor delavcev tega podjetja na pobudo sindikata sprejel več sklepov in zahtev. Med drugim je ob sprejemanju zaključnega računa za preteklo leto glede na rezultate poslovanja ter izglede za prihodnost podjetja izrekel direktorju nezaupnico.
Ker delavci že več mesecev niso imeli rednega dela, so pristali, da so 25. novembra lanijrrejeli sklepe o trajnih presežkih. Sest mesecev bi morali prejemati nadomestila osebnih dohodkov, a jim za letošnje leto sploh še niso bila izplačana. Menijo, da so sedaj na slabšem kot brezposelni. Zato so zahtevali, da občinski izvršni svet čimprej obravnava razmere v Planini ter pomaga pri reševanju težkega ekonomskega in socialnega položaja delavcev.
Občinska vladaje pretekli teden to zares storila, čudilo pa jo je, da se delavci nanjo obračajo šele sedaj, medtem ko niso prišli po nasvete takrat, ko so se odločili za tehnološke presežke. 25. maja, ko jim poteče odpovedni rok, bosta namreč ostala v Planini le še računovodkinja in kvalificirani čevljar, imenovan za v.d. direktorja. Vsem ostalim naj bi Planina izplačala odpravnine in nadomestila plač. Samo za prve tri letošnje mesece bi morali dati za plače 2 milijona tolarjev, ajih nimajo, ker so tudi delali bolj malo. In kje naj bi potem sindikat dobil denar, da bi izplačal delavce? Kot je bilo slišati "na IS, se je že zanimal za vrednost lastnine Planine.
Izvršni svet pa je podvomil, da bi čevljar lahko vodil podjetje naprej, zato je predlagal imenovanje komisije, ki bo bdela nad nadaljnjo usodo podjetja, kije negotova. Kritika je letela tudi na dosedanjega direktorja Dušana Jankoviča, ki bi moral pripraviti sanacijski program in preprečiti probleme v Planini.
M BEZEK-JAKŠE
OBNOVA PO NAČRTIH?
METLIKA - Kot je na ministrstvu za šolstvo in šport uspelo zvedeti predstavnikom metliške občine, bo obnova nekdanje osnovne šole, v kateri bo imela jx>uk srednja šola tekstilne usmeritve, prednostna, a morajo najprej sprejeti republiški proračun. Vendar v Metliki zahtevajo, da mora biti obnova končana do začetka prihodnjega šolskega leta, tako da bodo lahko imeli teoretični del pouka v adaptiranih prostorih, medtem ko naj bi bil praktični še vedno v Beti. Za to edino srednjo šolo v metliški občini je veliko zanimanja.
SPOMLADANSKO
ČIŠČENJE
ČRNOMELJ - Tukajšnji oddelek za družbeni razvoj je na pobudo ministrstva za okolje in prostor ter turistične zveze Slovenije pripravil spomladansko čiščenje okolja, ki poteka od 16. do 24. aprila. Večje zbiralnike za odpadke so postavili tudi v večja naselja, kjer še ni organiziran redni odvoz smeti. Pobirajo tudi kosovne odpadke, vendar jih morajo krajam ločiti glede na to, ali sodijo na deponijo komunalnih odpadkov ali na Dinosov odpad. Vsi, ki za zbiranje odpadkov potrebujejo še kakšen zbiralnik za odpadke, orodje ali zaščitna sredstva, naj se obrnejo na črnomaljsko Komunalo.
MOSTOVA OBNOVLJENA DO KONCA MAJA
. ČRNOMELJ - Nedavno je bil v Črnomlju usklajevalni sestanek za čimprejšnji zaključek sanacije mostov čez Dobličico in Lahinjo v mestu. Sklenjeno je bilo, da za dokončanje ni ovir. Z obnovo infrastrukture na mostovih in med njima so pričeli 20. aprila, od takrat pa bo delno oviran promet. Predvidoma bo most čez Dobličico zaprt od 19. do 30. aprila, vendar bo za osebna vozila urejen obvoz po bližnji cesti. Most čez Lahinjo pa bo zaprt le dan ali dva.
LOVCI NAD ČRNA SMETIŠČA
ČRNOMELJ - 35 lovcev, članov lovske družine Loka iz Črnomlja, je minulo nedeljo pripravilo očiščevalno akcijo. Lotili so sc črnih odlagališč okrog Jerneje vasi, Griča, Tribuč, De-sinca in Butoraja, kjer je bilo predvsem veliko pločevine. Na pomoč jim je priskočilo podjetje Stortrans iz Črnomlja, ki bo pločevino odpeljalo na svoj odpad. Loški lovci so letos prvič pripravili ekološki dan, a bo postal tradicionalen. Vendar pozivajo krajane, naj tudi sami poskrbijo za čistejše okolje, ne pa, da čakajo zgolj na ekološke akcije drugih.
PROTI UKINITVI
METLIKA - Kot je bilo slišati na zadnji seji občinskega izvršnega sveta, si tudi v Metliki prizadevajo, da ne bi prišlo do ukinitev potniških vlokov, saj bi s tem Bela krajina izgubila povezavo z Dolenjsko in Ljubljano. Nasprotujejo tudi ukinitvi kosovnih pošiljk, saj to pomeni, da bodo že tako preobremenjene ceste še bolj uničene. Da kosovni promet ostane, si prizadevajo tudi zato, ker menijo, da bi metliška železniška postaja morala biti mednarodni mejni prehod za potniški in tovorni promet. Sicer pa Metličani predlagajo tudi, naj bi se železnica modernizirala.
Otroci, ki gredo radi v šolo
Begunčki s Čateža se vozijo v trebanjsko šolo
TREBNJE - Leto je že, odkar so k nam prišli prvi bosanski begunci, predvsem ženske z otroki. Tako begunci kot tudi mi smo upali, da so bili s svojih domov pregnani le začasno. Ker sc vojna proti jeseni ni končala, ampak so sc spopadi še širili, so v jeseni začeli v begunske centre uvajati osnovno šolo za bosanske otroke. V Trebnjem so pričeli s poukom novembra, in sicer v prostorih trebanjske osnovne šole. Tako se nekaj čez 40 otrok vsak dan vozi s Čateža v Trebnje.
Otroke prvega in drugega razreda poučuje Kruna Nebesni, ki. tudi sicer uči prvošolec trebanjske osnovne šole. V razredu je 14 učencev, med njimi pa tudi petletna Envcra, ki je na vsak način hotela v šolske klopi, ker sc je v begunskem ccntni na Čatežu dolgočasila. Krunino delo je zaradi poučevanja dopoldan in popoldan zelo naporno, vendar pravi, da se je za to odločila zato, ker ima otroke zelo rada in se ji smilijo. “Želela sem jim pr) svojih močeh pomagati, da pozabijo na najhujše,” pravi. Čeprav so na prvi pogled povsem običajen prvošolski ali drugošolski razred, pa njihova učiteljica, ki jih lahko
NAJMIAJŠA ŠOl-AHKA
primerja s slovenskimi otroki, ki živijo v miru, pravi, da so drugačni, mnogo bolj sproščeni.
Osnovne šolske potrebščine imajo, tudi nekaj knjig, kljub temu pa jim njihova učiteljica Knina prevede in fotokopira iz slovenskih delovnih zvezkov ncmalokat-ero nalogo, da je pouk prijetnejši in ga otroci lažje spremljajo. Pouk traja 3 ure in pol, za mnoge se konča prezgodaj. Ti otroci zelo radi hodijo v šolo, zato ker so jim to možnost ukradli, tako kot so jim ukradli otroštvo na domačih tleh, ali celo ubili njihove najbližje.
J. D.
Američani želeli na Baragovi no
Trebanjsko turistično društvo še brez prostorov - Pripravljajo se na drugo praznovanje Baragovega dne 27. junija - Otvoritev druge Baragove spominske sobe
TREBNJE - Vse toplejši dnevi naznanjajo skorajšnji začetek poletne turistične sezone. Smo pripravam nanjo? Trebanjci so lani pripravili osnutek projekta razvoja turizma in ga tudi sprejeli. Vendar to še zdaleč ni vse. O delu trebanjskega turističnega društva in o trebanjskem turizmu smo se pogovaijali s predsednico Turističnega društva Trebnje Marijo Cugclj.
Marija Cugclj, znana trebanjska gostinka, je kljub letom zagnana in delavna. V trebanjsko turistično društvo je prišla že pred mnogimi leti, zadnjih 10 let pa je predsednica društva. “Trenutno je društvo brez svojih prostorov,” pripoveduje Marija. Pred leti so si uredili pisarno, vendar so jim jo podrli, ko so obnavljali zgradbo na avtobusni postaji. Na občini so jim obljubili zamenjavo, o kateri sedaj nočejo nič slišati. Vendarle Marija meni, da bi pri tem le morali upoštevati njihovo dosedanje delo, saj so pripravili nešteto veselic, prireditev, srečelovov. “Je to mogoče podpora turizmu?” sc sprašuje Marija.
Marija meni, da se ljudje premalo zavedajo, da je v trebanjski občini nešteto znamenitosti, s katerimi bi lahko v turizmu dobro tržili. “Imamo npr. Barago. Trebanjci smo ga odkrili šele pred leti in lani prvič pripravili Baragov dan. Na Baragovo
rojstno hišo so nas opozarjali Američani, ki so prihajali k nam v gostilno,” razlaga Marija. Pred tremi leti je bila soba povsem neurejena. Turistično društvo jo je uredilo. Sedaj pa urejajo v okviru projekta CRPOV še drugo spominsko sobo. Lanskoletno prvo prirc-
Marija Cugclj
ditev, posvečeno Baragi, je obiskalo prek 1000 ljudi, zato Marija meni, da je to ena najpomembnejših trebanjskih turističnih točk, ki ji je potrebno dodati še ostale znamenitosti v občini. Prireditev Baragov dan bo tudi letos 27. junija. Na ta dan bo otvoritev druge Baragove spominske sobe, ki se je bo udeležil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Prireditev pripravlja turistično društvo skupaj z Zavodom za urbanistično planiranje, ki vodi projekt celostnega urejanja podeželja in obnove vasi. Na Baragov dan bo iz Ljubljane vozil tudi “muzejski vlak”.
“V jeseni imamo v načrtu narediti jx>t, ki bo peljala od Baragove domačije do Dobrniča, kjer je bil Baraga krščen, prek Grmade na trebanjski grad.” Malce pred Baragovim dnem, 24. junija, pa bodo imeli Trebanjci že tradicionalno prireditev Iz trebanjskega koša “ Letos bo treba dati več poudarka kulturi, ne pa popivanju, kot je bilo lani,” pravi Marija. V trebanjski občini je več turističnih društev, pred kratkim so ustanovili turistično draštvo na Čatežu, vendar med sabo niso
P°vezani"	J. DORNIŽ
DOLENJSKI UST
5
^1
Ifl
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠH OBČIN

Povečana radiacija ni kritična
Raziskava dveh kočevskih gimnazijcev je potrdila povečano radioaktivnost v okolici kočevskega jezera - Podatki niso alarmantni
KOČEVJE - Minuli četrtek popoldan jc bila v dvorani kočevske srednje šole predstavitev raziskovalne naloge Helene Vidic in Egona Devjaka z naslovom: Merjenje radioaktivnosti v okolici kočevskega jezera. Na predstavitvi izsledkov njunega skoraj celoletnega raziskovalnega dela sta bila prisotna tudi magistra Milko Križman in Bogdan Pucelj z Inštituta Jožef Štefan.
Dijaka četrtega letnika kočevske gimnazije, Helena Vidic in Egon Devjak, sta številnim zbranim na predstavitvi povedala, da jc bil namen njune naloge ugotoviti, ali jc naravna radioaktivnost v okolici kočevskega jezera, ki se nahaja na področju nekdanjega rudnika premoga, večja kot drugod. Že preproste meritve z Gcigcr-MuJIcrjevim števcem so potrdile njuna predvidevanja, da bo sevanje povečano, saj jc znano, da mnogi premogi
POKVARJENO MESO
RIBNICA - V komaj odprti mesarski poslovalnici v ribniškem komercialnem centru Ideal so inšpekcijske službe pri pregledu ugotovile, vrsto pomanjkljivosti in tudi pokvarjene robe. Mesnico, ki je začela poslovati na podlagi dovoljenja, ki ga jc izdal ribniški oddelek za gospodarstvo, ne da bi bile inšpekcijske službe o tem obveščene, so zato izpraznili in zaplenili oporečne izdelke. Sanitarni in veterinarski inšpektorji tudi sicer ugotavljajo, da jc promet z mesom in mesnimi izdelki v zadnjem času precej nekontroliran. Ker la živila lahko ogrožajo zdravju ljudi, so sc odločili poostriti nadzor. Samo v ponedeljek so zato opravili pregled v treh mesnicah.
Tudi pregledne karte so lahko nepregledne
Sevničanom priporočili, naj natančno berejo
SEVNICA Občina Sevnica je odločno nasprotovala izgradnji čistilne naprave v krajevni skupnosti Radeče na predvideni lokaciji na levem bregu Save pri Obrežju, ker so krajani Obrežja in l.oke izrazili bojazen, da bo čistilna naprava bistveno vplivala na poslabšanje kako-sti življenja na tem prostoru. Na skupnem zasedanju vseh treh zborov sevniške občinske skupščine 16. februarja letos je poslance zlasti predsednik sveta KS l.oka Danici Bevc prepričeval, češ da je radeškim veljakom uspelo prestaviti predvideno lokacijo čistilne naprave z desnega na levi breg Save, navkljub ostremu nasprotovanju Obrcžanov. V luči take informacije in razprave je sevniška županja Breda Mijovič poslala svojemu kolegu v občini Laško pismo, v katerem je pojasnila. zakaj sevniška občina odločno nasprotuje izgradnji čistilne naprave na novi lokaciji. V dobro sosedskih odnosov med občinama ter KS Radeče in KS Loka je Mijovičeva zaprosila laško občino za odgovor o razlogih za prestavitev lokacije, saj je »znano, da je bila po prvotnem načrtu gradnja čistilne naprave predvidena na desnem bregu Save, po spremembah družbenega plana občine Laško pa je predvidena v neposredni bližini naše občine.«
Po treh tednih je iz laške občine prispel uradniški odgovor, kije deloval kot hladna prha. V njem Laščani Sevničanom natančno pojasnjujejo, da je bila lokacija čistilne naprave Radeče znana že pri sprejemanju odloka o lokacijskem načrtu za H E Vrhovo, ki sta ga sprejeli laška in sevniška občinska skupščina. V gradivu tega lokacijskega načrta. kije sestavni del odloka, je na pregledni karti predvidenih ureditev prikazana tudi predvidena lokacija čistilne naprave Radeče na levem bregu Save. Sevniški minister za okolje Jože Kolarje na seji sevniške vlade hladnokrvno potrdil, da je odgovor Laščanov skladen z veljavno zakonodajo in da občina Sevnica nima vpliva na lokacijo, ker gre za čistilno naprave z zmogljivostjo do 10.000 enot. Sevničani pa naj bi imeli kaj besede tedaj, ko čistilna naprava ne bi delovala. Pri tem pa je utemeljen pomislek predsednika sevniških zelenih Alfreda Železnika, češ da »naši strokovnjaki niso bili dovolj pozorni, da so nas posilili oz. nategnili.«
P P.
vsebujejo radioaktivne izotope in da je zato na področjih opuščenih rudnikov radioaktivnost povečana. Nadaljne raziskave s scintilacijskim števcem, termoluminiscenčnimi dozi-metri, merjenjem koncentracije radona in uporabo metode, imenovane spektrometrija gama, so pokazale, da gre za povečano radioaktivnost v vsej okolici jezera ter da so koncentracije radona izmerjene v nekaterih hišah tudi precej visoke.
Avtorja naloge sta poudarila, da zaradi ugotovljene povečane radioaktivnosti ni potrebna panika, pač pa razum in upoštevanje strokovnih nasvetov. To sta potrdila tudi oba strokovnjaka z Inštituta Jožef Stefan, ki sta menila, da bi bilo sicer dobro raziskati, zakaj prihaja do tako visokih koncentracij, ki so celo večje kot v Idriji in Velenju, da pa kljub temu ne gre za alarmantne podatke. Povedala sta, da je sevanje
v okolici kočevskega jezera dvain-polkrat manjše, kot ga jc bilo zaznati v Sloveniji ob černobilski nesreči.
Sprehodi in občasno zadrževanje ob jezeru so zato po mnenju obeli strokovnjakov brez kakršnekoli nevarnosti, s podatkom, da pri 711 tisoč prebivalcih nekega področju v Indiji, na katerem so koncentracije ll)-krnl večje kot izmerjene v okolici kočevskega jezera, še niso opazili nobenih posledic povečanega naravnega sevanja, pa sta ublažila tudi strah pred povečano radioaktivnostjo pri ljudeh, ki žive v okolici jezera. Dejala sta, da vidita edini problem v lem, da bi bile v hišah, ki bi jih gradili ob jezeru, koncentracije radona večje kot drugod, saj bi sanacija že zgrajenih hiš zahtevala veliko denarja. Zato sta podprla mlada avtorja raziskovalne naloge v njunih sklepnih ugotovitvah, da bi bile nadaljnje raziskave smiselne ter da bi njihove izsledke morali upoštevati pri bodočem prostorskem urejanju okolice kočevskega jezera.
M. LESKOVŠEK-SVETE
KONEC LEGENDE O ATOMSKI HOM lil - Na predstavitvi raziskovalne naloge kočevskih gimnazijcev Helene Vidic in Egona Devjaka (na sliki) o radioaktivnosti v okolici kočevskega jezera so zbrani zvedeli, da legenda o tem, da sp v kočevskem rudniku kopali premog za atomsko bombo, ni bila brez slika z realnostjo. Strokovnjaka z Inštituta Jožef Stefan sta povedala, da je bil kočevski rudnik eden izmed treh t’ Sloveniji, r katerem so t’ začetku 50. let sistematično raziskovali radioaktivnost zaradi pridobivanja uranovega koncentrata iz premogovega pepela, (lurto: M. L.-S.)
10 let zbora KUD Gallus
Na koncertu so 17 pevcem podelili priznanja
Dali petkrat manj, kot so obljubili
Za Poljance malo nade
KOČEVJE. - Za dokončanje posodobitve ceste, ki povezuje Kočevsko in Belo krajino, bi potrebovali še okoli 200 milijonov tolarjev. Toliko so pristojni ministri v prejšnji vladi Poljancem lani tudi obljubili. Čeprav so jitn zagotavljali, da bo cesta do Predgrada letos dokončana, pa je nova vlada zanjo v letošnjem državnem proračunu namenila le 40 milijonov tolarjev.
Sodeč po tem, Poljanci skorajda nimajo možnosti, da bi se lahko še letos pripeljali v svoje občinsko središče po novi cesti. Samo za dokončanje le nekaj kilometrov dolgega odseka med Peklom in Knežjo Lipo' bi namreč potrebovali kar dvain-polkrat toliko denarja, kot je v letošnjem državnem proračunu namenjeno za celotno cesto. Da bi uredili tudi predel od Knežje I ipc do Brezovice tako, da bi bila potem asfaltirana in s tem tudi dokončana celotna cesta orl Kočevja do Predgrada, bi potrebovali okoli 200 milijonov tolarjev; to pomeni, da je za dokončanje skoraj IK-letne gradnje ceste, namenjeno kar petkrat manj denarja, kot ga potrebujejo.
Kaj bodo ob takšni odločitvi vlade, ki pomeni ignoriranje vseh njihovih zahtev, storili Poljanci, iti znano. Lani so v protest zoper prepočasno gradnjo cesto za nekaj ur zaprli, po danili obljubah pristojnih, da Ito cesta v letu 1993 dokončana, pa so sc nadaljnjim protestnim aktivnostim odpovedali. Med drugim so na|x>vcdovali tudi protestni shod pred državnim parlamentom, od koder naj ne bi šli, dokler ne bi dobili dovolj trdnih zagotovil, da bo cesta res dokončana.
M. L.-S.
RIBNICA - Februarja letos jc mešani pevski zbor KUD Gallus iz Ribnice zabeležil 10-lctnico obstoja. Jubilejni koncert, ki so mu prisostvovali številni ljubitelji zborovskega petja iz Ribnice, so izvedli v petek zvečer v avli ribniške osnovne šole.
Za mešani pevski zbor KUD Gallus, ki je bil pred 10 leti ustanovljen na pobudo pcvovodkinjc Bernarde Kogovšek, je bil jubilejni koncct 42.jav-ni nastop. Prvič sc jc občinstvu predstavil na pevski reviji v Dolenji vasi, po letu dni dela pa so imeli maja 1084 v Ribnici prvi koncert.
Po nastopu ob občinskem prazniku in na pevski reviji v Dolenji vasi leta 1087 jc imel zbor ob 5-lctnici delovanja svoj prvi samostojni koncert. Stel je 37 članov, tako kol ob ustanovitvi, vendar sc jc na vajah že začela pojavljati kriza. Zaradi odnosov v takratni Jugoslaviji jc ob praznovanju dneva republike leta 1080 v zboru vladalo mučno vzdušje, kriza pa sc jc naslednje leto in nato leta 1001 še poglobila. Danes šteje zbor 28 pevcev, tako kot pevovodkinja pa jih je 17 pri zboru že od njegove ustanovitve. Vsem tem so ob zaključku
koncerta, ki ga je ribniško občinstvo pozdravilo z burnim aplavzom, podelili zahvalna priznanja.
M. LESKOVŠEK-SVETE
(M. Kovačič)
PRORAČUN
• Tti nas bi radi imeli kapitalistično gospodarstvo in bili hkrati vsi enaki. (Mencinger)
• Dolenjci smo proti tujim gospodarjem, žal pa nimamo toliko denarja, da bi sami lastninili Krko.
JE PRIPRAVLJEN
KOČEVJE - Kočevski izvršni svet je minuli petek sprejel zaključni račun proračuna za preteklo leto. Obravnaval in sprejel je tudi osnutek občinskega proračuna za letošnje leto, s tem pa tudi podtobna poročila o tem, kaj in za koliko se je v preteklem letu naredilo na posameznih področjih, saj so la poročila, kakor so se dogovorili že na predhodni seji izvršnega sveta, letos sestavni del občinskega proračuna. Kočevskim proračunskim porabnikom bo letos na voljo 558 milijonov tolarjev. Porabili jih bodo skladno s sprejetjem programom dela izvršnega sveta oz. politiko, ki jo bo vodil v letošnjem letu.
NOVI
RAČUNALNIKARJI
KOČEVJE - Minuli petek. ib. aprila, je bil v Kočevju zaključek računalniškega tečaja za učitelje iz občine Kočevje. V treh skupinah je tečaj uspešno zaključilo 44 učiteljev. Tečaj je trajal .31) ur in jc bil organiziran po stalnem programu za izobraževanje učiteljev ministrstva, pristojnega za izobraževanje, republike Slovenije in v sodelovanju s podjetjem Much iz Ljubljane ter Zavoda za šolstvo Slovenije. Vodil ga je samostojni inovator računalništva Dušan Struna iz Kočevja. Vsi, ki so tečaj uspešno končali, so prejeli diplome.
NADZOR NAD DENARJEM ZA KULTURO
SEVNICA - Predstavniki štirih strank, narodnih in krščanskih demokratov, prenoviteljev in zelenih, so oh obravnavi letošnjega občinskega proračuna menili, tla je potrebno prerazporediti denar za kulturo, saj “je nevzdržno, tla je otl 10 milijonov tolarjev za kulturo le 00.5.701) tolarjev namenjeno za delovanje uspešnih kulturnih društev in skupin.” Predsedstvo SO in izvršni svet pa sta pripomnila, naj bi oživili in kadrovsko okrepili telo, ki bo nadziralo razdelitev in porabo denarja za kulturo.
MUZEJSKA Z15IRKA O IZCNANC1II
SEVNICA - Koordinacijski odbor krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije v sevniški občini skuša pridobiti pokrovitelje, ki bi pomagali pri postavitivi muzejske zbirke o izgnancih 1941 - 1945 z območja sevniške občine. Zbirko na sevniškem gradu, ki nastaja v sodelovanju z muzejem na brestaniškem gradu, naj bi odprli ob letošnjem sevniškem občinskem prazniku. Izgnanci so hvaležni za sleherno pomoč tudi pri širjenju resnice o njihovem trpljenju.
JUBILEJNI KONCERT - /m vsako odpeto pesem je številno občinstvo pevce in pevke mešanega pevskega zbora Klil) Gallus nagradilo z burnim aplavzom. Navdušile so jih vse, od slovenskih narodnih do latinskih cerkvenih pesmi. (Foto: M. L.-S.)
“ZARES ČUDEN PAR” V SEVNICI
SEVNICA - Gledališka skupina Kulturno-umetniškega društva Mirna Peč se bo v soboto, 24. aprila, ob 20. uri predstavila sevniškemu občinstvu z igro Neila Simona Zares čuden par. Predstavo, ki bo na ogled v kulturni dvorani GD Sevnica, je režiral Jožef Matijevič, Mirno-pečani pa so z igro navdušili občinstvo že v številnih slovenskih krajih.
NISO SKLEPALI O RAZREŠITVI NAČELNIKA MIKELNA
SEVNICA Po pestri razpravi, ki ji je ton dajal uvodni nastop načelnika Medobčinskega inšpektorata mag. Miroslava Mikelna, sc poslanci sevniške občinske skupščine na torkovem skupnem zasedanju vseh treh zborov, niso izrekli o njegovi prošnji za razrešitev s funkcije oz. odstopu, ki gaje ponudil zaradi neurejenega financiranja inšpektorata. Poslanci se bodo o morebitni razrešitvi načelnika Mikelna odločali šele. ko bodo izvršni sveti brežiške, krške in sevniške občine pripravili poročilo o financiranju Ml Krško za 5 let nazaj in v tem letu. To poročilo naj bi bilo nared najpozneje v enem mesecu.
Prikrivajo izgubo in dobiček?
Katastrofalna izguba sevniškega gospodarstva res 300 milijonov tolarjev? - Sevniške pobude Službi družbenega knjigovodstva in Državnemu zboru
SEVNICA - Neto izguba sevniškega gospodarstva v lanskem letu znaša 300 milijonov tolarjev. To je po mnenju odbora za splošne gospodarske zadeve ter odbora za proračun in javne Himnce pri sevniški občinski skupščini, ki sta družno obravnavala informacijo o poslovanju sevniškega gospodarstva v letu 1992, že kar katastrofalno, vsekakor pa takšno stanje ni v celoti posledica neracionalnega poslovanja.
Ob bojazni, da podjetja prikrivajo nosil stroške morebitne revizije.
dejansko izgubo, obstaja namreč bojazen, da prikrivajo tudi del dobička. Zato odbora predlagata občinski skupščini, naj posreduje Službi družbenega knjigovodstva pobudo, da SDK pri družbenih podjetjih preveri pasivne časovne razmejitve, ugotovi njihovo upravičenost, pravilnost obračunavanja amortizacije, izvede revizijo poprave vrednosti premoženja »in ugotovi pravilnost ocenjenih zalog gotovih izdelkov. Sevničani tudi sprašujejo, kdo bo
Državnemu zboru pa Sevničani dajejo pobudo, naj naloži pristojnemu zakonodajalcu, da zakonsko uredi pojem kapitala. To pobudo utemeljujejo s tem, da morajo v svetu podjetja registrirati svoj kapital pri državni gospodarski zbornici.
Od tega kapitala jc potrebno odvajati davek, znana vrednost kapitala pa je osnova za vse nadaljnje aktivnosti pri poslovanju firme. In zato. ker pri nas ti odnosi oz.
razmerja niso zakonsko urejeni, prihaja do primejov, ko izgubo pokrijejo kar z odpisom kapitala.
Vprašanje je, če bodo Sevničani
prodrli s pobudo državnemu zboru, da bi v Sloveniji sprejeli zakon, ki bo podjetja zavezoval, da morajo 10 odst odplačnega fonda položiti na račun pasivnih časovnih razmejitev, kot rezervo za izplačevanje odpravnin v primeru odpuščanja delavcev. Vsekakor tiči v tej hvalevredni pobudi socialni čut, kajti zdaj morajo podjetja pred stečajem izplačati odpravnino odpuščenim delavcem, lega pa seveda praviloma ne zmorejo, ker tedaj, ko so že “pod vodo", denarja preprosto nimajo od kod vzeli.
P. P.
(Drobne iz Kočevja)
DOBRODOŠLE PREDSTAVE V kočevskem muzeju že vse od otvoritve novih muzejskih fmislnrov konec minulega leta poteka živahna kulturna dejavnost. Ves februar in marec so imeli razstavo lutk, ob kateri se je pokazalo, da so takšne prireditve v Kočevju dobrodošle. Med 2K lutkovnimi predstavami, ki so se v lem času zvrstile, so jih 12 pripravili otroci iz kočevskega vrtca, 9 osnovnošolci, 7 krat pa so kočevske otroke obiskale poklicne lutkovne skupine. Muzej jc kar 20 krat organiziral tudi lutkovni abonma, v katerem so otroci sami pripravili vse potrebno za lutkovno igrico. Pri tem so izdelali skoraj 50 lutk. Veliko zanimanje za razstavo in spremljajoče prireditve jc bilo predvsem med predšolskimi otroki ne le iz. Kočevja, ampak tudi iz Ribnice, zato je kočevski muzej tudi zanje, organiziral lutkovno delavnico.
NAZAJ V ŠOLSTVO - Sekretarka kočevske občinske skupščine Slavka Janša se po dolgih letih odsotnosti v pedagoškem poklicu maja vrača v šolstvo. Zaposlila sc bo v osnovni šoli Ob Rinži kot pomočnica ravnatelja. Poleg te dokaj dobre priložnosti za vrnitev v šolstvo jc njeni odločitvi, da zapusti sedanje delovno mesto, prispevalo tudi dejstvo, da sc ji izteka mandat.
Ribniški zobotrebci)
ŠKRABČEV TRG - Kot vse kaže, bo Ribnica dobila Škrabčcv trg. Tako naj bi sc imenoval predel med ribniško farno cerkvijo, župniščem, zavarovalnico Triglav in Ljubljansko banko. Poimenovanje po znanem jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu, ki je bi doma iz. Ribnice, so predlagali ribniški krščanski demokrati.
VLTLRINA Odločitev ribniškega izvršnega sveta, da se preveri možnost preselitve veterinarske postaje s sedanje neustrezne lokacije v stavbo na Trg Veljka Vlahoviča, v kateri imajo svoje prostore krajevna skupnost Ribnica, liberalna stranka in uredništvo lokalnih kočevsko-ribniških Novic, jc med prebivalci^ trga naletela na nasprotovanje. Že sedaj stanovalci z. urejenostjo naselja niso zadovoljni, zato veterinarski postaji, ki naj bi bila skoraj v samem središču naselja, še toliko bolj nasprotujejo.
GOZDARSKI INŠPLKTOR - Zaradi nespoštovanja gozdnega reda in zaradi nereda, ki vlada v zasebnih gozdovih zaradi zakonske nedorečenosti, je vedno več dela tudi za gozdarske inšpektorje. V Ribnici in Kočevju do nedavnega gozdarskega inšpektorja niso imeli in so si ga občasno izposojali pri Ljubljančanih, vendar pa bodo zaradi preobilice dela ki ga je ta imel, že v kratkem morali zaposliti svojega gozdarskega inšpektorja.
Sevniški paberki )
VODA - Mcncinovim s Stražhcrka jc gospod, ki naj hi skrbel za zanesljivo oskrbo z votlo za 48 gos podiiljstcv tlela Gabrijel in Straž.bcrka, in sicer s prečrpavanjem pitne votle iz krmeljskega vodovoda, preprosto za nekaj dni zaprl votlo. To je vaški veljak, ki je slučajno tudi predsednik vodovodnega odbora, po besedah Marije Mencin storil, ker naj bi mu dolgovali 7 mark za plačilo njegovega napornega tlela Meti to očitno spatla tudi zapiranje vode. Mcncinovi, ki se jih v hiši občasno zbere lutli 10, redijo pa lutli 3 goveda, se niso sprijaznili s samovoljo kralja na Betajnovi in so o svojih težavah seznanili tudi inšpekcijo v Krškem. Votlo pa bodo še naprej plačevali pooblaščenim, ne pa na roko ali brez potrdila. Več prihodnjič!
LUNA - Maloštevilnim radioamaterjem po svetil uspevajo radiozveze celo preko l une. /.ato je potrebno tlosli znanja in denarja. Čeprav je slednjega pri sevniških radioamaterjih bolj malo, zato pa toliko več volje in znanja, jc lahko postal član izbrane druščine zagnancev tudi predsednik sevniškega kluba Tone Kranjc. Tone se je preko signala z Lune pogovarjal z Avstrijcem, ki sc kar ni mogel načudili, kako mu je uspelo vzpostaviti tako zahtevno zvezo s tako šibkim oddajnikom.
TSS - Koržetov sklad, ki sc ga jc marsikje po Sloveniji že oprijel vzdevek “pogrebni zavod”, naj bi prodal Tehnološke sisteme Sevnica po neuradnih podatkih za 350.1)01) mark. Kupec naj bi bil - kilo drug? kot Milan Senica, lastnik sevniškega trgovskega podjetja Lučin, ki mu je republiški sklati za razvoj zaupal vodenje TSS, potem ko je odletel prejšnji direktor Dušan Borštar. Boštanjski podjetnik Jurc Šlogar je želel kupiti tudi TSS, kjer je nekoč sam delal, a mu ni uspelo in se po vgem dogajanju počuti izigranega.
6
DOLENJSKI UST
St lt) (22/\l) JČ n,'ŽITO U)M.
Krške novice )
PISARNA - V Krškem bodo naredili poslansko pisarno. Nastala bo v eni od krških prenovljenih hiš, in sicer bo približno na sredini poti med občinsko stavbo in sedežem strank. Poslanci bodo zaradi enake oddaljenosti verjetno včasih v zadregi, kam naj gredo po nasvet: ali na občino ali k strankarskim veljakom. Ljudstvo naj si odgovori samo, kam bo zavil kateri od treh izvoljenih mož.
POSVET - Takoj sc pozna, da delujeta v občinskem vrhu dva človeka, ki sta prcdtem delala v Kostaku. Odkar sta na občini, na najvišja občinska srečanja sploh ne vabijo več preostalih kostakovcev. Tako Silvana Mozer, Kostakova direktorica, ni prejela občinskega vabila na nedavni posvet o cestah v občini Krško, čeprav ima komunalno podjetje verjetno več skupnega s cestno problematiko kot marsikateri od vabljenih.
DOKTORATI - V Krškem vlada v preteklosti nikakor ni mogla spraviti skupaj denarja, s katerim bi nekdo iz domačih logov plačal stroške za pripravo svojega doktorata. Razumljivo, vsakemu pa že ne bodo šli na roko, če ga bo pičilo, da gre delat doktorat!
ODSTOPANJE - Stane Sunčič je eden prvih zasebnih zdravnikov v teh krajih, vendar ni prvi politik, ki se je srečal s pametjo. Prehitela sta ga na primer Vojko Omerzu, k! je nehal biti predsednik predsedstva in skupščine, in Vida Ban, ki sc je pustila odžagati s položaja predsednice družbenopolitičnega zbora. Kar zadeva Sunčiča, je Krško vse bolj polno govoric, da si je že dal šteti ure, ki jih bo še preživel kot podpredsednik skupščine. In teh ur bo menda malo.
PETJE - Na petkovi narodnozabavni glasbeni prireditvi so od presenečenja muzikantje skoraj padli z odra. Do tega jih je pripravila elektronika. Začasno je odpovedala in sc je videlo, da fantje in dekleta večinoma samo odpirajo usta in tolčejo tja v en dan po strunah in tipkah, medtem ko ubrani glasovi in zvoki prihajajo s kasete.
Novo v Brežicah)
NOVI STIL - Stalni gost naše rubrike Ciril Kolcšnik se je zunanje konsolidiral. Lepo se je ostrigel, si pristrigel brado, nataknil kravato okoli vratu in se odločil, da zaživi zgodovinski trenutek. Brežičanom je najavil, da se nič več ne borijo s Krčani in Scvničani, ampak z državo. Kljub temu njegovim ovčicam ni šlo najbolj v račun, da bi jih v Svetu posavskih občin zastopal človek, ki živi v Brestanici, poleg tega pa ima še željo, da bi delal v Krškem. Na tovrstni lokalpatriotizem je naš C. K. odgovoril, da zdaj v Posavju ni več pomembno, od kod je kdo. (“Ampak kdo je s kom,” je dodal glas iz zadnje klopi).
MEGLA - Na skupščini se je tokrat tradicionalni pctelinji boj med Cirilom Z. in Cirilom K. začel zaradi dileme, kdo prodaja meglo. C. Z. je kljunil v denar, ki ga proračun namenja za urbanistične zasnove, čeprav sam sploh ne ve, kaj to je. C.
K.	je prasknil nazaj, češ da denar namenjajo za izdelavo aktov ravno zato, ker je v preteklosti akte delal človek, ki ne ve, kaj so urbanistične zasnove. Sledil je nizek udarec C. Z., ki ne dvomi, da je C. K. kot priučen urbanist pri Savaprojektu urbanist desetletja. C. K. je udarec dobro prenesel, zato je kazalo, da boja še ne bo kmalu konec. Zato je v areno stopil župan in zaključil trgovanje z meglo, češ da ima slabo hrbtenico. (Želel je reči, da že težko sedi.)
STOP - Posebej razveseljivo novico so slišali prebivalci Krške vasi, Skopic, Velikih Malcnc in Mrzlave vasi. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je namreč ustavil vsako poseganje na območje njihovega pokopališča na Vel. Malencah, ker so tam odkrili ostanke rimskih term. Krajani domnevajo, da začasno ne smejo niti umirati.
liERfŽlSKf,^1
PORODNI$NIC£ ^
V času od L do 15. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Planinc z Libne - Veroniko, Danica Pečnik iz Gorice - Žana, Manca Gerjevič iz Brežic - Špelo, Tatjana Radej z Viher - Janjo, Ivanka Brglez iz Orešja - Jurija, Brigita Ogorelc iz Brežic - Marka, Snežana Plavulj _iz Gaberja - Gašperja, Stanka Žitnik iz Žadovinka - Blaža, Branka Hotko iz Globokega Barbaro, Marija Turšič iz Župečc vasi - Roka, Katarina Požun Blance - deklico, Majda Papež z Vrha - Tjašo in Jerneja Bulovič iz Krškega - Jaša.	Čestitamo! * •
•	Izkušnje kažejo, da človeku najhitreje rastejo - prsti. (Fridauer)
•	Dovolj sem netalentiran, da mi privoščijo uspeli. (Petan)
IZ NKŠIH OBČIN
Najprej papir in steklo, nato še pomije
Do 1995 povsod smetnjaki
KRŠKO - Nekaj krajev v občini že ima to srečo, da jim Kostak redno odvaža smeti. Iz preostalih naselij bo krško komunalno podjetje začelo redno odvažati odpadke najpozneje do leta 1995. Morda se bo to zgodilo že prej, saj je v polnem teku akcija, s katero želijo komunalci in drugi doseči, da bi bile smeti samo na mestu, kamor sodijo, to je na urejenem odlagališču. Kostak je prebivalce nekaterih naselij vprašal za mnenje o organiziranem odvozu smeti. Anketa je pokazala, da ga ljudje v glavnem podpirajo. Malo bolj zadržani glede organiziranega odvoza vsakovrstne krame, ki nastane v kmečki hiši in na dvorišču, so bili odgovorih na anketna vprašanja v Koprivnici in na Zdolah.
Odpadki, ko jih bodo pobirali v vsej občini, bodo hitro napolnili dolcnjevaško smetišče, če bodo vsi na enem kupu. Zato jih bodo zbirali to posameznih vrstah. Sortiralo jih to že prebivalstvo, ki mu bo komunalno podjetje v ta namen zagotovilo ustrezne posode za različen odpadni material. Prvi zabojniki za sortiranje smeti bodo za papir in steklo, pozneje bodo tem dodali posode za biološke odpadke, za katere v Krškem še niso našli odlagališča. Kitko naj bi potekalo
Gospodinjstva ali posamezniki na območjih, od koder začenja komunalno podjetje na novo odvažati smeti, bodo kupili smet-njakc, in sicer bodo to praviloma posode za več gospodinjstev. Se-demstolitrske posode stanejo približno 7.000 tolarjev in jih lahko plačajo na 4 obroke, 160-litrske so po 1 l.(KH) in jih je moč plačati v 3 obrokih.
Zvezde so visoko
Slavni mož in IV
V petek zvečer so na "Lojtrci” v Krškem zaman pričakovali napovedanega gosta Martina Sagttetja-Dudka. Najbolj slavni Gruntovčan je verjetno “pognmtal kaj bolj donosnega, kot je nastop na slovenski zabavno glasbeni prireditvi. Gospod Martin je sicer s posavskimi organizatorji podpisal pogodbo, a kaj bi to! Tisti del občinstva, ki je gledal in poslušal “Lojtrco” z dolgim nosom, iskreno upa, da jo je bil Zagrebčan, ki ga mediji bolj ko ne dvigajo med zvezde, res mahnil na neko politično procesijo, kol je publiko v krškem kulturnem domu v petek zvečer obvestil Vinko Šimek - Jaka Šraufciger.
Ja, se zgodi, da koga od slavnih ni med navadne Zemljane. O tem so se pred kratkim prepričali tudi v Gabrju. S televizije Slovenija so Gabrčanorn izjemno resno namignili, da bi osrednji slovenski elektronski medij rad posnel film o gabrskem kinu, ki da je zaradi svoje opreme in sploh neke vrste slovenska posebnost. Čeprav so ljubljanski televizijski ljudje natančno napovedali čas svojega prihoda, jih ni bilo v Gabrje.
Zvezdo Dudek je, kot rečeno, zadržalo na Hrvaškem pomembnejše delo. Televizijskih zvezd, pričakovanih v Gabrju, ni bilo na spregled zaradi drugih vzrokov. Televizijci so namreč na poti iz slovenske prestolnice v Novo mesto - zašli. Oba primera iz sodobne slovenske prakse pa dokazujeta, da so zvezde res visoko. Naj kar ostanejo nekje visoko. Zemljanom prazaprav ni do tega, da bi jih imeli tu doli.
MARTIN LUZAR
sortiranje odpadkov, bo pokazal t.i. modelni projekt ločenega zbiranja odpadkov na izvoru. Kostak bo še letos poskusno namestil v Krškem na desnem bregu Save posode za različne odpadke in to naj bi pokazalo morebitne pomanjkljivosti takega sortiranja v danih razmerah.
Opisano sc nanaša na redni odvoz smeti skozi vse leto. Kostak v aprilu odvaža tudi kosovne odpadke. To “sezonsko” akcijo bo ponovil septembra.
L.	M.
DUŠAN VODLAN PLESNI SODNIK
KRŠKO - Dušan Vodlan, strokovni in umetniški vodja Društva za plesno dejavnost Krško, je od 18. aprila sodnik za show dance, step, disco, housc, mambo, boogic-woog-ic, elektro boogic in brcak dance. Sodniški krst v eni od zvrsti plesa ga čaka maja na državnem prvenstvu v shovv danccu za člane.
RAJE NA ZELENICO - Da bi se izognili plačilu parkirnine, so mnogi vozniki mrzlično iskali brezplačen pmstor za parkiranje. Nekateri so se odločili kar za zelenico. (Foto: B. D.-G.)
PLESNO PRVENSTVO
KRŠKO - Plesni studio Krško bo pripravil v soboto ob 9.30 v športni dvorani osnovne šole Ixskovcc odprto prvenstvo v družabnih plesih za osnovnošolec in v disku za pionirje in mladince. V programu bodo sodelovali plesni par PK Kazina Ljubljana, Divi’s formation Krško, plesna para Sebastjan in Urška ter Matija in Teja, plesni vrtec.
IZ NKŠIH OBČIN
E
Krško naj bi se postavilo po robu
V času, ko je krška občina gospodarsko že precej oslabela, je vlada začela iskati rešitve - V mestu ob Savi v glavnem še verjamejo ministru
KRŠKO - V času sedanje slovenske prvobitne akumulacije kapitala je krška občina postala precej siromašna. Od nekdanjih industrijskih gigantov s sedežem v Krškem je ostala senca, lastniki podjetij selijo denar na lisjaške, čeprav zakonite načine prek občinskih meja. V krškem občinskem izvršnem svetu so sicer zgroženi nad takimi razmerami, vendar so prepričani, da nenadzorovano odlivanje denarja iz krških zvečine hčerinskih podjetij in obratov lahko Krčani še zaustavijo.
Zaradi tega bo vlada v veliki časovni stiski in v tekmi s strokovno ali kako drugače zelo visoko segajočimi ustanovami in gospodarstveniki že v naslednjih dneh skušala najti način, s katerimi bo firme širom občine prisilila, da bodo zadržale v občini kapital, kolikor ga je v podjetjih sploh še ostalo. “Uvoženi” direktorji se veijetno ne bodo zmenili za tak pritisk
lokalne vlade, zato Krško računa, da bo v posameznih primerih lahko imenovalo za direktorja svojega človeka. Vsaj ena priložnost, da namesti svoje kadre, sc je občini ponudila v teh dneh.
Vlada meni, da se bo občina izkopala iz sedanjih gospodarskih težav z odpiranjem novih delovnih mest, pri čemer naj bi nove zapos-
Z LOJTRCO POD OKENCE - Prireditev s tem naslovom, ki jo je pripravil v petek Radio Posavje - Studio Brežice, je privabila poslušalcev za polno veliko dvorano krškega kulturnega doma. Sodeč po mnogih aplavzih, je bilo občinstvo zadovoljno tako z glasbo kot s humorjem. Prvo je prispevalo 14 ansamblov, med katerimi so bili Big band Videm, Fantje z vseh vetrov, Lopatič family band ter ansambla Tonija Sotoška in Tonija Verderberja. S humorjem je požel aplavz zlasti Vinko Simek
Parkirnine burijo duhove
Po praznikih so začeli pobirati parkirnino - Na parkirnih mestih prazno, na zeienicah zasedeno
BREŽICE - V torek dopoldne je brežiška Ulica prvih borcev opustela. Malo so bili krivi komajda zaključeni velikonočni prazniki, a mnogo več, kot se je pozneje izkazalo, delavci podjetja Stik, ki so po sklepu občinskega izvršnega sveta začeli pobirati parkirnino. Za dve uri parkiranja so zahtevali 50 tolarjev, a voznike je najbolj jezilo to, da je treba odšteti enako vsoto, čeprav se ustaviš le za pet minut.
Zgodilo se je tisto, kar je bilo pričakovati. Tisti, ki so avtomobile parkirali sredi mesta kar za ves delovni čas, so si zdaj premislili. Trgovci se bojijo, da sc bo zaradi “nadležnih” pobiralcev parkirnin premislil tudi marsikateri kujrcc. Težko sc bo namreč navaditi in kakšnih 500 metrov
Luknja je globoka 220 milijonov
V Brežicah sprejeli osnutek proračuna - Računajo na izravnavo in posojila - Jim bo uspelo pokrpati primanjkljaje in izpeljati programe?
BREŽICE - Osnutek občinskega proračuna predvideva, da bodo v letošnjem letu Brežičani za družbene dejavnosti, komunalno infrastrukturo, varstvo okofja, prostorsko planiranje ter za razvoj kmetijstva in gospodarstva potrebovali 943,5 milijona tolaijev. Ker bodo dobro tretjino sredstev namenili za družbene dejavnosti, so poslanci največ razpravljali ravno o tem.
Poslanci sc tudi tokrat niso mogli sednik skupoščine Teodor Oršanič
izogniti prerekanju o tem, katera dejavnost je bolj jjomembna, čeprav je navsezadnje obveljalo, da za nobeno ni dovolj denarja. Nekaterim sc je zdelo nerazumljivo, da občinska vlada namenja kar 245 milijonov tolarjev za investicije v negospodarstvo, ob tem pa le po dobrih 20 milijonov za vzpodbujanje gospodarstva oziroma kmetijstva. Izvršni svet že dalj časa pojasnjuje, da občina ne more biti servis za gospodarstvo in edini nosilec razvoja, a ker iz Ljubljane do malih podjetij na podeželju ne vidijo, kaže, da tudi to leto pomoči od drugod ne bo.
Po prvih osnutkih programov bi za komunalno infrastrukturo potrebovali najmanj 789 milijonov, zato so jih morali pošteno oklestiti. Pri teni jc pomembno vlogo odigral zbor krajevnih skupnosti, ki sc jc sestal skupaj s predstavniki KS in s tehtnimi predlogi prispeval k uravnoteženemu proračunu. Ciril Kolcšnik sc je zato zahvalil zboru in njegovemu predsedniku Ivanu Živiču, pred-
pa jc predlagal, da bi sc v bodoče tudi odbori za posamezne dejavnosti sestajali že prej in tvorno sodelovali pri oblikovanju proračunskih programov.
Na področju komunalne infrastrukture bo tudi letos ostala marsikatera naloga neizpolnjena. Trpelo bo predvsem 502 km krajevnih cest v občini, ki so potrebne dobrega vzdrževanja, a bo zanj 10 milijonov bistveno premalo. Krajevne skupnosti so sc zavzele, da bi vs. programe, ki niso bili uresničeni v minulem letu prioritetno reševali letos. Miha Škrlec jc med drugim opozoril tudi na neuresničene referendumske naloge.
Poslanci so od Občinske turistične' zveze zahtevali, naj do naslednje seje pripravi bolj natančen program, po katerem bo razporedila 9,2 milijona tolarjev. Poslanec Jože Blažinč jc opozoril, da jc izvršni svet s tem, ko jc namenil za obnovo fasade občinske stavbe 5 milijonov tolarjev in za amortizacijo še 11 milijonov,
poskrbel za tako amortizacijo, ki si jc nobeno jiodjctjc ne more privoščiti. Izračunal je namreč, da pride na
• Osnutek odloka o proračunu, ki so ga poslanci pred tednom dni ž.e sprejeli, predvideva za 220 milijonov tolarjev zadolžitev. Luknja je tako velika, da so mnogi podvomili, da jo bo občini uspelo pokrpati. Predlagatelj namreč računa, da mu bo od republike uspelo izterjati 53 milijonov za izravnavo javne porabe. Poleg tega proračunu primanjkuje še 30 milijonov zaradi manjših obresti za kratkoročna posojila, primanjkljaji pa so še zaradi nižjih prihodkov od parkirnin, komunalnih taks in nekaterih dnigih zmanjšanih prilivov. Predlagatelj načrtuje, da se bo občina konec junija morala zadolžiti izven proračuna. Če bo uspel s pritiskom na republiko dobiti finančno izravnavo, lahko pričakujemo zadolžitev v višini 75 milijonov tolarjev, sicer pa še več.
zaposlenega v občinski upravi po 160 tisočakov amortizacije.
B. DUŠIČ-GORNIK
tudi prepešačiti v eno ali drugo smer od parkiranega avtomobila.
Pretekli teden je bilo torej prostora za parkiranje sredi mesta dovolj zaradi tega ni bilo posebnih zastojev v prometu, kakršnim smo bili priča doslej. Po stranskih ulicah, na primer okrog trgovske šole, cerkve sv. Lovrenca in jx> bližnjih zelenicah, jc bila slika ravno obratna, bilo jc vse zasedeno.
Dolgo pa tudi tam ne bo miru, kajti po mestu se že kako leto sprehaja občinski nadzornik, ki skrbi tudi za red pri parkiranju. Pretekli teden jc bil popustljiv, v bodoče bo tudi on zaračunal tistim, ki bodo svoje vozilo pustili kar na zelenici. Tako dejanje jih bo stalo 2.500 tolarjev.
Po prvem tednu novega “parkirnega režima” v Brežicah seveda še ne more biti jasno, kako sc bo obnesel. Vozniki sc bodo postopoma nanj navadili, kakor so sc njinovi kolegi v drugih mestih. V kratkem sc bo tudi pokazalo, ali jc v mestu res premalo parkirnih mest ali pa so bila le nesmotrno zasedena. Prav tako bo šele čas pokazal, ali bo parkirnina res odgnala kupice v trgovinah ob glavni mestni ulici, ali se bo podjetju Stik posel obnesel, in navsezadnje, ali bo z njegovo pomočjo kaj priteklo tudi v občinski proračun.
B. D.-G.
VELIKE MALENCE MED DEMOGRAFSKO OGROŽENA OBMOČJA
VELIKE MALENCE - Vlada republike Slovenije jc v začetku aprila z odlokom razglasila krajevno skupnost Velike Malcncc v brežiški občini za demografsko ogroženo območje. Tako so v tej občini zdaj vse krajevne skupnosti razen mestnih uvrščene v ogroženo območje.
litve zagotovilo podjetništvo z delovnimi programi, ki prinašajo dobiček. Pri tem vlada še vedno upa, da se slovenski minister za gospodarstvo ni samo šalil, ko je še pred časom obljubljal precejšnjo državno pomoč pri razvijanju podjetništva in s tem pri odpiranju novih delovnih mest v občini. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so v krškem izvršnem svetu že malce v skrbeh, ker min-
• Da krške občine ne bi kdo po nepotrebnem zavajal z lepimi besedami, se bo stvari lotila tildi sama. Krški izvršni svet, ki se je 16. aprila sestal na izredni seji, namenjeni perečim gospodarskim razmeram, bo zbral razpoložljiv denar in ga naposled uporabil za ustanavljanje ali okrepitev obstoječih malih podjetij in verjetno tudi obrtnih delavnic, skratka, za gospodarske naložbe. Vladni možje se ogrevajo tudi za ustanovitev podjetniškega razvojnega centra, ki ga je sicer skušal organizirati že prejšnji krški izvršni svet.
Lster razen obetov ni ponudil še ničesar in ne daje znakov, da se bo v omenjenem pogledu v kratkem poboljšal.
L. M.
SEBASTJAN IN URŠKA ČETRTA
KRŠKO - Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, mlada plesalca Društva za plesno dejavnost Krško, katerih sponzor jc zavarovalnica Triglav Krško, sta sc v soboto udeležila kvalifikacijskega turnirja na Ptuju. Med 33. pari sta zasedla 4. mesto in s tem novih 12 točk za prehod v višji razred. Na tem tekmovanju sta prvič nastopila Matija Kržan in Teja Dumcnčic in zasedla 25. mesto. Rezultat bosta skušala izboljšati na turnirju 8. maja v Novi Gorici.
DOLENJSKI LIST
Vas četrtkov prijatelj
OBČNI ZBOR
BREŽICE - Jutri ob 19. uri bo v Domu požarne varnosti v Brežicah letošnji redni občni zbor Občinske gasilske zveze. Ena najpomembnejših prostovoljnih organizacij v občini bo na zboru pregledala minulo delo in poslovanje, izvolila novo predsedstvo in sprejela delovni program za to leto.
Šola v Pečicah za planince in za pouk v naravi
Obnova še letos?
PEČICE - Planinsko društvo Brežice želi obnoviti prostore v šolski stavbi v Pečicah, ki že davno ne služi več svojemu prvotnemu namenu. V preurejenih prostorih bi organizirali planinske tabore za mlajše člane, saj njihovo društvo poleg 250 odraslih vključuje tudi 100 mladincev in še 450 pionirjev.
Tej pobudi sta sc pridružila še osnovna šola Brežice in vzgojno-varstveni zavod Brežice, ki bi stavbo potrebovala za organiziranje bivanja otrok iz vrtca v naravi in za izvedbo nekajdnevnih športnih in naravoslovnih šolskih dni. V občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti so tudi letošnje leto načrtovali pomoč staršem pri stroških za šolo v naravi. Pri sestavljanju proračunskih programov so prišli do ideje, da bi bilo dobro podpreti pobudo o obnovi šole v Pečicah, saj bi to v prihodnjih letih pocenilo izvedbo najrazličnejših oblik bivanja v naravi. Tako so sredstva, ki so namenjena za sofinanciranje šole v naravi, v tem letu preusmerili v obnovo šolske stavbe v Pečicah.
V osnutku proračuna so za ta namen predvideli 1,7 milijona tolarjev, poleg tega pa so del sredstev za obnovo šole planirali še pri dejavnosti otroškega varstva in športni dejavnosti. Ce bo občinska skupščina tako zastavljen program podprla, v sekretariatu za družbene dejavnosti računajo, da bi že to leto lahko zagotovili osnovne pogoje za bivanje: popravili bi streho, uredili napeljave in ogrevanje ter uredili kuhinjo in spalne prostore.
B. D.-G.
Novinarji Dolenjskega lista komentirajo
Kočevski izvršni svet se je le vdal
Po približno letu in pol, odkar so kočevski poslanci prvič prejeli osnutek pravilnika, ki je določal pogoje in merila za dodeljevanje občinskih službenih stanovanj, so ga na nedavnem skupščinskem zasedanju končno sprejeli. Če bodo sprejeli tudi pravilnik, bo to pomenilo konec velike stanovanjske afere, do katere je v Kočevju prišlo v času, ko so na republiški ravni sprejemali novo stanovanjsko zakonodajo. S tem pa ni rečeno, da ne bo morda izbruhnila nova afera, saj ima, kar zadeva službena stanovanja v lasti občine Kočevje, skupščinska komisija, ki je bila zadolžena za pripravo pravilnika, sedaj v svojin rokah
škarje in platno. Pri obeti
pravilnikih, ki jih je pripravil kočevski izvršni svet, je bila temeljni kamen spotike in vseh kasnejših zapletov odločitev popravljalcev pravilnika, da zaposlenim v gospodarstvu oz. podjetjih ne bi dodeljevali občinskih službenih stanovanj. Izvršni svet je svojo določitev pojasnjeval s tem, da so občinska službena stanovanja edina stanovanja kočevski občini, ki jih lahko pridobijo zaposleni v šolstvu, zdravstvu, otroškem varstvu in drugih zavodih ter občinski upravi. Pri svoji določitvi je vztrajal, kar pa je pri nekaterih poslancih povzročilo gnev. Arogantni nastopi predsednika izvršnega sveta Alojza Petka, češ da je priprava pravilnika in nasploh vse v zvezi z občinskimi stanovanji tako ali tako v izključni pristojnosti izvršnega sveta, so temu samo doprinesli. Nepopustljivemu izvršnemu svetu so poslanci zato pripisovali celo zlonamernost pri pripravi pravilnika in ga z nekaj zaporednimi pobudami in kasnejšimi glasovanji o nezaupnici skušali spodnesti.
Izvršni svet se je, naveličan nenehnih očitkov in dokazovanj, končno predal. Vso zadevo je prepustil skupščini. Ta je imenovala petčlansko komisijo za pripravo pravilnika in proučitev, kaj in kako s službenimi stanovanji, še posebno tistimi na Trgu zbora odposlancev, zaradi katerih je do stanovanjske afere pravzaprav tudi prišlo. Komisija je po nekaj mesecih končno pripravila pravilnik in vsaj v osnutku so ga poslanci pred kratkim tudi že sprejeli
Pravilnik je pravo nasprotje predhodnih dveh in daje priprav-Ijalcem pravilnika, gledano v celoti, skoraj neomajne možnosti razpolaganja s službenimi stanovanji. S tem pa se pojavlja nevarnost, da bo komisija doživljala vse tisto, kar je doživljal izvršni svet, ko so bila službena stanovg-nja "še” v njegovi pristojnosti. Ze od vsega začetka se namreč pojavlja vprašanje, zakaj so si nekateri tako zelo prizadevali, da bi gospodarstvo postalo enakopraven partner tistemu, kar so bile včasih družbene dejavnosti. Nadaljnje vprašanje, ki so si ga nekateri
zastavili že ob sprejemanju osnutka, je, zakaj stanovanj ne bi dodeljevali tistim, ki bodo v njih živeli, ampak podjetjem, zavodom in drugim, za sicer poimensko znanega kandidata. V osnutku sprejeti način ima nekatere prednosti, vendar pa prinaša tudi dvom, ali ne bodo tako občinska službena stanovanja sčasoma postala stanovanja podjetij ali tistih pač, ki jih bodo dobili. Največ kritik pa bo skupščinska komisija lahko deležna zaradi odločitve poslancev, da bo stanovanja dodeljevala komisija, in sicer brez izdelanih objektivnih kriterijev (točkovanja), ki bi komisijo pri njenem svobodnem odločanju, komu bo stanovanjc dalajn komu ne, vsaj malo omejevali. Če ob tem niti ne bi šlo toliko za vprašanje poštenosti članov komisije in če se zanemari dejstvo, da bi bile pritožbe zoper odločitev komisije zaradi neizdelanih meril skoraj brezpredmetne, pa še vedno ostaja vprašanje, ali je komisija dovolj strokovna, da bo lahko pravilno presojala.
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
A ne le posamezniki, tudi črnomaljska vlada že obupuje nad gosti iz Bosne. Pravzaprav kar naravnost pove, da se z begunskim centrom v mestu ne bo nikoli sprijaznila in želj da bi begunci čim prej odšli. Zato, ker je za občino z 18.000 prebivalci, ki je po družbenem proizvodu na zadnjem mestu v Sloveniji nekaj 100 beguncev veliko breme, a tudi zato, ker jim nihče ne ve povedati koliko časa bodo še ostali. Njihov strah je še večji ker se begunci morda sploh ne bodo vrnili na svoje nekdanje domove in bo treba razmišljali, kje jih bodo naselili bolj za stalno. Prav tako se zdi Črnomaljcem nerazumljivo, da se mednarodne organizacije in Rdeči križ trudijo za čim boljše počutje beguncev, medtem ko jim ni kaj prida mar, kako bo z ureditvijo celotnega kompleksa nekdanje vojašnice, kjer se center nahaja. A prav zaradi urejanja begunskega centra so imeli v črnomaljski občini dodatne stroške, ki so jih morali plačati pretežno sami, saj je bilo iz Ljubljane doslej denarja le za vzorec.
varnosti. Predvsem zbirni center ne gre nikakor skupaj s poslovno cono. Ce pa že mora biti tam -Črnomaljci upajo, da zares začasno - bi ga morali ograditi in ločiti od poslovne cone, ne nazadnje pa zahtevati tudi kakšno rento. Črnomaljci zagotavljajo, da bodo v prihodnje račune za vso povzročeno škodo pošiljali na urad za begunce. Teh računov se je doslej nabralo za kar čeden kupček. Res je tudi, da bodo najbrž morali še nekaj časa - radi ali neradi - živeti z begunci. Znano je namreč, da bo v Sloveniji ostalo 10 do 15 baznih centrov in med temi je Črnomelj že določen. Začenja se torej drugo leto začasnosti.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
V
Črnomaljski begunski center leto potem
Včeraj je minilo leto dni, odkar so v poslopjih nekdanje črnomaljske vojašnice odprli začasni zbirni center za begunce. Takrat nihče ni pomislil, da bodo begunci ostali tako dolgo, celo na to, da bodo tam do zime, ni nihče računal. A tudi, da se jih bo zvrstilo toliko, kot se jih je potem v nekaj dneh, ne. V Črnomlju jim je bilo namreč naročeno, naj pripravijo prostor za 600 ležišč, toda v štirih dneh se je število beguncev povzpelo na 1.196. Danes jih je v centru še 505, nekaj pa tudi pri družinah, ki vse težje zmorejo breme njihovega vzdrževanja.
Bolj klavrne so tudi izkušnje Črnomaljcev z uradom za begunce, ki se po njihovem pri svojem delu velikokrat izgublja ali je zadovoljen z razmerami, kakršne so. Ob lem pa se izgovarja, da je odvisen od mednarodnih organizacij, ki dajo denar, ko ga dajo, če ga sploh dajo. Zaradi tega se tudi dogovori uresničujejo počasi, a - tega v Črnomlju ne tajijo - nekaj uspehov vendarle je. Med zadnjimi tudi gradnja čistilne naprave v zbirnem centru. Prav tako so ponosni na obnovljeno največjo stavbo v vojašnici, v kateri so sedaj begunci in ki bo pač ostala mestu, ko bodo sedanji stanovalci odšli. A po drugi strani bi lahko, pravijo, oddajali stavbo v najem, s tem pa bi se ustvarjal dohodek
Črnomaljcem gre precej v nos amatersko vodenje centm. Pa tudi merila in način vodenja, ki da so takšni, da na področju nekdanje vojašnice ne zagotavljajo popolne
Podoba ni rožnata, drugje pa je še bolj črna
Letos naj bi se sevniško gospodarstvo soočilo z okrog 200 presežnimi delavci, ki jih ne bodo mogli ustrezno rešiti in bodo prešli v t.i. <xlprto brezposelnost. Pri teh presežkih gre predvsem za delavce tekstilne, lesne in kovinske industrije. To število pa predstavlja dobre 4 odst. zaposlenih v tem sektorju. Vse več presežkov pa se pojavlja tudi v zasebni obrti.
Več kot v preteklosti je predvidenih presežkov med tehniki, čeravno naj bi šlo vendarle zve-činoma za delavce z nainižjo stopnjo izobrazbe. Navkljub temu, da naj bi bilo letos presežnih delavcev v sevniški občini več kot v zadnjih letih, je po besedah Saše Mohorko z območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici to število še zmeraj precej manjše kot v preostalih dveh posavskih občinah. Zatorej tudi ne pričakujejo, da bi se v sevniški občini gospodarske razmere bistveno poslabšale, medtem ko so predvidevanja za brežiško in krško občino precej bolj črnogleda.
Zagate so še toliko večje, ker so podjetja že v preteklih letih v celoti izkoristila možnosti preusposablja-nja oz prezaposlovanja presežnih delavcev, zato podjetjem dostikrat ne preostaja nič dmgega kot da dejansko odpušajo zaposlene zaradi ukinitve delovnih mest. Skrbi zlasti to, da v družbenem sektorju, kjer je še vedno zaposlena velika
Mleko kot politična pijača
Nedavne težave pri odkupu mleka, ko se je za slovensko mleko čez noč zaprl italijanski in avstrijski trg, že prej pa so slovenske mlekarne izgubile hrvaško tržišče, zlasti Istro, so razkrile kup stvari, ki so bile do sedaj širši javnosti boli ali manj prikrite. In to težav, s katerimi se spopadata tako ena kot dniga stran, pridelovalci in odkupovala; pri slednjih mislimo predvsem Ljubljanske mlekarne, ki so tako rekoč izključni odjemalec mleka z Dolenjskega, iz Posavja in Bele krajine.
Ljubljanske mlekarne vsak dan odkupijo okoli 350.000 litrov mleka, od tega so ga doslej 100.000 I vsak dan izvozile, največ v Italijo in manj v Avstrijo. Zaradi zapore za slovensko mleko v teh dveh državah pa tudi zaradi v primerjavi z razvitimi evropskimi državami precej majhne porabe mleka m mlečnih izdelkov na prebivalca v Sloveniji se je v Ljubljanskih mlekarnah nakopičilo izredno veliko zalog tako imenovanih trajnih mlečnih izdelkov. Kar 70 ton sira, za
izdelavo katerega je potrebnih 700.0001 mleka, jim je splesnelo. Ob tem pa, se pritožujejo v mlekarnah, država dovoljuje uvoz ogromnih količin mlečnih izdelkov, med njimi celo takih, na primer obarvanih sirov, ki ne ustrezajo našim standardom. Kot da država načrtno podpira hitro bogatenje trgovcev, ki se mu reče tudi kruh brez motike.
Ljubljanske mlekarne imajo okoli 18.000 dobaviteljev mleka, taka množica pa povzroča ne samo kup dodatnih težav, ampak tudi precej draži vso zadevo, saj je, če nič drugega, toliko več prevozov. Podobna mlekarna v razviti evropski državi ima okoli 2.000 dobaviteljev, tako da vodja odkupa pozna tako rekoč vsakega izmed njih. Že zato jim je odkup in vse, kar je povezano z njim, lažje organizirati, da ne govorimo o tržnem redu in stabilnem trgu sploh. Ob naši mali porabi mleka in mlečnih izdelkov, neprimerno večjem odkupu kot porabi, zaprtem
tujem tržišču morajo Ljubljanske mlekarne za odkup mleka na mesec odšteti 250 milijonov tolarjev, prevozi pa jih stanejo še dodatnih 50 milijonov. 300 milijonov tolarjev na mesece pa je vsota, ki bi nagnala stmh v kosti še kakšni večji in trdnejši firmi kot so Ljubljanske mlekarne. Zato ni čudno, da mlekarne ob takih razmerah včasih zamujajo s plačilom za mleko. Ker pa gre za več kot 10 milijonov litrov mleka na mesec,
.... ..........> l'
tane mleko prvovrstna politična pijača, če že ni pijača jmlitikov.
Za sedaj je vlada zagotovila denar za odkup vsega mleka. Koliko časa bo to trajalo, se ne ve. Ljubljanske mlekarne so jasno povedale, da bodo, če bo ta "injekcija" popustila, morale omejevati odkup, če bodo meje za izvoz slovenskega mleka še ali spet zaprle. Slovensko mleko vre, pri vretju se kaj rado zgodi, da, če ne pazimo, prekipi in lahko koga tudi hudo popari.
ANDREJ BARTEIJ
• Zeto majhne možnosti zn delo ponujajo obrtniki in podjetniki, pa še tisto lepo število novih obratovalnic ostaja bolj na papirju oz. praviloma z zaposlenim lastnikom družbe z omejeno odgovornostjo. Mnoge d.o.o., ki se jih nekateri gospodarstveniki izogibajo v velikem loku, dobivajo po svoji nezanesljivosti in neposlovnosti še nekatere druge atribute zloglasnih GG (grupe gradjana) iz proslule Jugoslavije. Ocenjujejo, da se bo proti koncu leta število brezposelnih povzpelo kar na 1.100 oseb, torej bi se povečalo število iskalcev dela približno zn petino! Seveda skušajo na zavodu zn zaposlovanju tudi letos z ukrepi aktivne politike zaposlovanja omiliti stisko okrog 350 oseb. Računajo, da bo več samozaposlitev kot doslej. Jasno pa je, da ti ukrepi, posebej še, ko gre za sofinanciranje pripravništva in javnih del, ne pomenijo trajnega razreševanja nezaposlenosti.
večina delavcev, ne pričakujejo bistvene oživitve zaposlovanja. V sevniškem gospodarstvu in negospodarstvu naj hi letos zaposlili le 35 delavcev in 40 pripravnikov.
Toda vedeti je treba, da je več kot polovica načrtovanih zaposlitev samo trenutnega značaja, in sicer gre za jx>krivanje začasnih odsotnosti ze zaposlenih in novih zaposlitev za čas pripravništva. Nadomestnih zaposlitev zaradi upokojevanja skorajda ni, to pa je še <fokaz več, da skušajo podjetja s predčasno upokojitvijo oz dokupom let svojim delavcem še vedno rešiti zlasti vprašanje odvečnih delavcev.
PAVEL PERC
Dogodki v sliki in besedi
PESMI IZ 200 GRL — V nedeljo je bila v črnomaljski župnijski cerkvi 20. revija belokranjskih cerkvenih pevskih zborov, na kateri seje v 12 zborih predstavilo okrog 200pevcev. Vsak zbor je zapel po dve pesmi, na koncu pa so ob spremlja vi pihalnega orkestra glasbene šole iz Metlike in pod taktirko prof. Jožeta Trošta zadonele pesmi iz vseh grl hkrati Sicer pa so zbori izvajali predvsem dela belokranjskih skladateljev Matije Tomca in Josipa Štrbenca. Prav spominu na slednjega, katerega dela so bila doslej v glavnem zamolčana, je bila tudi posvečena jubilejna revija. Gosta sta bila tudi ustanovitelja revije Marjanca Grdiša-Vidic in nekdanji črnomaljski župnik France Urbanija Na fotografiji: mešani pevski zbor dobliške podružnice črnomaljske župnije pod vodstvom Cvetke Banovec. (Foto: M.B.-J.)
DAJTE MU, DAJTE, JURJA DAROVAJTE — Po ljudskem koledarju je Jurjevo, 24. april, začetek pomladi V Črnomljuje sicerjurjevanje skupaj s kresovanjem,ki ga že vrsto let pripravljajo v prvi polovici junija le del turistične ponudbe. Toda zadnja leta v Beli krajini vse bolj oživlja obdarovanje otrok na Jurjevo. Od hiše do hiše vodijo Zelenega Jurija v brezove veje odetega fantiča ter voščijo srečo tistim, ki jim dajo jajca ali kakšne druge dobrote, ter nesrečo tistim, ki jim ne odprejo vrat atijih odženejo od hiše. Tako so se pripravili voščit »srečno novo Jurjevo leto« črnomaljski otroci. Jurjevo leto traja v Beli krajini od Jurjevega do takrat, dokler »petje s hrastja ne pade«. (Foto: M.B.-J.)
PODOBA NEMARŠČINE
velika
--------- —................ Po celi Sloveniji poteka
spomladanska očiščevalna akcija, češ počistimo vsak pred svojim pragom. Pred nedavnim je novomeška Komunala iz cele občine odvažala kosovne odpadke; kjer so na odjemna mesta ljudje privlekli avtomobilske školjke, pa tudi te. Razveseljivo je, da je odziv na te očiščevalne akcije vsako leto večji, kar govori, da se ekološka zavest ljudi izboljšuje. Zato še toliko bolj bodejo v oči taki prizori, kot je ta, ki je bil posnet na Dolžu. Ob smetnjaku v robidovju že lep čas leže zveriženi ostanki avtomobila. Dolž poleg tega res ni tako velik, da tamkajšnji prebivalci ne bi mogli ugotovili (če že sedaj ne vejo), kdo je to pločevino privlekel tjakaj. Pa hi se fantje zbrali in mu "avto" lepo "parkirali” pred njegovo hišo. (Foto: A. B.)
KRKO SO POPENILI
Ob deževju se v Krko iz kanala pod kandijskim mostom v Novem mestu izlivajo penaste odplake. Tako kot prejšnjo sredo pa še ni bilo. Iz kanala je v Krko bruhala gosta penasta brozga in njena sled se je vlekla proti jezu. Ljudje, ki se na to spoznajo, pravijo, da pride do takega pojava le ob deževju, ker kanalizacija, ki je dimenzionirana za tako imenovani sušni pretok, ne more požirati povečanih odplak in jih odvajati na čistilno napravo, in tako “višek” teče naravnost v Krko, pri tem pa se zaradi padca čez visoko kaskado močno speni. Ta pena naj bi sama po sebi ne bila reki škodljiva. Vendar nezaupljivi ljudje takim in podobnim razlagam neradi verjamejo in se boje, da deževje kakšna bližnja tovarna, ki že tako ne slovi po tenkočutnem odnosu do okolja, izkoristi in se znebi neprijetnih (in škodljivih) odpadkov. Kakorkoli že, prav bi bilo, ko bi ob takem pojavu vzeli vzorec pene in jo analizirali. Krka pa je, žal, kar tiho, sicer bi, kot se danes reče, morala že zdavnaj pojreniti. (Besedilo in slika: A. Bartelj)
8
DOLENJSKI UST


—	wtMniiW»iii.h* . .•Mamuli bi„	..	»u.
Kapitelj skozi umetnikovo videnje
Proslavitvi petstoletnice Kolegiatnega kapitlja seje z razstavo svojih slik kapitlja pridružil tudi akademski slikar Jože Kumer - Večni motiv
NOVO MESTO ■ Skoraj ga ni unu-tnika, naj si bo likovnega, glasbenega ali besednega, ki bi ustvarjal v Novem mestu, pa bi se v njegovem delu ne pojavil Kapitelj. Njegova dominantna pojava je pač premočan izziv, da bi ga ustvarjalec spregledal ali se mu lahko izognil. Ta izziv je že zgodaj sprejel tudi novomeški akademski slikar Jože Kumer, ki živi in dela v Dolenjskih Toplicah. V petek zvečer je v privatni galeriji Gospodična na Ulici talcev 2 odprl razstavo s svojimi kapiteljskimi motivi, posvečeno 500 letnici Kolegiatnega kapitlja.
15 LET PREPEVAJO - Zbor Lisca iz Sevnice je v soboto v humornem in sproščenem slogu povabil na praznovanje svoje stoletnice. Preden bo napočil jubilej, bi radi pevci še kaj postorili, med dnigim pridobili dodatne nižje glasove. Prav pomanjkanju na moški strani so bile namenjene naslednje sobotne besede pevcev: “Hudo se piše sevniškernu ljudstvu, če moški nočejo peti! Če samo obljubljajo!”
“Vsak jubilej bogati in spodbuja, kako torej ne bi častiljivi jubilej Kapitlja, ki je v življenju Novo-meščanov in vseh, ki pridejo v stik z Novim mestom, tako prisoten,” pravi slikar Jože Kumer, ki sc je s Kapitljem umetniško srečeval v različnih obdobljih in razpoloženjih. “Na Kapitelj sem močno navezan, ker je moje otroštvo minilo v njegovi zanimivi okolici. Zidovi so mi govorili skrivnosti davnih graditeljev in
Težak, pa morda le pravi čas
Mešani pevski zbor Lisca iz Sevnice s sobotnim koncertom počastil 15-letnico delovanja - Prvi Pfeifer, sedanji Peček - Gallusova priznanja pevcem
SEVNICA - Mineva 15 let, odkar deluje Mešani pevski zbor Lisca iz Sevnice. Prav obletnici v čast je zbor pel v soboto zvečer v kulturni dvorani sevniškega gasilskega doma in nastopil tako, da je bilo prijetno za uho in lepo za oko. To navsezadnje ne čudi, ker so pevci zbora Lisca opravili skoraj 1.500 ur vsy in kar 90 javnih nastopov. Toliko tega se je namreč nabralo v desetletju in pol.
Iz zgodovine zbora samo še to, da ga je do 10. obletnice vodil Jože Pfeifer. Za Pfeiferjem sta pevcem dirigirala Romana Pcmovšck in Franc Leben, za katerima je taktirko 1991. leta prevzel Stane Peček, sedanji zborovodja. Scvniški pevci pod okriljem tovarne Lisca so doslej sodelovali na vseli občinskih in posavskih pevskih revijah, nekajkrat so dali svoje glasove veličastnemu zboru na taboru v Šentvidu pri Stični. Na-
stopali so tudi drugje in drugače, saj ’ imajo obilo velikih in večjih znanstev ne samo z zbori v Posavju in na Dolenjskem, ampak celo v Rožu na Koroškem.
Nekaj o svojem poldrugem desetletju je zbor povedal tudi v soboto na slavnostnem koncertu. Ker so pevci ob tej priložnosti namigovali tudi na manjše zadrege, omenimo, da bi v bodoče radi prišli do vsaj nekaj dodatnih moških glasov.
Spet Jezikovne počitnice
Široka akcija za jezikovno bogatitev je spet stekla
počitnice. Letos bodo organizirane ze četrtič (leta 1991 so bile zaradi
Tudi slovenščine se je treba učiti. Tega se zlasti zavedajo Slovenci na avstrijskem Koroškem. Krščanska kulturna zveza v Celovcu sc še posebej prizadeva, da bi se moč in odmev slovenske besede čimbolj ukoreninila v zavesti mlade generacije, saj je znanje obeh deželnih jezikov pravica in nesporno pomembno kulturno dejanje in bogastvo. Zato je pred leti tudi prišlo do pobude, da sc v Novem mestu vsako leto med počitnicami za okoli 30 mladih Korošcev pripravijo in izvedejo Jezikovne
ORAČ V ROGAŠKI SLATINI
ROGAŠKA SLATINA - V petek, 16. aprila, je v razstavnem salonu Rogaška Slatina odprl razstavo novomeški slikar Janko Orač. Na ogled je opus iz slikarjevega večletnega dela, izbor pa obsega 28 del. Razstava bo odprta do 7. maja.
JOŽE KUMER V MARIBORU
NARIBOR - Novomeški akademski slikar Jože Kumer razstavlja v Mariboru. Otvoritev razstave bo danes, 22. aprila, ob 18. uri v Železniškem zdravstvenem domu, Kopitarjeva ulica 2. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci Srednje glasbene in baletne šole Maribor in kvartet bratov Feguš.
vojnih razmer odpovedane).
Nezamenljivo vlogo pri tej organizaciji izpopolnjevanja v slovenskem jeziku imajo družine gostiteljice oziroma njihovi otroci, ki za tri tedne udontijo mlade goste s Koroške in jim tako omogočijo nenehno in bogato komunikacijo v slovenskem jeziku. Letos bodo jezikovne počitnice od 18. julija do 7. avgusta. Potekale bodo po podobnem programu, kot je veljal za pretekla leta. Na Koroškem so priprave že stekle in pričakovati je, da se bodo nekateri lanski udeleženci spet vrnili v Novo mesto. Jezikovne počitnice bodo imele tudi tokrat osnovno delovno središče za vzgojno-izobraževalno delo na osnovni šoli Grm v Novem mestu.
V vsebinsko zanimiv in organizacijsko razgiban program sc bodo vključili otroci iz Koroške (stari od 10 do 16 let) in njihovi novomeški vrstniki oziroma družine gostiteljice, učitelji, mentorji in organizatorji, predstavniki občine, društva, ustanove, podjetja in zainteresirani posamezniki. Pri organizacijskih pripravah in izvedbi Jezikovnih počitnic bodo pomagale osnovne šole Bršljin, Center, Grm in Šmihel, pri posameznih nalogah pa tudi druge osnovne šole.
Dosedanji rezultati teh jezikovno-kulturnih srečanj v Novem mestu so bili spodbudni in vsestransko uspešni. Naj se tako in še uspešneje potrdijo tudi letošnje Jezikovne počitnice.
J. ŠKUFCA
SREČANJE NA HRIBU - Kulturna srečanja v gostilni “Na hribu" na Škrjančah se nadaljujejo. Na petkovem večeru se je s slikanem Tonijem Vovkom, ki razstavlja v lokalu, pogovarjal o ustvarjalnem delu Šmihelski župnik Ciril Plešcc, organizator večera Rudi Škof pa z ljubiteljskim glasbenikom dr. Cvetom Gradišarjcm. Rudija Škofa (levo) je Na hribu srečal tudi Abraham. V njegovo čast je ob poti zasadil drevo. To naj bi se ob različnih priložnostih ponavljalo, dokler ne bo drevored zasajen vse do ceste. (Foto: T. Jakše)
Druge vrste težave prinaša zboru sedanji čas, saj je dandanašnji na voljo vse manj denarja za ljubiteljsko kulturo. Stane Peček dirigira optimistično, kot je tedaj, ko je šlo kulturi lažje. Zborovodja je namreč
V soboto so se pevci na koncertu spomnili svojega pokojnega basista Vinka Dernača. V zboru so podelili priznanja. Anica I)er-nač, Hinko Maver, Tanja Nov.šak, Lojze Spec in Mcry Stih so dobili bronaste Gallusove značke. Martini Horžen so izročili srebrno Gallusovo značko.
prepričan, da ljubiteljske kulture nikoli ne bo čisto konce, ker jo ljudje zmeraj potrebujejo. Ker jim je do nje, bodo na primer dobri pevci zmeraj našli občinstvo in pokrovitelja. Temu ne ugovarja Anica Dernač. Kot predsednica zbora je tudi prepričana, da ima zbor Lisca dobro strokovno vodstvo, in to v osebi Staneta Pečka in njegove soproge Duške.
M.	LUZAR
“TRINAJSTO PRAŠE” V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V soboto, 24. aprila, bo ob 21 uri v Mladinskem kulturnem klubu Bela krajina v Črnomlju koncert skupine “Trinajsto prasc”, ki jo sestavljajo glasbeniki Tomaž Rauch, Roman Ravnič in Igor Cvetko. Na gosli, klarinet, citre, bas in harmoniko igrajo pretežno glasbo iz ljudskega izročila.
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
DRAGATUŠ - V nedeljo, 25. aprila, ob 16. uri bo v Kulturnem domu v Dragatušu revija odraslih pevskih zborov. Prijavljenih je šest zborov iz Bele krajine.
Srebrni jubilej noneta Rog
Jutri koncert jutri v Glasbeni šoli
KOČEVJE - Nonet Rog te dni praznuje 25-letnico obstoja. Jubilejni koncert bo jutri, 23. aprila, ob 18. uri v dvorani Glasbene šole (bivša gimnazija).
Dobrih 15 let je bila pevovod-kinja zbora Marica Vidmar, zdaj pa je to že deset let Kristina Trkovnik, ki že od ustanovitve zbora opravlja tudi vse organizacijske posle. Teh ni malo, saj nonet nastopa tudi po 25- do 30-krat letno. Od leta 1975 redno nastopa na izseljenskih piknikih, nastopal je že na radiu in televiziji, gostoval pa je že tudi v sosednji Hrvaški in Italiji.
Pevke so posebej ponosne na svoj izbor starih narodnih pesmi in na narodne noše, spodbuja in radosti pa jih tudi to, da za njihovo petje vlada vse več zanimanja tudi med mladino, čeprav je njihovo najhvaležnejše občinstvo seveda med starejšimi, zlasti kadar zapojejo v domovih za starejše in v zdraviliščih.
J. PRIMC
s preteklostjo prežete površine so sc kot dominanta pojavile tudi na mojih slikah. Delti so plod daljšega ustvarjalnega obdobja, v katerem je Kapitelj stalnica, medtem pa sem seveda delal tudi druga dela.”
Iz razstavljenih del je prav zaradi tega moč razbrati tudi umetnikovo razvojno pot in njegova iskanja, ko
ROTARJEVA “DOLENJSKA V CELJU”
CELJE - Novomeški slikar Jože Kotar je pred kratkim zaprl razstavo v Dolenjski galeriji. Izbor s te razstave, predvsem večja platna (21 del), je preselil v celjsko galerijo Mozaik. Otvoritev razstave z naslovom “Dolenjska v Celju” je bila v petek, 16. aprila, in bo odprta do 10. maja. Na otvoritvi, ki je bila dobro obiskana, je pripravil kulturni program celjski Studio za ples. Iz Celja se bo razstava selila v Brežice.
sc je od trdnih realističnih osnov podal na spiralno stopničasto pot do radikalnih poenostavitev, ob katerih pa nov izraz postane jasen in prodornejši in motiv še ohrani znano in razpoznavno obliko.
“S Kapitljem pa s tem seveda še nisem končal, saj ga lahko še upodabljam na drugačne načine, kar sem dokazal tudi z najnovejšimi deli. Motiv je na nek način neskončen in sc bom še srečeval z njim,” pravi umetnik, čigar dela so na otvoritveno slovesnost, na kateri je na kitaro igrala Maja Obcrstar, privabil kar lepo število obiskovalcev.
T. JAKŠE
EDINI IZ DOLENJSKE
LJUBLJANA - Na dobrodelno akcijo slovenskih umetnikov, ki je bila organizirana kot pomoč otroškemu oddelku Onkološkega inštituta Kliničnega centra v Ljubljani z namenom, da bi za zbrane umetnine iztržili denar za nakup stanovanja, sc je z našega konca odzval le slikar Jože Kotar. Njegova slika je bila na dražbi prodana za 90 tisoč tolarjev.
• Smrt, naj bo še tako težka, je zelo nizka cena za večni mir. (Bor)
kultura
in
izobra-
ževanje
PRVIČ NA ODRU - Lani oktobra so se pod vodstvom prizadevne Staše Vovk pričeli učiti pravilne drže, lepega govorjenja, sproščenega smeha, vtem pa se posvetili študiju igre Borisa A. Novaka "Mala in velika una”. Prejšnjo sredo so premagali tremo in stopili na oder: Alja Pezelj, Tanja Peterlin, Matevž Kralj, Aljoša Vrbctič, Mitja Bukpvec, Brina Rediing, Veronika Balkovec, Svetlana Miladinovič, Urška Stupar in Snežana Miladinovič. Krst je uspel in Novo mesto ima mlado in nadobudno igralsko skupino. (Foto: J. Pavlin)
% hi
Iskanje topline in svetlobe
Razstavlja Rada Bjeljac iz Sarajeva
“Slovenija je zame svetloba, Bosna toplina,” pravi slikat ka-ljubi-teljica Rada Bjeljac, diplomirana pravnica, ki od lanskega aprila živi v Novem mestu. Ž mamo, ki je doma iz belokranjskih Drag, je prek Madžarske prišla iz Sarajeva k sorodnikom. Razen dela v odvetniški pisarni sc zdaj ves čas predaja samo slikanju. K nam je prišla praznih rok, saj je vse njuno premoženje ostalo v izmučenem Sarajevu, pa vendar razstavlja 40 olj na steklu, kartonu in platnu, na ogled pa je tudi njeno barvano steklo. Že tned študijem je bila doma članica likovne sekcije KUD Slobodan Princip-Scljo, kjer je dobila prve slikarske izkušnje. Zanjo je “umetnost reprodukcija IjubczniVIcot pravi. V vseh njenih slikah je veliko iskanja, dela pa izžarevajo svetlobo in toploto, ki se tipaje vpijata v obiskovalca.
S toploto svetlobe utrjuje slikar-ska-ljubitcljica svoje korenine v novem okolju, saj jo želja po ustvarjanju spremlja že vse od šolskih klopi dalje. “Studenec tega hrepenenja v meni kljub vojni ni usahnil. Sprejemati in oddajati ljubezen z lepoto zapolnjuje praznoto, ki bi me sicer lahko premagala”, pravi nadarjena ljubiteljica slikanja. Predvsem o podzavestnem vpijanju in oddajanju svetlobe govore tudi njene slike močnih barv, ki jih omejujejo linije.
Slike in barvana stekla Rade Bjeljac so v novomeškem razstavišču SDK v Kandiji tudi na prodaj.
T. GOŠNIK
“Oui” za ponoven vzpon francoščine
Seje francoščini v usmerjenem izobraževalcu godila krivica? - Na novomeški gimnaziji so prepričani o tem - Številni praktični razlogi govorijo njej v prid
NOVO MESTO - Zanimanje za francoski jezik je v zadnjih letih na novomeški gimnazjji precej upadlo, kar je po eni strani zaradi spremenjenih razmer in drugačnih potreb v sodobnem svetu razumljivo, hkrati pa tudi zaskrbljujoče, kajti en razred s francoščino v vsakem letniku, pa še to le v družboslovni usmeritvi, je premalo. Zadnji razred s francoščino v naravoslovni usmeritvi, sponzoriran od gradbenega podjetja Pionir, je zapustil gimnazijo pred tremi leti. Je res prav, da smo francoščino tako zanemarili?
“Ker sc počasi zopet vračamo na koncept stare gimnazije, bi želeli seznaniti javnost z našo željo, da bi najkasneje v prihodnjem letu vpisali dva prva letnika z obveznim poukom francoščine. To pa bomo dosegli le, če bomo dovolj zgodaj motivirali šole, starše in bodoče učence,” pravi ravnateljica gimnazije Vasja Fuis. “Vse je seveda povezano s financiranjem. Sedaj dobimo denar le, če je interes dovolj močan za cel francoski razred.”
“Najboljša motivacijo za vpis na francoščino ponujajo potrebe, ki so v Novem mestu velike. Naj na prvem mestu omenim seveda Revoz pa banko, pošto in zavarovalnico,” utemeljuje upravičenost povečanja francoskega pouka prof. Francka Pirnar. “Zal je usmerjeno izobraževanje v zadnjih letih s svojo izključno orientiranostjo v germanske jezike napravilo veliko škode, saj je romanske jezike izrinilo iz šol in iz kulturne zavesti, kar je velika škoda.” %
Na novomeški gimnaziji kadrovskih težav glede pouka francoščine ni. Na voljo sta dve profesorici, ki bi ponovni uravnoteženosti jezikovnega zanimanja zlahka ugodili. “Klasična gimnazija z latinskim jezikom, ki se vrača, že sama kliče po najmanj enem živem romanskem jeziku,” pravi prof. Jelica Šporar, “vendar je praktična uporabnost za gospodarstvenike, znanstvenike in poslovneže, da ne govorim o ponovnem rojstvu slovenske diplomacije, tako velik, da je ponovno vračanje romanskih jezikov ob moderniziranih učnih prijemih, ki se obetajo, tako rekoč nujno.”
Prav praktične potrebe in konkreten gospodarski interes sta že prej v Novem mestu botrovala tesnejši povezavi med gimnazijo in gospo-
darstvom. Izrazilo sc je v obliki sponzoriranja tistih smeri, ki jih je gospodarstvo bolj potrebovalo. Zlasti razvejeno je še danes tako sodelovanje s Krko, a je bilo v preteklosti običajno tudi z drugimi podjetji. Zadnji francoski naravoslovni razred pred tremi leti je naprimer sponzoriral Pionir. Zdaj je znano, da Revoz za svoje
GIMNAZIJCI NA OLIMPIADO
NOVO MESTO - Na državnem izbirnem tekmovai\ju za mladinsko kemijsko olimpiado, ki bo letos poleti v italijanskem mestu Perugia, je daleč največ odstotkov izmed vseh udeležencev zbral Tomaž Urbič, d|jak četrtega letnika novomeške gimnazije. Tomaž se je že lani udeležil podobne olimpiade v ameriškem Pittsburghu, kjer je zasedel tretje mesto. V reprezentanco, ki bo zastopala Slovenijo, pa seje kot rezerva uvrstila še ena d|jakii\ja novomeške gimnazije. To je Renata Jakše, u-čenka tretjega letnika, ki je na izbirnem tekmovanju zasedla peto mesto. V maju se bodo zvrstila izbirna tekmovanja tudi iz fizike, računalništva in matematike. Zanimivo je, da se na nekaterih pojavljajo kot glavni favoriti eni in isti dijaki. Tako se bo že omenjeni Tomaž Urbič potegoval tudi za mesto v ekipi fizikov, Bojan Gornik, ki ga že poznamo s podobnih tekmovanj, pa kar v treh ekipah: za fiziku, računalništvo in matematiko.
12. mnja bo na gimnaziji predstavitev sodobne računalniške učilnice, kar je za šolo zelo pomembna pridobitev.
strokovnjake in delavec pripravlja interne tečaje francoščine, kar je vsekakor prav, a bi morda ob tem veljalo razmisliti tudi o dolgoročnejših potrebah in si že doma ustvariti bazo, ki bo imela tudi širšo kulturno, ne le strokovno francosko izobrazbo. Seveda pri tem misli ne uhajajo le na Revoz, ampak tudi na druga podjetja, v interesu katerih bi moralo niti čim širše jezikovno znanje njihovih kadrov. Tudi izjava francoske gospodarske delegacije na ministrski ravni, ki je prejšnji teden v Ljubljani zatrjevala, da je v Franciji močno zanimanje za razširitev gospodarskih vlaganj pri nas, bi morala tak interes spodbuditi. In morda sc bo že letos zgodilo, tako upajo na novomeški gimnaziji, da sc bo na vprašalniku, ki jih bodo te dni prejeli bodoči novomeški gimnazijci, med željami po drugem obveznem tujem jeziku bolj pogosto pojavljala francoščina.
T. JAKŠE
k v Bi
UPOKOJENEC SLIKAR -Slikar Tugo Lebič je v kletnem hodniku kopališkega doma v Dolenjskih Toplicah pripravil svojo že dvajseto prodajno razstavo. Tokrat se gostom in obiskovalcem zdravilišča predstavlja predvsem s podobami iz narave in tihožitji. Tugo Lebič je že dobro desetletje upokojen, slikarsko pa mu [someni razvedrilo, notranjo nujo in izpoved (Foto: J. Pavlin)
POTA
m sm?
'St
Srhljivo odkritje na deponiji lesa
Bivšega moža je umorila 63-letna Marija Cater, truplo pa prttem zvlekla na deponijo lesa - Krvavi sledovi v ______________________ hiši - Štiri leta in deset mesecev zapora
dežurni
poročajo
BRESTANICA - Kot po navadi je domačin Miran Ulčnik 19. januarja 1990 parkiral svoj tovornjak s priklopnikom na deponiji za železniško postajo v Brestanici. Prav nič vsakdanje pa ni bilo odkritje, ki mu je bil priča naslednjega dne okoli 1130, ko se je vrnil po avtomobil: ob prikolici je našel moško truplo, glavo je pokrival 2,5 metra dolg bukov kol, oblačila so bila razmetana daleč naokrog, nedaleč od trupla je ležala celo zobna proteza, nekaj vstran pa še aktovka z 2.503,50 din gotovine. Nobenega dvoma ni bilo, da je pokojni žrtev morilca. Toda kdo je morilec?
VLOM V AVTO - 12. aprila je neznan storilec v Straški ulici Pod vinogradi vlomil v osebni avtomobil R. C. in s police zmaknil moško denarnico z dokumenti in nekaj gotovine. Lastnica je prikrajšana za okroglih sedem tisočakov.
PRAZNIH ROK IZ HIŠE - V noči na 18. april je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Ajdovcu, vendar je storilec opravil letemcljit pregled notranjosti, odšel pa je praznih rok. Tistega, kar je iskal, očitno ni našel, vseeno pa je naredil za 10.000 tolarjev škode.
ODNESEL TERMO STEKLENICO - Med 2. in 17. aprilom je nekdo iz oddelka s tehničnim blagom trgovine Gala trade, d.o.o., v Metliki ukradel termo steklenico, vredno 5.497 tolarjev. Edina nejasnost je pravzaprav ta, kaj je termo steklenica delala na oddelku s tehničnim blagom.
TRIJE BREZPLODNI VLOMI -16. aprila ponoči je neznanec v Črnomlju vlomil v tri osebne avtomobile znamke Golf. Iz dveh je poskusil ukrasti radiokasetofona, vendar je bila naloga zanj pretežka, v tretjem vozilu pa je obupal že ob vstopu vanj. Odšel je torej praznih rok, skupne škode pa se je nabralo za 25 tisočakov.
BREZ PLENA - Praznih rok je ostal tudi nepridiprav, ki jc 17. aprila popoldne v Čcšči vasi vlomil v osebni avto VW Jetta. Očitno ni našel nič primernega, vseeno pa jc z vlomom povzročil za 20 tisočakov škode.
NA VAGON
PO OKRASNE OBROČE
NOVO MESTO - V času med 12. in 13. aprilom jc neznanec na novomeški železniški postaji v Kolodvorski ulici stopil do vagona, na katerem so bila naložena vozila novomeškega Revoza R 19 in Espacc, ter pobral nekaj okrasnih kolesnih obročev. Po prvih podatkih je škode za 19.200 tolarjev.
Klobčič se je pričel hitro razpletati. Sledovi so vodili do bližnjega zaselka Kantalon, kjer je v 130 metrov oddaljeni hiši s hišno številko 4 prebival Janez Cater, z njim pa 63-lctna Marija, njegova bivša žena. V odtočnem jašku ob hiši so policisti in kriminalisti krške UNZ našli nekaj ženskih oblačil, zraven njih še vrv, s katero naj bi storilec vlekel truplo, okrvavljene copate in drugo. Dokazov je bilo dovolj za utemeljen sum, da jc morilka Marija Cater, le da slednja tega bremena nikakor ni hotela sprejeti. Takšna približno je bila njena razlaga dogajanj in življenja v Kantalonu:
“Janezu nisem želela smrti, čeprav je bilo življenje z njim težko in hudo. Spoznala sva se prek časopisnega oglasa; jaz sem prej živela v Mislinji, on pa tu, v Kantalonu. Leta 1985 sva se poročila, leto dni kasneje sem prodala še svojo hišo v Mislinji in polovico denarja vložila v Čaterjcv dom. Življenje nama je bilo v prvih mesecih lepo, raT zumela sva se, najini odnosi so bili dobri. Sčasoma pa je prihajalo do prepirov, Janez je postajal grob, bil je ljubosumen, pričel me jc tepsti in mi groziti. Zlasti jc bil ljubosumen na svojega sina. Grozil nama je, kako bo zažgal hišo, da bova zgorela v
policistov izvedela, da je moj bivši mož mrtev? Okoli 9. ure se je odpravil v trgovino po mleko in kruh, vrnil se je kako uro kasneje. Pojedel je, kar ic prinesel, in okoli 11. ure rekel, da mora še po fižol. Odšel je od
niej itd. Tudi piti jc pričel, skratka, življenje je postajalo vedno bolj neznosno. Ni bilo drugega izhoda kot odločiti se za ločitev. Do tega je prišlo 14. aprila 1989, toda tudi po ločitvi sva še naprej živela skupaj, v hiši sva imela skupne prostore, jaz sem za Janeza kuhala in mu prala. Moram priznati, da je tudi on meni naredil kakšno uslugo, iz trgovine mi je prinašal hrano in še kaj. Vse pa se jc spremenilo, ko je Čatcr pripeljal na dom novo žensko. Sprva je trdil, da gre za sestrično iz Celja, kmalu sem ga postavila na laž.
In kaj se je dogajalo tisti petek, zadnji dan, predno sem od
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Tokratni sprehod po dolenjski deželi se je končal v Bučni vasi, točneje pred gostilno Marička, kjer so bile spisane vse pričujoče vrstice. 17. aprila se je v lokalu zadrževal znan in priznan novomeški športno-rokometni delavec Jože B., katerega besednjak pa ob vrnitvi do pred gostilno parkiranega avtomobila ni bil iz športnih učbenikov. Kletvic je bilo krivo izginotje dveh usnjenih torb, v katerih je imel športna oblačila, štoparice, žige rokometnega kluba in žogo, vre skupaj vredno
40.000	tolarjev. Konkurenca očitno ne izbira poti, da nadigra nasprotnika.
•	Pred taisto gostilno Marička sta bila 15. aprila zvečer oškodovana tudi Novomeščana M. P. in S. G. Neznanec je vlomil v osebni avtomobil, parkiran pred lokalom, in iz njega odnesel kaseto SDK z dnevnim izkupičkom - šlo je za 46.146 tolarjev - trgovine Tilia, žensko usnjeno torbico z denarnico, dokumenti, čeki ter še nekaj drobnarijami. Za koga so prejšnji četrtek delali v Tilii, policisti sedaj še ugotavljajo.
•	Istega večera pa je bilo pred gostilno Marička vlomljeno še v osebni avto M. B. iz Gornjega Karteljevega. Neznanec je odnesel deset čekov Ljubljanske banke in čekovno kartico. Policijsko poročilo omenja škodo
25.000	tolarjev, ki pa bo primemo vnovčevanju čekov sčasoma zagotovo naraščala.
V zaporih pustil pol življenja
Doslej za rešetkami prebitim sedemindvajsetim letom bo Ilya Pincip dodal še dve
- Serya vlomov v posavske vikende
BREŽICE - 53-letni Ilija Princip iz Dervente v Bosni in Hercegovini dobro pozna Dolenjsko in Posavje, tudi tuk^jši\je sodnike in policiste. 30. avgusta 1990 ga je novomeško temeljno sodišče zaradi številnih tatvin, ki jih je imel na vesti, obsodilo na 4 leta zapora. Del kazni je odsedel v KPD Foča, od koder pa je bil 26. maja 1991 zaradi vojnih razmer predčasno odpuščen.
Možakar jc nekaj časa taval sem ter tja, naposled pa se odločil vrniti v Slovenijo. Konec lanskega julija je blizu Dobove ilegalno prestopil slovensko-hrvaško mejo, toda bil je brez prebite pare v žepu. Zaposlitev in kruh so mu dajali številni vlomi, ki jih je zagrešil v naslednjih dneh. Tako je v Presladolu obiskal počitniško hišo Ernesta Trpinca, na
Armcškem je vlomil v vikend Ladislava Bosinc, v Kostanjku jc oškodoval Rudolfa jOmcrzela, na Razborju jc vlomil v trgovino sevniškega Mercatorja, v Žirovnici pa jc nepovabljen vstopil v vikenda Janija Krivca in Franca Medveška. Serijo vlomov jc nadaljeval v Gabmi, kjer je oškodoval Anrcja Klezina, na Ojstrcm jc vlomil v vikend Marije Jarh, v Rifcn-
Avtobusno
postajališče
parkirišče?
Dodaten napis in strožji nadzor
TREBNJE - Že nekaj časa je na avtobusnem postajališču v Trebnjem parkiranih vse več osebnih avtomobilov, še zlasti po obnovitvi stare osnovne šole, kjer so uredili poslovne prostore. Dodatno zmanjšujejo postajališče tudi betonska cvetlična korita pred stavbo Stanovanjske zadruge Šentrupert in poslovno stavbo Franca Opare. O problemu avtobusnega postajališča so se pred kratkim pogovarjali predsednik IS Jože Rebolj, trebanjski župan Ciril Pungartnik, predstavnik KS Trebnje Ivan Zajc, Janez Slak, načelnik
Geodetske uprave, Alojz Podboj, upravnik poslovnih prostorov Stanovanjske zadruge Šentrupert in drugi.
Republiški inšpektor za varnost cestnega prometa jc ugotovil, da sedanje trebanjsko avtobusno postajališče ni v skladu s sedanjimi predpisi in normativi. Postajališče sc mora zato uporabljati izključno za ustavljanje avtobusov, strogo pa jc prepovedano parkiranje vseh vrst vozil. Na sestanku so sklenili, da morajo policisti dosledno kaznovati vse tovrstne kršitelje. Sporočilo o tem so poslali tudi na podjetje Gorjanci.
Na postajališču, ki jc last podjetja Viator iz Ljubljane, jc bilo že doslej parkiranje prepovedano in dovoljeno le za avtobuse, pa se za te napise vozniki niso kaj dosti zmenili. Bo strožji nadzor tokrat zalegel?
J. D.
gozdu je obiskal še nedograjeno stanovanjsko hišo Jakoba Ojstrška, vlome pa so prijavili še Dominik Uršič na Populah, Rudi Žušanc v Šeščah, Rudi Anželj v Pongracu in Štefka Urajnek v Migojnicah. Princip je jemal večidel hrano, pijačo in oblačila, sem ter tja si jc sposodil tudi kaj vrednejšega.
Policisti in kriminalisti pri njegovi izsleditvi niso imeli težjega dela. Zaporedje vlomov jc namreč jasno kazalo, da sc storilec iz posavskega konca vse bolj približuje Celju, temu primerno je bilo tudi moč načrtovati njegovo naslednjo postajo. V nastavljeno past se je 5. septembra ponoči Princip tudi ujel.
Možakar je moral pred dnevi znova sesti pred sodnike. Vsa dejanja jc prostodušno priznal s pojasnilom, da se vseh vlomov niti ne spomni, saj da jih je bilo ogromno. Novomeški senat ga je tako obsodil na 2 leti zapora, ob tem pa mu izrekel še varnostni ukrep izgona tujca iz države Slovenije za vselej. Ilija Princip je sodnikom priznal, da j s doslej za rešetkami prebil že 27 let svojega življenja. Torej več kot polovico.
Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
PO SKLOPKE V OGRAJENO DVORIŠČE
NOVO MESTO - Neznan nepridiprav je v času med 14. in 15. aprilom nujno potreboval naletne sklopke za kamp prikolico. Obiskal je ograjeno skladišče Adrie Caravan v Novem mestu, si brezplačno spodil dve sklopki, vredni 86.162 tolarjev, in odšel v neznano.
P'
P;
doma in potlej ga nisem več videla. Skuhala sem kosilo, a Janeza ni bilo domov, potem sem ves dan ležala, saj sem se slabo počutila, naslednjega dne okoli poldneva pa so me obiskali policisti.”
Takšna jc bila v skopih obrisih izpoved Marije Čater, ki pa ji reiskovalci niso mogli verjeti, reveč je bilo sledov, ki so dogajanje tistega petka kazali v drugačni luči, čeprav je Catcrjc-va trdila, da so krvavi madeži v hiši od tega, ker jc Janezu večkrat tekla kri iz nosa in da naj bi pred dnevi padel po stopnicah in sc poškodoval, kar naj bi bilo prav tako vzrok številnih sledov krvi po hiši. Tako preiskovalci kot sodniki pa so prišli do drugačnih zaključkov.
Nobenega dvoma ni bilo, da jc med Čatcrjcvima večkrat prihajalo do prepirov, le da jc bil Janez tisti, ki sc jc bal Marijinih udarcev in maščevanja. Bal sc je celo za življenje, saj se je vsc-
SRNJAK PRED MOTORNO KOLO
BREŽICE - V soboto, 17. aprila, je prišlo do hude prometne nesreče blizu Cundrovca v brežiški občini. 18-letni Aleš Strgar iz Globokega se jc peljal z motornim kolesom, na katerem je sedel tudi 15-letni Ivan Kostevc iz Dečncga sela, po lokalni cesti od Črnca proti Malemu Vrhu. Blizu Cundorvca jc pred motorno kolo z desne štreni nenadoma skočil srnjak, tako da sta motorist in sopotnik padla po cesti. Aleš Strgar se je v nezgodi huje poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico, medtem ko jo je Kostevc odnesel le z lažjimi ranami.
skozi zaklepal v sobo, zlasti potem, ko je domov pripeljal že omenjeno Celjanko, ki se jc bila celo pripravljen;! z njim poročiti in zanj skrbeti. To bi seveda pomenilo, da bi bila dedič Janezovega premoženja ona. Marija se s takšnim razpletom dogodkov očitno ni mogla sprijazniti. 12. marca 1990 - bil jc petek -je najverjetneje potem, ko sc je Janez z mlekom in kriihom vrnil iz trgovine in pomalical, napadla svojega bivšega moža. Ž neugotovljenim trdim predmetom ga je toliko časa udarjala po glavi, zatilju in hrbtu, da jc obležal nezavesten in hudim ranam kmalu podlegel. Kasnejša obdukcija jc pokazala, da jc imel med drugim prelomljeno lobanjo ter obtol-čenino možgan. Truplo ie Marija potem z vrvjo zvlekla do bližnje deponije lesa, ga tam zasilno pokrila ter pustila.
Kot že rečeno, so imeli sodniki
v	rokah dovolj dokazov za izrek sodbe. Tudi najdeni mikroslcdo-
vi	na obleki pokojnega in oblačilih Marije so sc ujemali. Da je do umora prišlo potem, ko je Janez pomalical, je potrdila tudi obdukcija, saj so v želodcu našli ostanke kruha in mleka. Pokazalo se jc tudi, da je Marija fizično močna ženska, močnejša od Janeza, nič čudnega, če jc bil v strahu pred njo.
Senat novomeškega temeljnega sodišča je ugotovil, da jc Marija Cater dejanje storila naklepoma. Ob upoštevanju njene starosti in zdravstvenih težav ji je izrekel kazen štirih let in desetih mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.
B. BUDJA
Med kontrolo prometa ustrelil policista
Robert Z. se zdravi v Kliničnem centru
LESKOVEC PRI KRŠKEM - Še veliko huje kot kolegoma, ki so ju med opravljanjem redne kontrole prometa s sekiro napadli sinova in oče - o tem pišemo na drugem mestu - se jc minulo nedeljo zvečer godilo krškima policistoma, 22-letne-mu Robertu Z. in Mitji Š.
Okoli 19.30 sta med kontrolo prometa v Leskovcu pri Krškem opazila, da je mimo njiju zapeljal voznik neregistriranega osebnega avtomobila. Zapeljala sta za njim, začuda pa se je avtomobil že po nekaj minutah ustavil. Takrat je do možakarja za volanom stopil Robert Z. in zahteval dokumente. Osebna izkaznica je dala vedeti, da jc možakar v vozilu 44-letni Anton P. iz Lomnega pri Brežicah. Medtem ko je Robert preverjal podatke v izkaznici, jc Anton P. zagrabil za lovsko puško in meni nič tebi nič ustrelil v policista. Krogla jc Robertu prestrelila podlaket in končala v telesu v višini ledvic. Hudo ranjenega so takoj prepeljali v brežiško bolnišnico, od tam pa v ljubljanski Klinični center, od koder je prišla novica, da policist ni v smrtni nevarnosti.
In kaj se je dogajalo z Antonom P.? Po streljanju se je zapeljal do gostilne v Velikem Tmu in vanjo stopil z nabito dvocevko v rokah. Tam so ga policisti nekaj kasneje tudi prijeli in skupaj s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča.
Nočni napadalec na zatožni klopi
Danilo Oklešen je žrtvi iztrgal torbico, Krevs pa ga je čakal v avtomobilu - Lep plen - Oklešenu leto in 10 mesecev zapora
NOVO MESTO - Na zatožno klop novomeškega temeljnega sodišča sta minule dni sedla 24-letni Danilo Oklešen iz Straže in leto dni mltgši Tomaž Krevs iz Malenške vasi. Danilo je bil glavna osebe zgodbe, ki so jo v obliki obtožnice spisali tožilci.
Oklešen in Krevs sta lanskega 22. oktobra popivala, okoli 22. ure pa se skupaj z avtomobilom odpeljala iz gostilne Bučar v Šmihelu proti mestu. Za volanom je sedel Krevs, na Partizlffiski cesti pa je Oklešen opazil osamljeno pešakinjo. Prijatelju jc naročil, naj ustavi vozilo in počaka, sam pa je sledil pešakinji
Po nesreči napadli policista in pobegnili
Med begom pred policijo sta se Andrej in Sandi H. prevrnila
METLIKA - Prejšnji petek, 16. aprila zvečer, sta policista PP Metlika na območju Kra-sinca opravljala redno kontrolo prometa. Med delom sta na lokalni cesti med Krasinccm in Gradcem opazila neregistriran osebni avto znamke Z 101, za katerega je bilo očitno, da krši cestnoprometne predpise. Policista sta se odločila vozilo in potnike v njem pogledati nekoliko pobliže, zato sta odpeljala za njim. Ko je voznik v stoenki opazil, da mu sledi modrobeli policijski avto, je močneje pritisnil na plin, kar pa jc bilo zanj usodno: na mokri in spolzki cesti je zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom, ki se je prevrnilo.
Ob nezgodi sta policista ugotovila, da jc za volanom stoenke sedel 16-lctni Andrej H., njegov sopotnik pa jc bil 14-lctni Šandi H., oba doma iz Stranske vasi. Kmalu po nezgodi sc je na mesto prevračanja pripeljal oče obeh, 39-lctni Matija H., ki je stopil iz avtomobila in napadel policista. Slednjemu je uspelo umakniti se, tako da ga je le oplazilo po licu, Sandi H. pa jc izkoristil zmedo in iz očetovega vozila vzel sekiro ter z njo v roki pričel mahati ter groziti policistoma. Vsi trije so sc nato usedli v očetovo vozilo ter pobegnili neznano kam.
- šlo jc za Novomcščanko Danijelo II. - do bolnišnice. Tam jc Danijelo zahrbtno napadel, ji strgal torbico, ki jo je imela na ramenu in jo popihal v noč. Urno je skočil v Krevsov avtomobil, s katerim sta sc potem odpeljala do samotnega mesta za gasilskim domom v Regrči vasi, kjer sta si plen razdelila. Zaslužek ni bil od muh; Danijela je imela v trohici 120.600 tolarjev, 200 nemških mark in 350 avstrijskih šilingov.
Oklešen pa je imel na vesti še nekaj drugih kaznivih dejanj. Tako jc v noči na 13. april 1992 v Ulici Slavka Gruma v Novem mestu vlomil v osebni avtomobil R 4, last Pavla Žagatja, in mu zmaknil
12.000	tolarjev vreden radiokasetofon, iste noči pa jc na silo odprl še katrco Dušana Valenčiča, ki jc prav tako ostal brez radiokasetofona, vrednega 15.IKŽ0 tolarjev. Tretje dejanje, zavoljo katerega jc moral Oklešen pred sodnike, pa sega v čas med 11. in 13. marcem 1991. Izpred stadiona na Roški cesti, kjer imajo prostore tudi kolesarji KD Krke, jc ukradel dirkalno kolo “Pinarello”, last tekmovalke Marije Krnc. Kolo jc potem razstavil, na njem delno zbrisal tovarniško številko, ga prebarval na črno in predrugačil z novimi deli, ki mu jih jc nabavil mehanik KD Krka Miran Š. Kolo jc potem sestavil in znancu zastavil za dolg, slednji pa ga je zatem
skušal prodati trgovcu s kolesi Jožetu Šmolctu. Jože, sam nekdaj znan tekmovalec, je opazil, da s kolesom nekaj ni v redu, ogledal si ga jc nekolikanj natančneje in v njem prepoznal izginulo kolo Marije Krnc. O svojem odkritju je seveda obvestil policiste in uganka jc bila hitro rešena.
Oklešen jc sodnikom z izjemo tatvine kolesa priznal vsa ostala dejanja. Zavoljo predkaznovanosti in tega, ker jc dejanja zakrivil v poizkusni dobi - s sodbo ljubljanskega sodišča jc bil namreč 4. oktobra 1991 obsojen na pogojno kazen - mu jc novomeški senat izrekel 2 leti in 6 mesecev zapora, Krevsa pa jc obsodil na pol leta bivanja za rešetkami. Oba sta se zoper kazen pritožila, Višje sodišče v Ljubljani jc Oklešenu kazen znižalo na 1 leto in 10 mesecev zapora, Krevsu pa na 4 mesece. Sodba jc že pravnomočna.
PO VIDEOPLAYER
VRHPEČ - V času med 8. in 11. aprilom jc neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Vrhpcči, last F. B. Za nedoločen čas si je sposodil videoplaycr znamke Roadstar VCP-610 in tako oškodoval lastnika za
60.000	tolarjev.
KJE SO ČIPI?
NOVO MESTO - V času med 1. marcem in 14. aprilom jc nekdo iz skladišče firme Iskra Elektroliti s treh strojev ukradel čipe in fotocelice in tako podjetje oškodoval za nič več in nič manj kot 180.000 tolarjev.
NA PREHODU ZBIL PEŠAKINJO - 19-letni Primož Jantolek iz Šmihela sc jc prejšnji teden peljal z osebnim avtomobil R 5 po magistralni cesti iz centra Novega mesta proti Bučni vasi. Ko jc pripeljal do križišča z regionalno cesto, se ni zmenil za zaznamovani prehod za pešce, na katerega je takrat že stopila 29-lctna Šehrija Šekanovič iz Novega mesta. Jantolek jc pešakinjo zadel in zbil po cesti, pri čemer sc je Šekanovičcva huje poškodovala.
ZANESLO GA JE NA LEVO - 17. aprila ob 19.55 se jc 32-letni Igor Celič iz Uršnih sel peljal z osebnim avtomobilom Cimos ZX 20 po lokalni
cesti od Dolenjskih Toplic proti Vavti vasi. Zaradi prevelike hitrosti je avtomobil v Rumanji vasi pričelo zanašati, zdrsnil je na levo stran ceste, po kateri je prav takrat nasproti z avtom R 5 pripeljala 22-lctna Nataša Vidmar iz Vavte vasi. Prišlo jc močnega trka, po katerem jc ZX odbilo na travnik, kjer sc jc prevrnil na streho. Voznik Celič je bil v nezgodi laže ranjen, hudo pa sta sc poškodovali voznica in njena 15-lctna sopotnica Irena Vidmar iz Vavte vasi. Vse ranjene so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, škodo na zviti pločevini pa so ocenili na
800.000	tolarjev.
10
DOLENJSKI UST
St. 16 (2279) 22. aprila 1993
Te dni Novo mesto praznuje veličastno obletnico. Mineva namreč pol tisočletja od 27. aprila 1493. leta, ko je Friderik III. izdal ustanovno listino, s katero je bil v dolenjski metropoli ustanovljen Kalegiatni kapitelj.
Novomeščani in okoličani imajo navado reči: “Grem na Kapitelj. Grem v kapitelj. V kapitlju zvoni...” Kaj je pravilno? Zaradi uporabe velike in male začetnice je bralcem jasno, da enkrat govorimo o griču in drugič o ustanovi, h kateri spadajo cerkev, proštija, pred desetletji bi prišteli k temu tudi posest ter nekatere posvetne in cerkvene pravice. Ko govorimo o 500-letnici Kapitlja ne mislimo le na cerkev in proštijo, ampak predvsem na ustanovo, ki je z njima upravljala, ki sta služili njenemu življenju in delu. Ker ic imel kapitelj velik vpliv na zunanjo in duhovno podobo mesta in njegovih prebivalcev, pomen obletnice presega zgolj versko-cerkvene okvire. Za to bi zadostovala zgolj spominska sv. maša.' Ker pa gre za pomemben del zgodovine mesta in njegove okolice, je prav, da sc obletnice zavemo. V življenju se je treba vsakih nekaj let ustaviti in oceniti opravljeno pot ter delo. Trezen premislek o preteklosti je najbolje tlakovana pot v prihodnost.
Širši okviri
Leta 1419 je šel nekdo iz Novega mesta v Trst po opravkih. Ko so ga tam vprašali, od kod je, je kot kraj navedel “Noua mesta”, “Nouameista”. Ker pisar verjetno ni znal slovensko in ni poznal nemške oblike imena mesta kot mnogj drugi, je zapisal, kar je slišal. Tako se nam je ohranil najstarejši zapis slovenskega poimenovanja dolenjske prestolnice. Resnici na ljubo je treba povedati, da sta že od samega začetka obstajali dve imeni našega mesta: uradno “Rudolfsvverde” in bolj ljudsko “Nevvcnstat”, Rudolfov otok in Novo mesto. O tem, da so domačini in okoličani uporabljali predvsem drugo obliko, in to v slovenski obliki, ne kaže dvomiti.
Novo mesto ni bilo ustanovljeno 7. aprila 1365. leta, ampak je bila takrat izdana le privilegijska listina mestu, ki je moralo že obstajati. Odklej? Verjetno le nekaj let. Meščani so takrat dobili vrsto pravic in dolžnosti, ki so bile za obstoj, razvoj in sožitje z okoličani ključnega pomena. Nekaj desetletij predtem se na ozemlju današnjega Novega mesta omenjata naselbini Gradec in Markstatt (tržišče). Prvo naj bi stalo na prostoru današnjega Kapitlja, drugo pod njim proti Glavnemu trgu, kjer je Floijanov ali Prešernov trg. “Markstatt” seje zlil s kasnejšim mestom in utonil v njem. Kdaj je Gradec prišel ob svoje ime?
Najstarejše omembe Marofa, vzpetine severno od mesta, imenujejo grič kot Rosen-berg. Ker je takšno obliko nemškega imena nosil ljubljanski Rožnik, je moral tudi novomeški grič nositi tako lepo ime. Kdaj ga je izgubil? Leta 1451 še gotovo ne.
Kdor si zastavlja taka in podobna vprašanja
s področja historične topografije, mora poznati zgodovino Novega mesta v celoti, z vsemi njegovimi inštitucijami. Zgodovina Kolegiat-nega kapitlja v Novem mestu n'i vplivala nanj le v duhovnem, kulturnem in materialnem pogledu, ampak tudi na določena poimenovanja. Gradec je tako verjetno postal Kapitelj, Rožnik pa Kapiteljski marof ali na kratko zgolj Marof. Tam je namreč do 1809. leta dejansko stalo gospodarsko poslopje, uprava kapiteljske posesti, marof. Požgali so ga Francozi, ko so kaznovali uporne bršljinske in prečenske kmete.
Kapitelj kot ustanova Kapitelj je kolegij, združba svetnih duhovnikov, ki živijo skupno življenje na podlagi določenih pravil, katerih obseg in vsebino določi ustanovitelj. Kapitlji na sedežu škofije se imenujejo stolni. Besedo kapitelj uporabljajo tudi v raznih drugih zvezah, vendar se v takih primerih ne misli običajno na stalno inštitucijo,v način življenja, ampak obliko delovanja. Člani kapitlja so kanoniki, ker živijo po posebnem kanonu ali pravilih. Na čelu |e skupine duhovnikov je prošt. Ker morajo določene molitve in opravila v vsakodnevnem življenju opravljati skupaj, površne opazovalce spominjajo na samostan. Kapitelj je izrazito verska organizacija s posebnimi nalogami. U-stanovitclji so jim običajno določili natančno ne le življenje in delo, ampak dali tudi ustrezno gospodarsko podlago, ki je omogočala samostojno življenje. To je bila običajno posest, ki je prinašala dohodke. Okoličani, pa naj bodo kmetje, meščani ali plemiči, so tako kapitljem kot tudi drugim verskim inštitucijam radi darovali del posesti. Dohodki naj bi omogočili branje spominskih maš. Tako so si nekateri kapitlji pridobili kar lepo posest. Z njo duhovniki običajno niso upravljali neposredno ampak preko upravnikov in zakupnikov. Zaradi duhovnega in gospodarskega potenciala so bili kapitlji pomembne ustanove tudi v političnem življenju, in to ne le domačega kraja ampak širše regije. Novomeški Kolegiatni kapitelj je bil edini tovrstni na današnjem slovenskem ozemlju.
Ustanovitev novomeškega kapitlja Po koncu madžarskih vpadov v 10. stoletju Slovenci niso predstavljali več politične sile. Bili so podvrženi predvsem nemškim vladarjem. Politično dogajanje ni potekalo v smislu boja med Slovenci in tujci, ampak med posameznimi fevdalnimi rodbinami. Nacionalno vprašanje ne igra nikakršne vloge, enostavno ga ni! Pretežen del Dolenjske je od srede druge polovice 13. stoletja pod Habsburžani. Ti so se trudili svojo moč in vlogo okrepiti in so zato, v našo srečo, sredi 14. stoletja ustanovili Novo mesto, ki je naglo
vzcvetelo. Njihovo oblast pa je omejevalo dejstvo, daje v cerkvenem pogledu bilo ozemlje podrejeno še vedno uglednemu oglejskemu patriarhu, ki so ga takratni naši vladarji smatrali za nevarnega konkurenta in tujca, ki ga je treba izriniti z njihovega ozemlja. Zelja po večji cerkveni samostojnosti tega ozemlja je v ozadju ustanovitve ljubljanske škofije 1461. leta, ker ta na Dolenjskem razen šentjernejske fare in Svibna, ki pa že leži na obrobju, ni imela posesti, je cesar Friderik 111. z izrivanjem patriarha želel nadaljevati. K sreči ali pa po naročilu, podrobnosti niso znane, se je ta akcija ujela s prizadevanji skupine novomeških in okoliških duhovnikov, ki so želeli v Novem mestu ustanoviti kapitelj. Vladar je njihovi želji rad ustregel in 27. aprila 1493. izdal ustanovno listino. Bilo je to eno zadnjih dejanj skopuškega Friderika III., ker je kmalu nato umrl. Patriarh se je dogodka zavedel, ko je že bilo prepozno. Tudi mednarodne okoliščine mu niso bile nakonjene, saj je bil papežu bližji Habsburžan kot on. Še istega leta je ustanovitev potrdil Friderikov sin Maksimiljan in leto nato še papež Aleksander VI. Zelo pomembna je tudi Maksimiljanova “u-stanovna” listina iz leta 1509, saj so se v nadaljnjem pravnem prometu v naslednjih stoletjih sklicevali predvsem nanjo.
“Pod jedno streho in ob jedni mizi”
Kapitelj v verskem in cerkvenem pogledu ni bil postavljen v prazen prostor. Kot vse kaže, Novo mesto takrat formalno še ni bilo sedež župnije, njegove cerkve so spadale v mirnopeško in ne, kot bi kdo lahko pričakoval, bližnjo šmihelsko župnijo. Krka je bila očitno ločnica tudi v cerkvenoupravnih razmerah. Dejansko stanje je bilo drugačno. Prednica današnje kapiteljske cerkve sc že 1428. leta označuje kot “pharkirchen”, župna cerkev, in kapitelj so ustanovili pri župni cerkvi sv. Nikolaja. Ker dokumenti o ustanovitvi župnije niso ohranjeni ali pa se niso še našli, lahko z gotovostjo domnevamo, da je bila cerkev vsaj farni vikariat ali podžupnija. Dejanske razlike med to in višjo stopnjo navadni ljudje ne opazijo. Poleg nje so bile v mestu še cerkev sv. Antona, špitalska (hiralnična) kapela Matere božje in cerkev sv. Lenarta. Glede na patrocinij je takrat skoraj gotovo že stala tudi cerkvica sv. Jurija, čeprav je viri ne omenjajo. Težko si je danes predstavljati takratno silhueto mesta, ko je na pečini nad Krko stala prednica današnje frančiškanske cerkve, na najvišjem delu mesta cerkev sv. Nikolaja, vmes pod današnjo galerijo sv. Jurij, na Florjanovem trgu sv. Anton in pri gorenjih vratin špitalska cerkev. Kdor je hodil po svetu in si ogledoval srednjeveška mesteca, si lahko ustvari približno sliko. Z bližnjih vzpetin je moral biti na mesto enkraten pogled. V verskem pogledu je silno pomembno dejstvo, da so bili že od leta 1472 v mestu tudi očetje frančiškani, ki so vedno imeli izvrstne odnose z meščani in okoličani.
Šentruperski in dobrniški župnik ter svetni duhovniki, ki so delovali v prej naštetih cerkvah, so vladarja prosili, “da sc združijo Bogu na čast in slavo v duhovniško celoto, zlože vse svoje dohodke skupaj ter žive vsi skupaj pod jedno streho in obedujejo pri jedrn mizi”. Ustanovna listina papeža Aleksandra VI. je določala, naj šteje kapitelj 13 kanonikov. Prvi med njimi je prošt, drugi dekan. Vsi naj bi živeli v isti stavbi in skupaj jedli. Tudi vrsto molitev in opravil so morali opravljati skupno, “v koru”. Prošta je imenoval cesar, kanonike so izmed kandidatov volili sami, vladar jih je le potrdil. Kmalu so dobili tudi kapiteljski
grb: zlatega konja na modrem polju. Njegova vsebina naj bi izhajala iz priimka drugega prošta, evropsko znanega humanista Jurija Slatkonje.
Za razcvet kapitlja je bilo zelo pomembno tudi gospodarsko ozadje njegove ustanovitve. Skopuški Friderik III. je v skladu s svojo naravo na to nekoliko “pozabil”. Sprva je kapitjju inkorporiral le kranjski fari Mirno Peč in Šentrupert ter Ponikvo na Štajerskem, kapitlju so namenili tudi nekaj dohodkov cerkve sv. Antona in špitalske kapele. Kasneje so dobili še fare Mirno Peč, Šmihel, sv. Križ v Poljanah ob Kolpi in tiste, ki so se izločile iz gornjih prafar. Krepitvi gospodarske osnove so pripomogla tudi različna darila v obliki kmetijskih zemljišč in na njih živečih kmetov. Odlikovali so se zlasti številni meščani. Plemstvo je v tem času zapadlo že v krizo in je cerkvi raje kradlo kot podarjalo. Iz dokaj neobetavnih začetkov je kapitelj zrasel v dokaj pomembno veliko zemljiško gospostvo. Ob koncu fevdalizma 1848. leta so na njem ugotovili 14.279 tlaških dni, imeli so 389 zemljiških zavezancev, 1210 desetincev in 160 gornikov. Fevdalna ustanova torej? Da, tudi to. Velike izbire seveda v tistem času ni bilo. Ali si bil podložnik ali fevdalec ali svoboden človek. To so bili duhovniki, meščani in redki kmetje. Lastnik gospostva je bila ustanova, ne duhovniki kot posamezniki. Brez lastnega finančnega vira ni živela nobena inštitucija. Seveda so darila spremljala tudi protiobveznosti v obliki raznih maš,vskrbi za reveže, nabavljanje sveč in drugo. Še v 19. stoletju, ko je število kanonikov padlo na štiri, je bil kapitelj dolžan za mestno dekliško šolo prispevati skoraj toliko denarja, kolikor je znašala letna plača vikarja.
Odnos kapitlja do mesta in okolice
Današnje podobe Novega mesta si ni mogoče predstavljati brez mogočne kapiteljske cerkve in impozantne proštijc. Malokdo se ob tem vpraša, kdo je to gradil, kje je dobil denar, stavbenike, umetnike... Kako so zgrajeno vzdrževali in izboljševali? Ali se mnogi, ki sakralne objekte popularizirajo v turističnih prospektih, ki bi cerkvene umetnine radi vtkali v kompleksno turistično ponudbo Slovenije, zavedajo, da je moral te najpomembnejše slovenske kulturne spomenike kar nekaj zadnjih desetletij vzdrževati najrevnejši sloj slovenskega prebivalstva?
Čeprav je nezadovoljstvo vir napredka, mora vsak trezen človek ugotoviti, da so kapiteljski gospodje kljub napakam veliko storili za mesto in okolico. Tudi oni so bili samo ljudje. Če je prišlo do določenih izboljšav na kapiteljski cerkvi, so jo hitro posnemale tudi sosednje. Koliko zvonikov se je zgledovalo po novomeškem!
Kmalu po ustanovitvi kapitlja so začeli zidati proštijo in obnavljati cerkev. Ta obsežna gradbena dela so trajala zelo dolgo. Prizadejala so jih mnoge nesreče: pomanjkanje denarja, požari, potresi... Kapitelj je moral veliko prispevati za financiranje obrambe proti Turkom. Zaradi tovrstnih stroškov so 1538. leta morali prodati četrtino premoženja. Odprodati so morali dragocenosti. 1576. leta sta bila v katastrofalnem požaru zelo prizadeta cerkev in proštija. Poročila govorijo, da sta pogoreli do tal. Obnova je trajala več desetletij. V okviru teh prizadevanj je prišla v Novo mesto tudi znamenita Tintorettova slika sv. Nikolaja. Zadnje večje pozidave so bile v drugi polovici 19. stoletja, ko je bil prošt Prešernov prijatelj Jernej Arko. Takrat so nadzidali obodne stene ladje, obnovili podstrešni venec prezbiterija, zamenjali ostrešje
in kritino ter dali zvoniku današnjo podobo. V notranjosti je ob prelomu v naše stoletje za obsežna dela poskrbel prošt dr. Sebastijan Elbert.
Ker je bilo med kapiteljskimi duhovniki veliko imenitnih osebnosti, je moralo biti kulturno bogastvo zelo veliko, tako v opremi kot knjigah, Zal tudi v preteklosti niso znali vselej paziti na kulturno bogastvo, svoje so naredili nekateri slabi gospodarji, največ pa je verjetno negativno vplivala francoska ukinitev kapitlja 1810. leta, ko so veliko stvari raznesli. Danes lahko občudujemo Ic še ostanke ostankov.
Čeprav bi sc komu dozdevalo, da je bil ob številnih dnigih duhovnikih kapitelj v Novem mestu sam sebi namen, da je bil predvsem v okras mestu, ni tako. Poleg verskih nalog, ki mu jih je določil ustanovitelj, so z nastavljanjem duhovnikov v inkorporiranc župnije skrbeli za tamkajšnje versko življenje. Ker je bila vrsta proštov tudi arhidiakonov za Dolenjsko, so bdeli nad delom in žvilic-njem Cerkve v večjem delu Dolenjske. Poleg skrbi za ustrezno kulturno podobo ustanove so veliko pozornost namenjali šolstvu. V 18. stoletju so vzdrževali kar dva učitelja. V tem času je obveljal tudi sklep, da mora vsak kanonik aktivno obvladati slovenski jezik. V prvi polovici 19. stoletja, že po obnovitvi
kapitlja, ko je germanizacija začenjala svoj ponod, zaradi česar je kasneje Levstik označil Novo mesto kot nemško govoreče, se je prošt Albrecht uprl skupini meščanov, ki je pri škofu zahtevala, da uvede nemške pridige.
Sožitje z meščani je bilo različno. Bili so časi, ko so se dobro razumeli, in bili so trenutki, ko so se gledali po strani. Začetek strankarskega življenja konec 19. stoletja je sožitju v marsikaterem pogledu škodil. Marsikateri je liberalne in socialistične nazore razumel predvsem kot teoretično podlago za zmerjanje vernih in duhovnikov. Da gre za drugačno organizacijo življenja in dela, je bila za znano dolenjsko površnost prevelika zahteva. Tudi nekateri duhovniki niso razumeli, da biti katoličan ne pomeni obveznega glasovanja za “klerikalno” stranko. Na odnose s precejšnjim delom prebivalstva je vplivalo tudi dejstvo, da je 11 let po podržavljenju gimnazije prešlo poučevanje verouka v roke svetnih duhovnikov. Del averzije med kateheti in dijaki se je avtomatično prenašal na ves kapitelj.
Spregovoriti bi veljalo še o znamenitih duhovnikih. Običajno ob takih prilikah omenjamo le take osebnosti, kot je bil že omenjeni humanist evropskega formata in prvi dunajski škof Jurij Slatkonja, Polydor de Montagnana, ki je obnavljal požgano cerkev in proštijo, Ivan Andrej Stcmberg, ki je želel mesto povzdigniti v sedež škofije, njegov naslednik grof Thurn, ki je kapitlju pridobil škofovsko pokrivalo in palico, grof Attems, ki je postal prvi goriški nadškof. Prav bi bilo, da bi se spomnili tudi številnih kanonikov. Ne Ic baročnega književnika Kastelca, ampak tudi skladatelja Ferjančiča ali ranjkega Jožeta Kresa, ki je svoje farane reševal pred italijanski) internacijo, bil velik prijatelj tehnike in skoraj fantastičen pristaš sprememb, ki jih je vpeljal II. vatikanski koncil. Nenazadnje so bili del kapitlja tudi njegovi organisti. Kar nekaj ljudi se še danes spominja skladatleja Ignacija Hladnika in izvrstnega Toneta Marklja.
Kapitelj danes in v prihodnje
Zaradi spoštovanja tradicije in topografskih posledic ime kapitelj ne bo izginilo iz Novega mesta. Seveda je čas prinesel svoje in stari kapitelj je stvar zgodovine. Sedanji prošt ima Je naslov, nekdanjih insignij ne uporablja. Še prstana ne nosi. Podpisani, ki neskončno ljubi vse, kar je staro, tudi običaje in ccrmonial, je ob tem nekoliko žalosten, saj ves ta blišč ni nikomur škodil. Kapitelj vse bolj postaja sodobna župna postojanka in stoji pred velikimi nalogami. Mogočno cerkev in obsežno proštijsko stavbo je in bo težko vzdrževati. Meščani bodo morali na tak ali drugačen način pri tem sodelovati. Dvorišče proštijskega doma nudi odličen prostor za prireditve na prostem, v stavbi sta zanimiva knjižnica in dragocen arhiv. Če bomo resnično dojeli demokracijo in znali strpno živeti drug poleg drugega, se nam prihodnosti ni bati. Vsak prispeva k temu po svoje. Bogastvo človeške družbe je v njeni različnosti.
In zakaj prireditve ob 500-letnici? Zaradi nas, Novega mesta, metropole Dolenjske. Tudi to spada k stalnemu izobraževanju. Kdor v življenju ne v želi napredovati, dela mentalni samomor. Čeprav je o kapitlju že precej napisanega, ostajajo še številne neznanke. V teh dneh bomo nekatere rešili, pojavile se bodo nove. Tudi za zanamce bo še dovolj dela.
STANE GRANDA
priloga dolenjskega lista
11
naš pogovor: jože peterlin
Sa ®®afc® BoMSsGBsfijj®
Čeprav ga je prizadela izguba jugoslovanskega trga in dodatno na Hrvaškem zamrznjeno premoženje v vrednosti 20 milijonov mark ter zmanjšanje investicijske porabe doma, je novomeški GIP Pionir obstal na nogah. Sedaj je eno največjih slovenskih gradbenih podjetij, tržni delež v slovenskem gradbeništvu pa je povečal na 10 odstotkov. Za letos načrtuje s sedanjim številom zaposlenih (okrog 2.500), doseči 223 milijonov mark realizacije. O problemih in načrtih Pionirja za Dolenjski list govori generalni direktor Jože Peterlin.
Kako premagujete krizo?
“Ostali smo taki, kot nas je okolje navajeno: močna gradbena firma, ki je sposobna prevzeti in na evropski ravni izpeljati vsako investicijo, ki jo je investitor sposoben sfinan-cirati. Kljub temu da smo v letu dni za četrtino zmanjšali zaposlenost, lani nismo naredili nič manj, res pa ni bilo pravega dobička. Poskušamo narediti vse, da bi se nam kriza čim manj poznala. Maksimalne napore vlagamo v pridobivanje del in v to, da bi zadržali položaj na trgih, ki smo jih doslej obvladovali.”
Koliko vam to uspeva?
“Hrvaški trg, na katerem je bilo včasih zaposlenih 40 odstotkov naših kapacitet, smo zaradi razmer obdržali v manjšem obsegu, kot bi želeli. Realizacija na Hrvaškem znaša v gradbenem delu Pionirja 10 odstotkov, letos pa bo še nekaj več, saj Pionir Zagreb pospešeno zida stanovanja v Zagrebu in Zaprešiču, ki se dobro prodajajo. Intenzivno delamo naprej na poljskih projektih. Trenutno imamo le gradbišče v Lodzu (blagovnica), pred začetkom pa je gradnja dven novih privatnih hotelov: enega v Torunu in še enega v Krakowu. S Poljsko resno računamo tudi še potem. Na Madžarskem naj bi čimprej nadaljevali gradnjo hotela, ki stoji že leto dni, ker je investitorju zmanjkalo denarja. Dogovarjamo pa se še za en hotel. Ne le za Pionir, ampak tudi za druge slovenske gradbince je zelo pomemben ruski trg, ki pa ima svoje posebnosti. Gotovinskih plačil praktično ni, ampak so blagovna. Da so potem pretopljena v zelene dolarje, traja tudi do pol leta. Dodamo skrb povzročajo ruske politične razmere. Če bi se gradnje ustavile zaradi kakšnih konfliktov, bi bil to za nas udarec, ki bi ga težko prenesli. Trenutno dokončujemo sanatorij v Ncbugu ob Črnem morju, h koncu gre tudi prenova in dozidava hotela v Latviji ter zlatarne in stanovanjskega bloka v Krasnojarsku. Odpirajo pa se še novi projekti. Praktično so se že začela pripravljalna dela za gradnjo bolnišnice v Pitjahu, ki jo je Pionir tudi projektiral. Računamo na gradnjo še enega sanatorija v Nebugu in še dveh bolnišnic, v Gomclju in
Jakutsku, upam, da tudi po naših projektih. Računamo na nove gradnje v pribaltiških državah. Sodelujemo z vsemi slovenskimi inženiring firmami, z odprtjem predstavništva v Moskvi pa smo nakazali, da gremo tudi v agresivnejši samostojen nastop na tem velikem trgu. Nekaj pogodb že je podpisanih, na primer za prodajo naših bio hiš v vrednosti 35 milijonov dolarjev. Ko bomo dobili dogovorjen avans, bomo šli takoj 'v proizvodnjo opreme za postavitev “tovarne za proizvodnjo bio hiš“ v Rusiji. Računamo, da bi bil delež tujine v Pionirjevih letošnjih delih okrog 30-odstoten.”
Kako pa je z delom doma?
“Dolenjska je od slovenskih pokrajin investicijsko trenutno celo med najbolj aktivnimi, tako da nekaj dela je in bo (Revoz, Krka, bolnišnica, policijska postaja, osnovna šola v Mrzli dolini, investicije na področju obrambe, komunalne in cestne gradnje). Upam, da se bomo vključili v gradnjo cerkve v Žužemberku. Pionir ima od vseh slovenskih gradbincev na tem področju največ izkušenj, Žužemberk pa bi bil lahko dodatna referenca za nas, ko bomo skušali priti zraven pri obnovi cerkva na Hrvaškem, ko se bo ta začela. Precej gradimo v Ljubljani, v pripravi pa je še stanovanjska gradnja v Slapah in dva poslovna objekta. Nekaj slabše je s krškim območjem, vendar je nekaj dela tudi tam in skušamo ga dobiti. Poskušamo priti tudi na druga območja
Jože Peterim
Slovenije. En tak poskus jc že bil uspešen, saj smo začeli z deli v Medijskih Toplicah. Seveda pa je zaradi večjih stroškov z bolj oddaljenimi gradbišči težko biti konkurenčen domačim gradbenim firmam.”
Torej sc ni bati, da bi Pionir čez nekaj mesecev zgrmel skupaj, kot se širijo govorice?
“Delamo vse, da ne bi delali le še nekaj mesecev. Glede na trenutno zasedenost kapacitet, dogovore za nove projekte in glede na to, da se s sprejetjem državnega proračuna na Dolenjskem odpira nekaj gradbišč, računam, da si bomo morali pomagati celo s kooperanti. Nekaj jih že imamo. So pa problemi z nelikvidnostjo, ki je delno povzročena tudi s tem, da je država slab plačnik, pa s počasnim plačevanjem tujine in -deloma z zamrznjenim premoženjem na Hrvaškem. Če bi imeli samo pol tega denatja, dejansko ne bi potrebovali nobenih kreditov. Zdaj imamo za okrog milijardo tolarjev dolgov, ki jih redno odplačujemo.”
Kako kaže z odmrzovanjem premoženja na Hrvaškem?
“Nekaj malega premoženja smo uspeli evakuirati z intenzivno stanovanjsko gradnjo. V matičnega Pionirja pride 38 odstotkov kupnin, kolikor smo vložili v nakup in opremo zemljišč, ostalo dobi Pionir Zagreb za gradnjo. Računamo, da bi lokacije za stanovanjsko radnjo pozidali v dveh letih. Najtežje bo omercializirati veliko premoženje, ki ga imamo v zemljiščih, deloma že opremljenih z infrastrukturo, za turistično gradnjo (Stinice, Brač). Se prodati ga ne smemo pa tudi pravega interesa za to sedaj ni, vsaj ne po normalni ceni.”
Kako pa je s počitniškimi domovi na Hrvaškem, v katerih imate blizu 300 postelj? So sploh prazni?
“Nekaj teh kapacitet so zasedli begunci. Mrzlično iščemo rešitev, da ne bi bilo treba plačati takse in da bi jih lahko uporabljali. Večina je na - recimo - varnostno nespornih delih obale, v Istri in Kvarnerju. Lani je v njih kar nekaj počitnikovalo, sedaj pa cena zaradi taks ne bi bila konkurenčna. Za 20 mark, kolikor bi morali računati nočitev, Hrvati ponujajo poln penzion. Domove skušamo zato prenesti na Pionirja Zagreb, ki kot domača firma ne bi bil zavezan plačati prispevek. Seveda je tu takoj uredba o prepovedi prometa z nepremičninami za nehrvaške firme. Za iskanje rešitve za te domove smo najeli celo znano odvetniško pisarno, ki ima na tem področju že nekaj uspehov. Dolgoročno to premoženje gotovo ni izgubljeno, saj dvomim, da bi bili Hrvatje toliko nespretni, da bi si ga upali odvzeti, ko računajo na naložbe od zunaj. Seveda pa je slabo, da domovi sedaj prinašajo stroške, namesto da bi prinašali dohodek.”
Lani ste se reorganizirali. Je to končano?
kanižarska kadunja
Kanižarska premogovna kadunja je postala zanimiva že v preteklosti, prvič zaradi premoga, v zadnjih letih pa predvsem zaradi tega, ker je tako rekoč edina možna in primerna lokacija za odlagališče komunalnih odpadkov v Beli krajini.
V novejšem času so izvedli in zaključili podrobne strukturne raziskave, ki so pokazale, da je kadunja blok kamnin, debel preko 200 m. Ta blok je razpokan, ob prelomih pa so se posamezni deli neenakomerno ugrezali. Raziskave so vodili in izvajali na Geološkem zavodu v Ljubljani.
Kamnine, v katerih so plasti premoga, sestavljajo gline, glinovcc, meljne gline in tudi tuf. Območje premogovnika so preiskali s številnimi vrtinami.
Obrobja in ostali del Bele krajine so zgrajeni iz apnenca in dolomita, ki sta razpokana in zakrasela. Sestave tega dela ozemlja v globini ne poznamo v podrobnostih, razen kar jc kamnin razgaljenih na površju in nekaterih točk v globini, ki so bile dosežene z globokimi vrtinami skozi kanižarska nekarbonatne kamnine.
Kanižarskc glinasto-lapornate kamnine so nekako “potopljene”, ugreznjene v apnence in dolomit belokranjske plošče. Vse ozemlje pa je
smeri (scverozahod-jugovzhod). Karbonatne kamnine so ob prelomih razpokane in zdrobljene. Raziskovalci menijo, da jc paket krednih in jurskih kamnin, torej iz srednjega zemeljskega veka, debel okoli 1500 m, pod njim pa naj bi bil triadni dolomit. Možno pa je, da bi globoko vrtanje pokazalo tudi nekatere spremembe v sestavi. Ne vemo. Po dosedanjih podatkih jc tudi zakraselost krednega apnenca intenzivna le nekaj deset metrov pod površjem, zdrobljene cone ob prelomih pa so globlje in potekajo proti Svibniku, Blatniku, Jclševniku in Dobličam.
Kamnine osrednjega dela kadunje so skoraj neprepustne. To kažejo tudi opazovanja gladine piezometričnega nivoja v vrtinah. Točk ni mogoče povezati med seboj, vsaka vrtina ali blok ima svoj režim. Padavinska voda odteka površinsko ali sc zadržuje v plitvem preperinskem delu.
Drugače pa jc v območju, ki je zgrajeno iz apnenca. Tu jc ozemlje zakraselo, padavinska
voda prcnika v podzemlje. Opazovanja kažejo, da podzemeljska voda v krasu ni globoko in sc pojavlja v izvirih ob Lahinji, Dobličici ali ob Kolpi. V globljih delih kadunje jc bila določena starost vode, ki je pritekala iz vrtine, na okoli 6000 let. Podzemeljska voda (ali vdor vode v rudnik) jc bila dosežena le z vrtinami, ki so dosegle karbonatne kamnine v obrobju ali pa če so se rudarska dela preveč približala temu obrobju. Starost vode priča, da jc kroženje vode pod lokalno erozijsko bazo, ki jo predstavljajo Dobličica, Lahinja ali Kolpa, zelo počasno ali pa ga skoraj ni. Pretakanje podzemeljske vode je aktivno in relativno hitro le v zgornji, pripovršinski coni, le do globine recimo okoli 50 m.
Onesnaževanje s površja, ki jc zakraselo, pa seveda lahko prodira tudi globlje v kraški svet. Kraška podzemeljska voda je podvržena vsakršnemu onesnaževanju, vsaka hiša s svojo greznico je poseben onesnaževalce, vsako smetišče v vrtači, nelegalna odlagališča, ki niso urejena po predpisih, ceste, naselja brez kanalizacije - vse to onesnažuje podzemeljsko vodo v krasu.
Zaradi tega lahko sklenemo, da jc onesnaževalec kraške podzemeljske vode že vsa dosedanja urbanizacija in raba kraškega ozemlja. Glede na dosedanje poznavanje pa lahko rečemo tudi, da je možno nadzorovano odtekanje vode z območja morebitne deponije na območju kanižarskc kadunje in daje tudi izgradnja deponije glede na sestavo tal lažja in cenejša. Vsekakor pa jc treba poskrbeti, da bo odlagališče zgrajeno natanko tako, kot bo načrtovano. Prizadevati pa si je treba še v drugi smeri: da sc zmanjša količina odpadkov, ki bi deponijo po nepotrebnem obremenjevala.
DUŠAN NOVAK
“Reorganizacija je zaenkrat končana, nastal bo le še kakšen profitni center, Togrel pa naj bi prerasel v delniško družbo. Krovno podjetje Pionir združuje gradbeništvo in kar je nanj vezano ter strateške funkcije (finance, izobraževanje ipd.) podjetja. Lani je zaživelo tudi vseh devet delniških družb, ki so v glavnem samostojne. Pionir bdi nad njimi le kot lastnik. Lani so poslovale v glavnem dobro, vendar smo se odločili, da dobička ne bomo jemali ven, ampak smo ga pustili za reinvestiranje.”
Pionirjeve družbe imajo lastnika. Kaj pa lastnik?
“Ta se bo pa lastninil. Intenzivno razmišljamo, kako. Vsekakor bomo poskušali zadržati lastninsko ravnotežje. Delavci in menedžerji naj bi bili do 40-odstotni lastniki. Šli bomo v akcijo, da bi delavci in drugi svoje certifikate prinesli k nam. Zanimivi gotovo smo. Zanimivi smo tudi za potencialne druge lastnike, saj gradbeništvo lahko ustvarja velike dobičke. Ena avstrijskih gradbenih firm je imela lani 30-odstoten donos. Za nas je bilo izračunano, da je bil 20-odstoten, pri čemer je treba upoštevati, da se je določen profit odvajal v banke preko visokih obresti za kapital za financiranje proizvodnje, kakršnih tujina ne priznava. To dolgoročno ne pelje nikamor. Razmišljamo tudi o tujem kapitalu za dokapitalizacijo, ko bomo olastninjeni. Ta bi bil zanimiv predvsem, če bi nam dal nov trg.”
Zaposlenih ni preveč?
“Zaposliti se bomo skušali taki, kot smo. Zato tudi rinemo na Vzhod, kjer se lahko
proda celota, ne le roke. Pionir za letos načrtuje ničelno rast zaposlovanja, torej nadomeščanje upokojitev. Z zavodom za zaposlovanje imamo sedaj aranžma za kvalifikacijo 35 ljudi. Razpisali smo veliko štipendij, saj želimo dobiti in dali delo domačemu mlademu kadru. Posegamo tudi v Posavje in v Belo krajino. Upamo, da odziv bo, čeprav je delo v gradbeništvu težko, ne le zidarjevo, ampak tudi vseh drugih. Tovarna si večji del plasmaja lahko zagotovi na dolgi rok, pri nas pa je za vsako investicijo novo brezno.”
Veliko prahu dvigujejo menedžerske plače in privilegiji. Kako to komentirate?
“Vem, da je veliko govoric. Menedžerske plače so take kot po drugih kolektivih. Razmaje med najvišjo in najnižjo je 5:1. Individualnih pogodb je malo več kot drugje, ker smo se odločili na ta način vezati ključne ljudi v projektivi, inženiringu, trženju, financah. Uspešnost? Ve se, kdo komu odgovarja. Drugih bonitet ni. Avtomobile (12, 3 še pridejo), ki jih je firma dobila ugodno na lizing, si vodilni delavci v bistvu kupujejo sami. Ta varianta je bila za Pionirja najcenejša, cenejša od službenih avtomobilov. Poudaril bi, da nas ljudje vidijo le, ko se pripeljemo z njimi v službo, ko “delamo” posle po Evropi, pa ne. Kar se tiče delavskih plač, sc trudimo, da bi bile redne in ne najnižje. Dejansko so nad povprečjem panoge in republike. Ob zadnjem izplačilu smo do najnižje desetim delavcem skupaj doplačali 20.000 tolarjev.”
ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ
Slovenci v svetu
Kadarkoli sem v “jugoslovanskih časih” stopil v vojašnico, sem imel občutek, kot da so se mi spodmaknila tla pod nogami. Svet za njenimi vrati s tistim zunaj ni imel nič skupnega. Jezik, s katerim so govorili v njej, je bil tuj, duh, ki je vladal v njej, je bil tuj, in če ne bi oko jasno videlo njemu dobro poznanih in prijaznih obrisov domačih hribov tam v daljavi, bi verjel, da sem se v trenutku premaknil tisoč kilometrov južneje. Vojašnice nekdanje jugoslovanske vojske so bile balkanske enklave na slovenski zemlji in duh, ki je vel iz njih, je imel že slutene oblike tiste razčlovečenosti, ki se je v zadnjih časih tako nebrzdano razdivjala v balkanskem osrčju in pred katero je zaprepaden in nemočen ves svet. Malo prej, predno je bilo teh balkanskih izpostav tukaj konec, so zlo, ki je prežalo za to ograjo, občutili tudi tisti, ki sicer z njim niso prihajali v stik: kazalo se je kot nočna mora - streljanje, ki se je oglasilo z večernim mrakom in potihnilo pred zoro. To je bil zvok razkritega besa, opomin in grožnja. In marsikdo si zaradi njega ni upal zatisniti očesa.
O teh stvareh razmišljam, ko spet stopim skozi vrata vojašnice v Bršljinu. Občutki so čisto drugačni. Pozdrav v slovenskem jeziku, naokoli sproščen red. Brez običajnih procedur pri vnodu vendar ne gre. A tako jc tudi prav. To je vojaško poslopje, in ni, da bi se vsakdo sprehajal naokoli, kakor bi se mu zahotelo.
Potem stopam po prostranem dvorišču med kasarnami. Svetlo, čisto in sveže je naokrog. Nekaj fantov stoji v skupinah, sc pogovarja in šali. To je “stara vojska”. Njihovo usposabljanje se bliža koncu. Malo naprej stoji postrojcnih večje število vojakov. To so novinci. Končali so prvo fazo usposabljanja v Cerkljah in zdaj bodo v Novem mestu zamenjali generacijo, ki odhaja. Še tri mesece. Tudi to bo zanje hitro minilo. Častnik jih nagovarja v slovenskem jeziku. Oni mu tako tudi odgovarjajo. Zdaj se šele čisto prav zavem: tudi ta košček domovine je postal spet slovenski!
Nekaj trenutkov kasneje sedim za mizo v sobi dežurnega častnika nasproti vojaku Maksimiljanu uzcrlu. Maksi ga kličejo kolegi. Danes bo zapustil vojašnico. Oče, prav tako Maks, mati Štefka in sestra Suzana bodo kmalu prišli ponj. Odpeljali sc bodo v Žagaj pod Bočem na Kozjanskem. Tam je dom, v katerem Cizcrlovi stanujejo le med večjimi prazniki in letnim dopustom, in dom, v katerega se bodo nekoč, ko bo napočil pravi trenutek, tudi za stalno vselili. Zdaj pa živijo in delajo v Niirnbergu, v Nemčiji. Maksi je tam že od svojega petega leta. Tam je zrasel. Tam je njegov dom. Pripoveduje mi o svojem življenju. Šolo je končal v Nemčiji, kjer živi že sedemnajst let. Po poklicu jc električar in je bil, predno se jc odločil, da bo odslužil slovensko
Maksi Cizerl iz Niimberga
vojsko, že poldrugo leto zaposlen. Zdaj se bo vrnil k staremu delodajalcu. Ker je bil soliden delavec, ga delovno mesto seveda čaka. A študij bo kmalu nadaljeval. “Hočem vedeti in znati več, zato bom študiral naprej,” je odločen Maksi. Prepričan sem, da je tako premišljeval tudi, ko se je odločil za slovensko vojsko.
V Niirnbergu je enkrat tedensko obiskoval slovenski pouk. Doma so govorili slovensko, ko je bil mlajši, so pogosto zahajali v slovenski klub in tudi na počitnicah je s sorodniki in prijatelji govoril le slovensko. A vendar mu je mladost, preživeta v nemškem okolju, vtisnila svoj pečat. R izgovarja nekoliko pogrkujoče kot naši koroški Šlovenci. Kar predstavljam si, kako bi ravnali z njim, če bi služil vojsko v nekdanji JLA. Bogvc kam na Kosovo bi ga poslali, nagovarjali bi ga v jeziku, ki ga ne razume, in klicali z zbadljivko “švabo”. Malo je manjkalo, da bi tako tudi bilo. Spomladi enaindevetdesetega se jc v domači občini že pozanimal, če bi lahko služil vojsko, pa so mu pravilno svetovali, naj počaka. In jc počakal. Šele potem, ko je po televiziji videl, kaj sc jc nekaj mesecev pozneje zgodilo, jc razumel, kakšno srečo je imel.
“Zadovoljen sem, da sc jc tako razpletlo in da sem lahko služil v slovenski vojski,” pravi Maksi. “Hitro sem se vživel v družbo, najprej v Cerkljah, potem pa tukaj v Novem mestu. Zame pa čas, ki sem ga preživel tukaj, ni pomenil samo vojaškega usposabljanja, pač pa tudi seznanjanje s Slovenijo, s tem, kako ljudje, zlasti mladina razmišljajo. Za tako tesno druženje s slovenskimi vrstniki prej nikoli nisem imel priložnosti. Medsebojni odnosi so bili dobri pa tudi odnosi z nadrejenimi. Pri tako velikem številu ljudi seveda kdaj pa kdaj pride do manjših nesporazumov, a sc da vse zgladiti, saj se vsi še učimo. Najbolj dragoceno pa je, da sem sc dobro naučil slovenskega pogovornega jezika, se privadil različnim dialektom in se izpopolnil tudi v besedišču, ki ga človek v vsakdanjem govoru ne uporablja tako pogosto. Že v Nemčiji sem treniral karate, kar sem lahko nadaljeval tudi v vojski. Kondicijsko sem sc zelo utrdil. To mi je prišlo prav zadnjih nekaj dni, ko smo taborili na prostem, imeli taktične vaje in opravili nekaj daljših pohodov. Šest do sedem mesecev tako intenzivnega služenja vojaškega roka jc ravno prav. Končal se jc prav zdaj, ko se mi je že začelo tožiti po domačih in tudi po Niircnbergu, kjer sem preživel večino svojega življenja.”
Maksi je zdaj že slekel uniformo in najbrž je že pričel delati v daljnem Niirnbergu. A četudi jc daleč, mu bo spomin na vojaščino v domovini prijeten. Mnogo prijetnejši, kot jih imajo starejše generacije Slovencev.
TONE JAKŠE
	1	[ 2 priloga dolenjskega lista	■ ■ v ■	.	4	• |
NAGRADA V NOVO MESTO IN KRANJ
Žreb jc izmed reševalcev 14. nagradne križanke izbral NINO BOJANC iz Novega mesta in JURETA MRAKA iz Kranja. Bojančevi jc pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Mrak pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 3. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 16. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
NAGRADNA KRIŽANKA
16
REŠITEV 14. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 14. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: FIZIK, OPRT, KAZAN, ELIA, ALALI, ALT, REBIKOV, JOŽEF, SIPA, S1SAL, ATLET, KIT, NAOS, OTO, IMETEK, SAS, EN, SAFALADA, PALI, AGATA, AKTINIJ, RENAN, RAVNINA.
prgišče misli
Vzgojiti in urediti moramo sebe, če hočemo vzgajati in urejati otroke.
M. MAHNIČ
Pesništvo je vzdih srca, ki prekipeva.
SULLY PRUDHOMME Naj se duh dviga še tako visoko nad temne materialne sile, vedno je samo vsebina, nikdar se ne more odtrgati od tal.
B. GRABNAR Sreča je rastlina, ki uspeva v moralnem življenju veliko bolj kakor v intelektualnem.
M.MAETERLINCK Vsi brez razlike moramo umreti, le sreča ni nam vsem enaka.
P1NDAR
GEOMET-
RIJSKI
POJEM
USLOČEN
ALI
LOMLJEN
STROP
SAK ZA RAČJI LO\
BORIŠČE
ANGL.
FILOZOF
(ROGER)
EMPIRIZEM
VRSTA GOSTE JUHE
TURŠKA
PIPA
KINEMATO-
GRAF
STRIGAVEC
BOŽJE
DREVCE
INDUSTR.
RASTLINA
PRITRDIL-
NI
ELEMENT
AM.
GLOOAVEC
(BOBROV-
KA)
«5?
STARA
DOLZINSh
INSKA
MERA
FRANC.
DUHOVNIK
PREJŠNJE IME ZA PROMETU
NIKO
KURET
ALFI NIPIČ
ŽUPLJAN
NEM. FIZIK (RUDOLF)
GOSTA
BOMBAŽNA
TKANINA
AM. FILM. IGRALKA (DEBORAH)
INDEV. S. LJUDSTEV
PRIPADNIK
NEKD.
INDOEVR.
PLEMEN
EG. BOG SONCA
STAROPER-
ZIJSKI
KRALJ
VRSTA
UČILA
POLAGA-
LEC
POSEBNEGA TLAKA
BOHR
NIELS
AFR.
VELETOK
GRŠKA
ČRKA
AZUSKI
POLOTOK
NAJVEČJE
TURŠKO
JEZERO
AVTOR: OZE UDU
TRAVNIŠKA
RASTLINA
zanimivosti iz sveta
EasšSto otiljpte uafia
Petina človeštva živi v skrajni revščini in je na robu preživetja. Stanje se bo v naslednjih letih še poslabšalo, ocenjujejo strokovnjaki butanske človekoljubne organizacije Actionaid, ki je pred kratkim objavila poročilo o revščini v svetu.
Če se bo nadaljevalo to, kar se zdaj dogaja, se bo do leta 2000 število revežev povzpelo na milijardo in pol, najbolj pa bo prizadeto prebivalstvo tako imenovanega tretjega sveta, kjer že zdaj kosita bolezen in lakota, ljudje pa umirajo razmeroma mladi. Najbolj prizadeti so ženske in otroci.
V poročilu trdijo, da od 5,5 milijarde ljudi, kolikor jih je zdaj na svetu, živi v popolni revščini že več kot milijarda ljudi. Po definiciji svetovne banke gre za prebivalstvo, ki ima 420 ali manj dolarjev letnega(!) zaslužka. Statistika že drugo desetletje zapored beleži strmo padanje zaslužka predvsem v nekaterih afriških in latinoameriških državah. Če se bodo sedanja gospodarska gibanja nadaljevala v začrtanih smereh in razviti del sveta ne bo izdatneje pomagal revnim državam pri njihovem razvoju, bo prag revščine prestopilo nadaljnjih 4(X) milijonov ljudi. Ne samo pomoč v hrani, tretji svet nujno potrebuje spodbujanje gospodarstev in olajšanje težkega bremena dolgov. Najbolj črno sc piše podsaharskemu delu Afrike, ki ga že jdaj pestijo huda lakota, vojne in gospodarska kriza. Število revnih se bo do konca tega tisočletja, se pravi v naslednjih sedmih letih, skoraj podvojilo, naraslo bo od
Mladostniki skačejo v smrt
14-lctna šolarka Chang Fung-ycc iz Hongkonga jc to šolsko leto nekoliko popustila in ni bila več med najboljšimi v razredu. Ni bilo videti, da jo jc to kaj dosti potrlo, a vendar jc pred kratkim skočila skozi okno z 22. nadstropja. Njeno ime so zapisali že kot petnajsto na listi šolaijcv, ki so si v tem šolskem letu v Hokgkongu sami vzeli življenje.
Samomorilnost v Hongkongu sicer ni visoka, če jo primerjamo z nekaterimi razvitimi industrijskimi državami, zaskrbljuje pa predvsem izredno hitro naraščenjc samomorov, posebej med otroki. Lani se jih je ubilo 21, letos bo to število, kot kaže preseženo. Posebnost mladostniških samomorov v 1 longkongu jc izvedba: leta 1991 so vsi najstniki razen enega naredili samomor tako, da so skočili z visokih zgradb. Lani jih je tako pot v smrt izbrala več kot polovica. In letos se skoki osem-, enajst- in štirinajstletnih otrok nadaljujejo.
184 milijonov na 304 milijone.
Poročilo ugotavlja, da se je v svetu sicer dvignila življenjska raven, vendar se prepad med revnimi in bogatimi hitro in nezadržno povečuje. Breme revščine najbolj trdo pritiska na ramena tistih, ki ga najtežje nosijo, to so ženske, otroci, etnične manjšine, brezdomci, invalidi in bolehni ljudje. Poročilo ugotavlja, da se je število žensk, ki živijo v popolni revščini, v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojilo.
Je bilo nekoč življenje na Veneri?
Astronomi pravijo, da je Venera Zemljina dvojčica. Vendar to velja le za približno velikost in oddaljenostjo od Sonca, kar oboje naj bi omogočalo razvoj živih bitij tako na enem kot na drugem planetu. Raziskovalne sonde, ki so pilctelc na Venero, so seveda razblinile sanjarije, da bi lahko na zvezdi Večernici odkrili kaj živega. Na Veneri je namreč pravi pekel: sonde so izmerile, da vlada na površju strašanska vročina, do 460 stopinj Celzija. Ozračje je tudi podobno razgretemu kotlu.
Vendar Venera ni bila vedno taka strahota. Ameriška sonda Pioneer jc namreč na svoji poti skozi Venerino ozračje, pred-
no jc zgorela, poslala nekaj zelo zanimivih, podatkov, iz katerih je mogoče sklepati, da je na Veneri v davnini pljuskal velik ocean.
Sonda je v ozračju izmerila nenavadno visoke koncentracije devterija, kar si Nasini strokovnjaki razlagajo kot dokaz, da je pred 3 milijardami let na Veneri stal ogromen, a plitek ocean, globok od 8 do 20 metrov. Prodno je začel delovati učinek tople grede, ki jc Venero spremenil v razbeljen kotel, je minilo več sto milijonov let, kar je po mišljenju znanstvenikov dovolj dolg čas, da bi se v tolem oceanu, podobno kot se je na Zemlji, razvilo življenje.
Če je bilo res tako, potem je Venera toliko večji opomin človeštvu, naj varuje okolje na Zemlji, da ne bo nekoč postala tudi p) razmerah Venerina dvojčica. Učinek tople grede je zaradi človekovih dejavnosti na Zemlji že prisoten. Pomislimo na to ob današnjem dnevu Zemlje!
zdravnikov kotiček
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
AMirkanlbci)
Maček
Kako slabo se počutite po prekrokani noči, je odvisno deloma od vaše konstitucije, ki je ne morete kdove koliko spremeniti, pa tudi od tega, kaj in koliko ste popili. Večina alkoholnih pijač vsebuje snovi, ki jih dodajo zato, da dobi pijača barvo in okus. Pri popivanju
če ob pitju tudi kadimo. Če smo si dovolili preveč, je najboljše zdravljenje počivanje. Ker jc alkohol diuretična snov, ker torej izzove izločanje povečane količine seča, si morate prizadevati, da bi izravnali izgubo telesne tekočine s pitjem čim vec vode. Če vas zelo boli glava, vzemite tableto proti glavobolu, a rajši ne aspirina, ki bi le še bolj razdražil že tako razdraženi želodec.
S pitjem je povezana cela vrsta tradicionalnih mnenj in mnogi ljudje jih imajo za golo resnico.
Tvegano je mešati pijače (na primer najprej viski, potem vino). Ni dokaza, da bi mešane pijače bolj dolgotrajno škodovale organizmu, kakor če ostanemo le pri eni pijači. Vendar vse kaže, da boste verjetneje imeli mačka, če boste mešali pijače.
“ČrnaJrava človeka strezni”. To je le deloma res. Vsaka tekočina pomaga omejevati diuretični učinek alkohola in blago poživilo, kakor kava, lahko spodbije slabilni učinek alkohola. Nobeno zdravilo pa ne more pospešiti izločanja alkohola iz krvi. “Klin se s sklinom izbije: mačka si olajšaš s pijačo.” Če si po prekrokani noči privoščite kozarec, se boste morda počutili bolje, to pa iz dveh razlogov. Dodatna tekočina pomaga delovati proti dehidrirajočemu učinku alkohola, ki je eden izmed vzrokov za mačka. Značilni glavobol pri
mačku je morda delno povezan z nenadnim spreminjanjem koncentracije alkohola v možganih in s tem, kar ste popili drugo jutro, ste dodali ravno toliko alkohola, da je postalo to spreminjanje bolj postopno. Če pa ugotovite, da si morate pogosto tako pomagati pri mačku, je to verjetno že znak zasvojenosti z alkoholom in morate poiskati pomoč.
Zasvojenost z alkoholom
Kronična alkoholna zasvojenost privede do sprememb v vedenju, ki ni v skladu z družbenimi normami. Alkoholik se preusmeri v pitje predvsem ene pijače, nenehno išče priložnosti za pitje zaradi neutolažljive želje po pitju. Človek v takem stanju izgubi kontrolo nad zaužito količino alkoholnih pijač, ob pomanjkanju alkohola pa se pojavijo abstinenčni znaki. Alkoholik tudi telesno propada. Pojavijo se znaki okvare živčevja, jeter in presnovnih organov. Duševne spremembe se odražajo kot motnje v komunikaciji, ki so po pravilu spremenjene, izkrivljene in nejasne. Ko alkohol polagoma zagospodari nad človekom, postane vedno bolj osamljen. Alkoholiku začne upadati zanimanje za stvari, v katere je potrebno vlagati večji telesni ali duševni napor. Navidezno sc začne intenzivno zanimati za lagodnejše stvari, kot so strastno gledanje televizije, branje cenenih romanov, navijanje na raznih tekmah in podobno. Na koncu se neha zanimati tudi za to. Omamljen človek ne more slediti številnim spremembam, ki jih prinaša vsakodnevno življenje. Alkoholik zaostaja na čustvenem, kulturnem, družinskem in razumskem področju, skupaj z njim pa tudi družina.
Alkoholik postane izrazit sebičnež. Vse njegovo mišljenje in čustvovanje sc vrtita okoli tega, kako bi prišel do alkohola. Alkoholiku se zdi samoumevno, da njegova družina skrbi za gospodinjstvo in ostale stvari. Sčasoma sc ne zna in ne more več vživeti v tisto, kar čutijo in potrebujejo drugi. Izgublja čut odgovornosti. Laže. Alkoholizem človeka čustveno otopi, da v sebi ne zaznava več nobenih čustev ne veselja, ne žalosti, ne jeze. V njem nastane praznina in ubijajoča osamljenost.
(Se nadaljuje)
praktični križ a

J
Udobna obleka
To pomlad in poletje skoraj ne bo šlo brez udobne obleke. Lahko jc enodelna, še raje pa dvodelna in zapeta po vsej dolžini. V skladu z modnimi smernicami in udobnostjo jc skorajda nujno, daje nekaj spodnjih gumbov odpetih. Letošnja obleka jc v bistvu najraje dvodelni komplet, sestavljen iz udobne bluze s kratkimi ali tričetrtinskimi rokavi in daljšega zvončastega krila iz več pol in kot rečeno po sredini zapetega. Za takšno udobno pomladno-polctno obleko izberemo cvetlični vzorec, pike ali črte ali enobarvno blago, belo, temno modro, zeleno ali rdeče. Najprimernejši material je kajpada še vedno viskoza.

Kondenzatna vlaga
Kondcnzatna vlaga v stanovanju jc velika nadloga. Ključ za rešitev problema s kondenzacijo pa jc v tem, da dosežete pravilno ravnotežje med toploto in zračenjem. Seveda si morate prizadevati, da čim bolj zmanjšate možne vzroke za visoko stopnjo zračne vlažnosti. Tako med kuhanjem pokrivajte lonce in ponve. Ko jed zavre, zmanjšajte ogenj na štedilniku, ne sušite perila v bivalnih prostorih, vrata kopalnice po prhanju ali kopanju zapirajte. Odločite sc lahko tudi za različne naprave za zmanjševanje vlage v zraku v stanovanju. Uporabljate lahko raz-vlažilnik, stenske ventilatorje, kuhinjske nape, prczračevalnikc. Precej pomembno jc tudi, kako je hiša izolirana in za kakšno zasteklitev oken ste se odločili.
Fižolova torta
Potrebujemo: 20 dag sladkorne moke, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 30 dag belega fižola, 3 jajca, 5 dag drobtin, 1/2 zavitka pecilnega praška, 1 kavno žličko ruma in limonovega soka, sesekljano limonino lupinico, cimet, mleti klinčki, 5 dag marmelade za nadev in mazanje. Maščoba in drobtine za model. Limonova glazura: 20 dag sladkorne moke, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, sok 1/2 limone, 1-2 žlici vroče vode. Penasto umešamo rumenjake, sladkorno moko in vanilin. Dodamo pretlačen kuhan fižol (pire), rum, limonin sok in sesekljano limonino lupinico. Sc mešamo, da postane masa zelo penasta. Rahlo dodamo trd sneg iz beljakov in drobtine, pomešane s pecilnim praškom. Pečemo 50 minut. Ohlajeno torto prerežemo in namažemo z marmelado. Z marmelado tanko namažemo torto tudi po zunanji strani, nato pa jo oblijemo z limonino glazuro in okrasimo s češnjami.
m
Pomladitev forsitije
Najprej nekaj besed o pravilnosti imena te priljubljene grmovnice, ki spomladi prva pozlati naše vrtove. Forsitija jc dobila ime po angleškem vrtnarju Forsythu in zato nemška izgovorjava njenega imena (forzicija) nikakor ni ustrezna. Naj bo forsitija ali forzicija, v vsakem primeru gre za izjemno naglo in obilno rastočo vrtno rastlino, ki bi, če je ne bi obrazovali in redčili, v svoji agresivnosti prej ali slej zasedla ves vrt. Sama sc namreč širi tako, da sc dolge veje, ki segajo do tal, ukoreninijo in razraščajo v nove grme. Zaradi tega jc forsitijo potrebno pomlajevati, čas za to pa jc po spomladanskem cvetenju, ko jc najmanj občutljiva na ta poseg. Pri izrezovanju starih poganjkov ni potrebno bili prav nič prizanesljiv, saj sc ta grmovnica po pomladitvi zelo naglo obraste in prihodnje leto vnovič bogato cveti.
Radirka za rjo
Avtomobilisti, ki bodo zdaj na pomlad pregledovali svoje jeklene konjičke in iskali poškodbe, ki so jih preko dolge zime na laku zaradi udarcev kamnov utrpeli, bodo pri tem delu že lahko uporabili koristen pripomoček. To jc odstranjevalce rje, ki sc jc pred kratkim pojavil na trgu. Ima obliko kemičnega svinčnika, namesto minice pa ima konico iz steklenih vlaken, s katerim jc moč temeljito zdrgniti tudi zelo majhna poškodovana mesta na laku in odstraniti rjo do zdrave podlage; tako očiščena mesta pa je potem možno primerno zaščititi. Konica se med delom samodejno ostri, izrabljeno pa jc moč zamenjati enostavno, saj sta v ohišju nove napravice nameščena še dva rezervna vložka. S tem “svinčnikom” je moč čistiiti tudi svečke, razne električne kontakte in podobno.
priloga dolenjskega lista
13

VODNJAKI - Preskrba s pitno vodo je v ravninskih in nižjih gričevnatih krajinah slaba. V hribovitih predelih so nekdaj hodili po vodo k studencu. Nosili so jo v brentah na hrbtu, na vodno površino so položili hrastove vejice z listjem, lesko-vino ali kar je bilo tisti trenutek pri roki, le da je imelo več listja. V ravninskih krajih so izkopani vodnjaki s cementnimi ali lesenimi okviri nad zemljo. V posavskih krajih jih imenujejo Štirne ali Štirni, moške, ki so jih kopali, pa štirnarji. Ti so morali biti trije, tako da je eden kopal, dva vlekla. Ce je bil ugoden teren, so skopali dnevno po dva metra, sicer pa le po pol metra v globino. Betonirali so sproti, od vrha navzdol. Do petelinčka na pričujoči fotografiji je bila dolga pot. Tudi draga je bila, saj je kopanje 10 metrov globokega vodnjaki! stalo eno kravo, vodnjak, globok 26 metrov, pa celo dve do tri krave. (Pripravila: Ivana Počkar, kustodinja v Posavskem muzeju Brežice)
Še pobožne žene so za to, da bi nehali cekrveni shodi, kajti se dela o njih več greha ko dobra.
Hudobija je silna v N. mestu. Če si kdo opomore, vse mu zavidno in preža, da mu škodi. Naj strupeniji gad je mestni nemčur ■ vohon Drag. Luznar. Hodi v ta namen po polju in okoli mesta sploh da zasači in toži kakega meščana. Tako imel afero z Mehorom in celo s proštom.
Mrli bi od gladu - Včasi kmet v mesto nosil, zdaj v mestu sam kupuje. Prej saj graščine imele v magazinih in dajale kmetu o gladnem letu za poček ali denar, zdaj tudi gospoda nič nimajo. Dobro je edino, da železnice v sili lahko hitro pomagajo - drugače mrli bi ljudje od gladu. Od leta 1848 postali so ljudje slabi in tudi letine.
Včasi seje dobro živelo, vse ceno, bokal po 4, denarja ko Čepin, ali lišpa ni bilo in to je glavni vzrok, da je bilo bolje, ženske nosile se prosto, zdaj je treba staršem ali možu tisočev, dnigače ne shaja.
Boj se Slovencu kaj povedati, kar hočeš, da ne pojde dalje. Kmet je v tem pizda, gospoda pa še večja.
3Q02>&A ~
S JD': OrnGei^oa
Štirje otroci, dva učenca in dve učenki 3. razreda, obstanejo pred vrati in pozvonijo. Odprem jim.
“Kaj bi radi?"
Molčijo, se sujejo s komolci in bodrijo dmg drugega.
“Ti povej!"
"Jaz ne, ti povej!”
“Z menoj bi se najbrž radi pogovorili, jih opogumim.” "Ja."
Vstopijo in se zgazijo za mizo. Večja pripravi papir in svinčnik. Nato fantiček le odpre usta. “Koliko knjig ste napisali?” “Okoli trideset. Povesti pa tudi take o zgodovini Metlike, Adlešičev, Semiča... Tudi o raznih društvih in podobno.”
, “Kako debele pa so bile?” “Tista knjiga o Metliki, ki jo imamo v šoli, je debela en prst, ” pove učenec pogumno.
“Res je. Nekatere so za prst debele, druge pa tudi za dva, tri prste, ” jim povem.
“Koliko pa stanejo?”
“Prst debele 200 tolarjev, tri prste debele pa 2000 tolarjev.” Začudeni vzdih in potem naročilo: “Zapiši!”
“Koliko knjig ste že prodali?"
“Jaz jih samo napišem, natisnejo in prodajajo pa jih dmgi ”
"Kje pa?”
“V knjigami pa tudi v muzeju. ”
“Daj, zapiši!”
“Ali veste, kje sta knjigama in muzej?”
“Vemo,” čez čas boječe dahne učenka.
“Ali pa sploh veste, kako se pišem?”
“Ti povej!” dregne fantiček sošolko.
“Jože Dular, ” odvrne ta po dolgem obotavljanju.
“Daj, zapiši!” se sošolec ozre na zapisovalko.
"■Ali bi radi še kaj izvedeli?”
“Ne, vse smo že vprašali.”
Marjetka Furar:

Pogled mi bega po knjigah na knjižni polici. Ustavi se na spominski knjigi. Kako to, da se že toliko časa nisem spomnila nanjo? Danes pa je tu pred mano kot klic iz mojega lepega otroštva.
Obračam jo v roki: preprosta je, z mitičnimi platnicami, veliko strani je popisanih, precej pa je še praznih listov. Sedem za mizo in jo pobžun predse. Spomnim se, kako sem si jo želela, pa mi je ne oče ne mama nista mogla kupiti.
V svoji otroški pameti sem zavidala sošolkam, ki so imele svojo spominske knjigo. Knjige so romale od enega do dmgega, vsak jo je dobil, jo odnesel domov, vanjo kaj vpisal, narisal, naslednji dan pa jo vrnil lastniku. Po večini so si jih izmenjavala dekleta, fantje so jih poredkoma dobili v roke. Bila sem v šestem razredu in ena mojih sošolk je takrat naskrivaj dala svojo spominsko knjigo prijatelju iz osmega rnzreda. To je bila tista lepa, nedolžna otroška zaljubljenost, ki je menda najlepša. Fant ji je ves srečen vrnil knjigo z drobnim verzom, ki ga je prepisal s srčka iz leda. Ta verz se je glasil: “Bodi vesela in rada se smej, srček pa vedno zaklenjen imej!” To knjigo smo potem dobili v roke drugi in posmehovanja ni bilo ne
konca ne kraja.
Še tisto leto pa se je uresničila moja velika želja, da bi imela svojo spominsko knjigo. Za veliko noč mi jo je za pisanke prinesla moja teta. Kot vedno sem zraven dobila še cel kup dntgih manjših stvari, vendar me nobena ni tako razveselila. Končno sem tudi jaz lahko dala svojo knjigo naokrog. Romala je od sošolke do sošolke, nazadnje pa sem jo dala še staršem.
V svoji domišljiji sem si mislila, koliko lepih verzov mi bosta napisala. Ko sem jo dobila nazaj, sem razočarana obstala. Na listu je bilo napisano: “Nobena jagoda ni tako sladka kot jagoda rožnega venca, nobena beseda tako lepa kot beseda v molitvi in nobena ljubezen tako velika, kot je božja". Moje razočaranje je bilo še večje v šoli, ko so se norčevali, kako starokopitne starše imam. Doma sem se zaradi tega zjokala, mama pa mi je čisto mimo rekla: “Ko boš okusila, kaj je življenje, boš razumela tudi te besede.”
Zdaj strmim nad tem listom in vem, da je imela prav. Danes vem, kaj mi je hotela povedati. Kolikokrat me v življenju kaj prizadene, le Bog me nikoli ne razočara.
NA MI JAH 7 NI,ZNANIM
Na mejah z neznanim
Najnovejšo prozo trebanjskega pisatelja Franceta Re-žuna, ki je te dni izšla pri Dolenjski založbi v knjigi NA MEJAH Z NEZNANIM, bi še najlažje označili s sintagmo razmišljajoče čutenje sveta, naj je ta označitev videti še tako sama sebi nasprotna, češ, kaj imata razmišljanje in čutenje skupnega. Vendar gre v Rcžunovem pisanju za prav to: hkrati čuti in premišlja svet, predvsem naravo kot temelj in posodo vsega bivajočega.
V 24 krajših proznih zapisih, ki so zvečine pravzaprav nekakšni zapiski s taborniških izletov v naravo, Režun poje hvalnico naravi, ko jo s pesniško besedo, ki v nekaterih proznih zapisih tudi dejansko prehaja v verzno obliko, poskusa pokazati v tistih razsežnostih, ki jih običajno ne vidimo, ko tiplje za skrivnostjo, ki jo sluti v vsem stvarstvu, in ko jo hoče tudi dojeti in doumeti. To pa ni tako preprosto, saj svet ni nekaj zgolj predmetnega, kar bi lahko človek lahko izmeril, stehtal in zabeležil, svet je globlji in skrivnostnejši, vse bivajoče je bolj prepleteno eno z drugim, kot pa si v običajnem razmisleku predstavljamo. In tudi človek ni nič drugega kot njegov delček, “otrok vseh stvari in bitij, neba in zemlje” (Soteska). S tako naravnanim pogledom seveda pisatelj vidi več in sliši več, odkriva nova razmerja med stvarmi in ljudmi, nove svetove v človeku samem, sluti vesoljni utrip praukazov v travah, drevesih, v reki in ženski, v sebi in drugih. Zato je videti zapisovanje vsega tega kot fantazija, njegova literatura pa kot fantastična, četudi avtor zapisuje znana krajevna in geografska imena (Temenica, Krka, Kolpa, Ankaran, Kučar, Gospodična). V nekaterih proznih sestavkih pa se avtor povsem preda krilom domišljije (knjiga je izšla v zbirki Na krilih domišljije) in spoji sanje z resničnostjo, resničnost s sanjami, preteklost s sedanjostjo, minulo s prihodnjim, da bi tako še bolj podčrtal celostnost sveta in človeka, večno vračanje istega. “Zazdelo se mi je, da je tudi življenje, ki ga živimo, samo ena od oblik sanj in da so tudi sanje oblika življenja,” je pisatelj zapisal v eni od zgodb v svoji knjigi.
Za likovno opremo služijo reprodukcije del slikarja Janka Orača.
MILAN MARKELJ
Intelektualec na preizkušnji
Pri Mihelaču je nedolgo tega izšla zanimiva knjiga, po kateri bralci sicer ne bodo množično segli, bo pa zanesljivo pritegnila tiste z zahtevnejšim okusom. Gre za delo Maline Schmidt-Snojevc INTELEKTUALEC NA PREIZKUŠNJI, v katerem avtorica, kot napoveduje podnaslov Slovenski dramski junak med intimo in revolucijo, skozi dramska besedila slovenskih avtorjev in položaj ter usodo junakov mnogih dram od predvojnega do novejšega časa obravnava položaj in vlogo intelektualca v družbi. Delo ima svoje korenine v doktorski disertaciji, ki jo je avtorica u-spešno zagovarjala pred več leti. Kasneje je besedilo za knjižno izdajo dopolnila in razširila.
Intelektualci v slovenski dramatiki tega stoletja let pogosto nastopajo kot osrednje osebe, v njih in med njimi pa sc bije boj za ideje in ideale revolucije. Dramski konflikt tako sprošča predvsem idejnopolitično soočanje nastopajočih, najbolj izostren pa je kot konflikt med osebno celovitostjo posameznika in popolno predanostjo revoluciji kot žrtvovanju vsega osebnega njenim ciljem. Intelektualci so posebej hvaležni nosilci dramskega konflikta, saj so po svojo osnovni drži izraziti individualisti, kritično in skeptično opredeljeni do stvarnosti, zato je njihovo družbeno angažiranje na nek način vedno vprašljivo m konfliktno, naj se predajo revoluciji ali ohranijo kritično distanco do nje. Na njihovih dilemah se tako razkriva, kakšni so bili učinki prcdrc-volucionarnih in revolucionarnih časov na človeka, seveda v tem primeru skozi umetniške dramske osvetlitve.
Avtorica ugotavlja, da je dramske tekste opredeljevala po eni strani močna idejna naravnanost (intelektualci so sc morali opredeliti in sodelovati na pravi strani), po drugi pa so dramske ustvarjalce zanimale problematične osebe in usode (intelektualec dvomi in se pri družbenem angažiranju notranje lomi ali pa ga zlomi družba, če ostaja zvest svojemu neodvisnemu položaju), kar je posebej značilno za novejša obdobja.
MILAN MARKELJ
Pospešim korak, ko se mi avto le toliko približa, da mi ne preostane drugega, kot da pogledam, kdo je ta vsiljivec. Kmalu bi me kap. V avtu je sedel Vidmarjev Lojze in se prav veselo smejal: “Ja, Lidija, kam pa greš?”
Nekaj časa nisem prišla k sebi, potem pa sem le izdavila: “Domov, kam pa drugam.”
“Pa ne greš v pravo smer, veš!” je povedal.
Skupaj sva se odpeljala domov. Seveda so doma vsi čudno gledali, kako da sva prišla skupaj, kje sva se srečala in podobno. Ko sem jim razlagala svoje dogodivščine, so pokali od smeha. Sem pa res imela srečo, da sem srečala Lojzeta, saj ne vem, kako in predvsem kdaj bi prišla domov.
Od takrat naprej nisem nikoli več zgrešila poti in tudi vožnje z metrojem sem se navadila. Vaja dela mojstra - tudi v Parizu.
Treba se je učiti
V Pariz se nisem prišla zabavat, ampak v šolo. Institut catholicjue de Pariš je šola, ki je bila ustanovljena 12. julija 1875. Od leta 1951 vsako leto organizira enomesečne tečaje francoščine za tujce. V času mojega bivanja nas je bilo približno 900 tečajnikov. Pouk na tečaju poteka le v francoščini, organizirana so tudi predavanja o francoski kulturi, politiki, obiski, ekskurzije, kulturni večeri.
Že prvi dan smo pisali test in na podlagi tega smo bili razdeljeni v tri kakovostne nivoje, vsak nivo pa še na skupine. Pristala sem na drugem nivoju, v prvi skupini, kar je bilo zame kar težko. V razredu nas je bilo 24: Italijani, Španci, Mehikanci, Angleži, Američani, Afričani, Poljaki, Japonci - črni, beli, stari in mladi, študentje, pravniki, zdravniki, duhovniki, sestre... Vsi so bili simpatični in prijazni. Tudi
;.eparis v enem mesecu
naša profesorica, ki je bila sicer zelo stroga in dosledna, je bila v redu. Razlagala je počasi in razločno pa še na smešen način. V glavnem sem njena predavanja razumela, pogosto seveda šele s pomočjo slovarja. Pisali smo nareke, kontrolne naloge, vse je ocenila in na koncu dala povprečno oceno. Francozi imajo ocene od 1 do 20. 10 moraš imeti za pozitivno.
Imeli smo tudi fonetiko v laboratoriju; vsak je imel svoj kasetar in slušalke. Ponavljali smo za tovarišico, se snemali in kasneje poslušali.
Tako smo slišali, kako narobe izgovarjamo.
„ V šolo smo morali hoditi redno in točno. Če si manjkal več kot trikrat, nisi dobil diplome. Če pa si zjutraj zamudil, je bila kazen taka, da te je tovarišica do potankosti (še huje kot mama) izprašala, kako da si zamudil, kaj si delal ponoči, koliko časa si spal, seveda v francoščini, in takrat si se gotovo hitro prebudil. Če se je le dalo, smo v razred prihajali točno.
Najlepše je bilo spoznavanje z ostalimi študenti.
Nastop slovenske skupine na spoznavnem večeru je požel precej navdušenja
Kdo si, od kod prihajaš, kaj študiraš? Zelo sem bila presenečena (pa ne prijetno), ko sem ugotovila, da skoraj nihče ne pozna Slovenije. Ko sem povedala, da sem Slovenka, so me gledali kot deveto čudo. Nisem mogla verjeti. Slovenijo so nekateri zamenjavali s Slovaško, kar se bo zdaj, ko je ta država samostojna, najbrž še pogostje dogajalo, drugi pa sloh niso vedeli, kje leži ta država. Šele, ko sem po omenila Jugoslavijo in hitro dodala, da ne obstaja več, da smo Slovenci samostojni, so me malce bolj razumno gledali. Neverjetno!
Tečaj francoščine je obiskovalo približno 17 Slovencev, vendar so bili redki skupaj v razredu, saj šmo bili razkropljeni po vseh skupinah. Skoraj vsak dan smo se po pouku dobili na dvorišču in se drug pred drugim hvalili s svojo francoščino. Smejali smo se, saj smo delali veliko napak, ampak če nas ni slišala tovarišica, je bilo vse v redu.
Institut je organiziral dva kulturna večera (soiree folklorique) v cerkvi sv. I lonoreja. Na njem se je lahko vsak narod predstavil ostalim s petjem, plesom, recitacijami, skeči. Nekateri so prinesli s seboj narodne noše. Bilo je res zanimivo, saj se je videlo, kakšne so razlike med narodi. Nekateri so odprti, polni energije in veselja do življenja, drugi zaprti vase.
Kam spadamo Slovenci? Bolj v drugo skupino, čeprav lahko rečem, da smo se solidno predstavili “svetu”. Pripravili smo štiri pesmi, ki smo jih teden dni dobro vadili. Poslušalcem smo bili najbolj všeč s pesmijo “Naš maček je ljub’co imel”. Fantje so peli naprej, punce pa smo mijavkale. Vzdušje je bilo enkratno, občinstvo nam je pomagalo z mijavkanjem in smo vsi skupaj lepo zapeli, čeprav z nekaj motnjami v besedilu. Hvala Bogu ni nihče razumel slovensko.
14
priloga dolenjskega lista
Mladi kos brzicam Kolpe Preluknjana mreža Studia D
Si M nrlnrtpm Itinrlnamrlnnm ninrnnrfina IJnr«nlr/> lr« -—-—___
Na odprtem mednarodnem prvenstvu Hrvaške v kajaku in kanuju na divjih vodah uspešni tudi mladi _____________tekmovalci Slovenije
Katastrofa novomeških nogometašev za Bežigradom - Potrebno bo biti plat zvona |l - So krive slabe priprave? - Kočevje živi za derbi ‘	^
OSILNICA - Na kajakaški progi v Starih malnih pri Osilnici je bilo minulo soboto in nedeljo, 17. in 18. aprila, odprto mednarodno prvenstvo Hrvaške v kajaku in kanuju na divjih vodah. Oba dneva so vozili slalom. Poleg hrvaških tekmovalcev so tokrat nastopili le še mladi tekmovalci iz Slovenije - starejši so bili na izbirnih tekmah za svetovno tekmovanje na Idrijci - ki pa so kljub mladosti dosegli lepe uspehe. K temu je gotovo delno pripomogla tudi odsotnost tekmovalcev iz drugih držav, ki se tekmovanj na mejni reki Kolpi izogibajo, odkar divja na Balkanu vojna.
Prvi dan so v konkurenci K-l zasedli kar prvih 6 mest tekmovalci iz Slovenije, najboljša pa sta bila
TEČAJ LETENJA Z ZMAJI
NOVO MESTO - Klub za prosto letenje iz Novega mesta organizira tečaj prostega letenja z zmaji. Organizatorji zbirajo prijave do 30. aprila na naslov: KPL Novo mesto, poštni predal Šentjernej, 68 310.
Fedja Marušič in Marjan Štrukelj iz Soških elektrarn, 3. Vehovar (Rašica) itd. V C-l pa je bil najboljši Darko Ilcrceg (ZG), Primož Sulič (SE) je bil tretji itd. V C-2 so spet zmagali Hrvatje, v K-l (ženske) pa Urša Breznik (Rašica).
Drugi dan je v odsotnosti najboljših slovenskih tekmovalcev prejšnjega dne v K-l zmagal Igor Durevič (ZG), 2. Dejan Kralj (L.I) itd. C-l je zmagal spet Danko Herceg (ZG), najboljši Slovence tomaž Globokar (LJ) pa je bil četrti. V C-2 Slovenci niso imeli tekmovalcev; v K-l (ženske) pa so prva tri mesta zasedle tekmovalke Rašice, in sicer 1. Nada Mali, 2. Jana Mali, 3. Ula Linkc, medtem ko je bila zmagovalka prejšnjega dne Urša Breznik diskvalificirana. V ekipnih tekmah 3xK-l so bili spet najboljši tekmovalci Slovenije: I. Ljubljana I, 2. Rašica I, 3. Rašica II. V 3xC-l pa so nastopile le zagrebške ekipe.
Tekmovanje v spustu je bilo 10. aprila. V vseh kategorijah so zmagali tekmovalci iz Hrvaške, izmed slovenskih tekmovalcev pa je bil najboljši Martin Grašič (Škofja Loka), ki je v kategoriji K-l zasedel 3. mesto.
J. PRIMC
Kar precej v zgodovino še takratnega NK Elan bi morali pobrskati, da bi ugotovili, kdaj je novomeški nogometni ligaš v prvenstveni tekmi prejel kar šest zadetkov. Igralci SCT Olimpije se niso zmenili za dejstvo, da je imel Studio D do nedeljo eno najboljših obramb v ligi, ki je v prvem delu prvenstva prejela celo najmanj zadetkov, prav tako se tudi vratar Mohor bržkone ne spomni, kdaj je moral nazadnje na kakšni tekmi kar šestkrat po žogo v mrežo.
Edino, kar novomeške radijcc opravičuje za katastrofo v tekmi 25. kola I. državne lige, je dejstvo, da so vseskozi igrali odprto, ne oziraje sc na to, da imajo za nasprotnika slovensko
najboljšo
maščevanja
ekipo, željno
jesenski poraz v Portovaldu. Ljubljančani so vedeli, da v tej tekmi ni šale, boj za naslov državnega prvaka je postal bolj negotov, kot so pričakovali, spodrsljaja si ob tako nevarnih nasprotnikih, kot sta Mura in Maribor Branik, enostavno niso smeli dovoliti. Za nameček sta morala zaradi dveh rumenih kartonov v nedeljo počivati še Milanovič in Gliha, vse to in pa tudi spoznanje, da novomeški trener Vid Horvat ni bil najbolj srečne roke pri sestavi
no biti plat zvona. Spomladanska bera vsega petih točk v sedmih srečanjih je daleč od pričakovane in načrtovane, da ekipa igra daleč pod svojimi zmožnostmi in ceno, je tudi jasno. Le vzroki so zaviti v meglo. Je temu kriva ugotovitev, da na prvenstvu ni več možnosti za naskok na drugo mesto? So krive slabe zimske priprave in pomanjkanje kondicije? Je vmes kaj tretjega? Bržkone vse našteto, poglavitna krivda pa naj bi bila po mnenju nekaterih v rekreativnih pripravah in ne dosti boljših treningih med prvenstvom.
Novi trener Vid Horvat je v težkem položaju, visok poraz z Olimpijo bo v ekipi vsekakor pustil nekaj sledov. Bo Brcžičan, ki mu
Stanglju zmagi na gorskih ciljih
Odličen nastop novomeške reprezentančne ekipe v Nemčiji - Mervar po izkušnje v _	________Italgo - Zmagoslavje mladincev ob Jadranu
Mednarodna kolesarska dirka Po Spodnji Saški, na kateri nastopa šestniyst ekip, med i\jimi nekjy najboljših olimpijskih reprezentanc, bo ostala zapisana kot eden najboljših dosežkov slovenskega kolesarstva. Vrsta novomeške Krke, jp vozi v dresih reprezentance Slovenije, se je unenitno kosala z ostalimi, doslej na papirju daleč močnejšimi ekipami. Ze četrto mesto na uvodnem ekipnem kronometru je napovedalo, da je novomeški trener Kamen Stančev na dobri poti.
Novomcščani Papež, Štangclj, Fink, meščan Gorazd Štangclj, ki
Ravbar in Baloh ter Celjan Ugre-novič, kandidati za moštveno vožnjo, katerih osnovna cilja letošnje sezone sta nastopa na sredozemskih igrah junija v Franciji in svetovnem prvenstvu avgusta na Norveškem, so pokazali, da so imenitno pripravljeni. V ekipnem seštevku dirke so bili nekaj časa na imenitnem četrtem mestu, v posamični razvrstitvi pa je bil Bogdan Fink povsem pri vrhu. Do večjih sprememb je prišlo po peti etapi, ki jc bila razdeljena v dva dela. V prvem, 13 km dolgem posamičnem kronometru, je bil IJgrcnovič 21., Papež 27., Baloh 36:, Štangclj pa zaradi posledic padca v prejšnji etapi 43. V drugem delu etape, dolgem 143 km. so tempo narekovali nemški in slovenski kolesarji. Kar dva izmed petih gorskih ciljev, jc dobil Novo-
skupaj s Papežem, Ravbaijem in Finkom pripeljal skozi cilj v vodilni skupini. Ekipno so bili po petih
—j. j	—..... nuiuij siouov. do orezican, ki mu
Now)meš?anov P^vih a^Sda^ihče izku^nj’ tudi tov,slmh> zagotovo ne ni pričakoval toda po porazu s 6:1 ^clekcijcTp^tcgdV dovolj naukov' bo v novomeškem prvoligašu potreb- Kajti lahko se zgodi, da se bo
Studio D ob takšnih igrali in takšnem razpoloženju v ekipi namesto boja za vrh v zadnjih prvenstvenih kolih vključil celo v boj za obstanek. Na morebiten uspeh v polfinalni tekmi slovenskega pokala 5. maja proti celjskemu Publikumu si ta hip niti pomisliti ne upamo. Poprej bo ekipi namreč potrebno vrniti samozaupanje, čvrstost, predvsem pa igro. Naslednji nasprotnik Novomeš-čanov jc ekipa Kompas Holidaysa, moštvo, ki pod taktirko izkušenega Toneta Hrovatiča zna igrati na rezultat. To jc dokazalo tudi z zadnjima zmagama nad Mariborom Branikom in Potrošnikom. Novo-meščani dve točki potrebujejo bolj kot kdajkoli doslej. Kot obliž na globoko rano, obliž na pretekle tedne, ki so resno omajali mukoma
KRATKE IZ KOČEVJA IN RIBNICE
•	V Belgiji bo konec maja tridnevno mednarodno športno druženje pod nazivom Igre prijateljstva, na katerih bo nastopilo tudi kočevsko zastopstvo. Ekipo bo sestavljalo 13 športnikov in 7 športnic med 15. in 18. letom starosti. Poleg Kočevcev bodo nastopili še mladi športniki iz Francije, Anglije, Belgije in Nemčije. Spomnimo se ob tem, da so pred dvema letoma v nemškem Erkcnschwiku Kočevci na teli igrah zmagali.
•	V Kočevju so minule dni pripravili tradicionalni veteranski turnir, ki je obeležil tudi 40-letnico košarke v mestu ob Rinži. Pokroviteljica turnirja jc bila Avtotchna, zmagali pa so gostitelji, ki so v finalu premagali Litijo s 101:81 (39:46), tretje so bile Prule, četrti pa kočevski Šarmcrji.
•	Klub malega nogometa iz So.dražice pripravlja za 30. april tradicionalni prvomajski nočni turnir. Prijavnina znaša 5.000 tolarjev, nagradni sklad bo 1.000 DEM, turnir pa bo potekal ob tradicionalnem prvomajskem kresovanju. Žrebanje bo 18. aprila ob 20. uri v klubskih prostorih, vse ostale informacije pa jc moč dobiti na telefonih (061) 866-255 in 860-184.
M. GLAVONJIČ
V DOBRI FORMI - Gorazd Štangclj (na posnetku) in Bogdan Fink sta na dirki po Spodnji Saški dokazala, da za prihodnost novomeškega in slovenskega kolesarstva ni nobene bojazni.
MLADI VOJAKI NADIGRALI SPECIALCE
RIBNICA - V dvorani ribniškega športnega centra je bilo pred dnevi prijateljsko rokometno srečanje med mladimi vojaki TO 6790 Novo mesto in člani specialne brigade Moris iz Kočevske Reke. Novomcščani so bili veliko boljši in so zmagali s 34:22 (15:10). Za TO 6790 so igrali: Marcola, Škedclj 3, Markovič 1, Djokič 5, Voglar 5, Kos 6, Strnad 1, Škulj 3, Kranjc 9, Logar. Barve Morisa pa so branili: Trope, Andoljšck, Klančar I, Centa, Golcš-1, Pctač 2, Skok, Križman 14, V. Levstek, Fajdiga 4, Bončina, F. Levstek.
PRVOMAJSKI
MALONOGOMETNI
TURNIR
STRAŽA - MNK Paradiž iz Straže organizira v soboto, I. maja, turnir v malem nogometu. Pričel sc bo ob 8.30, potekal pa bo na igrišču v Vavti vasi. Ekipe se lahko prijavijo na dan turnirja. Najboljše ekipe in posameznike čakajo lepe nagrade in pokali. Vabljc-
ctapah Slovenci šesti, reprezentanca Nemčije pa prva.
Z veliko manj sreče in uspeha jc v dresu Slovenije na dirki “Setti-mani Bcrgamasci” nastopal Novomcš-čan Boštjan Mervar. Ekipa je v končnem seštevku zasedla deseto mesto, Mervar pa je bil v skupni uvrstitvi najslabši Slovence, pristal je na 89. mestu. Zanj je bil nastop na dirki, kjer so vozili tudi profesionalci, zagotovo dobra šola.
Minuli vikend sc je končala tudi etapna mednarodna 33. dirka Po Jadranski magistrali. Na njej jc letos nastopilo 68 kolesarjev iz petnajstih klubov Madžarske, Češke, Nemčije, Slovenije in Hrvaške. Zadnjo, četrto in najtežjo etapo od Crikvenice do Vclcbncga na Velebitu je dobil krkaš Srečko Glivar, njegov klubski kolega Filip pa jc bil četrti. V skupnem seštevku jc med člani posamično zmagal Madžar Lauk, Filip jc bil peti, Glivar šesti, Uroš Murn (vsi KD Krka) pa osemnajsti, ekipno jc slavil Rog pred Krko in Celjani. V končni mladinski konkurenci je bila novomeška premoč očitna: zmagal jc namreč Filip pred Murnom, ekipo pa jc vodil trener Janez Jagodic.
MLADINCI SPODRSNILI NA PREDZADNJI STOPNICI
NOVO MESTO - Črno spomladansko bero nogometašev novomeškega Studia D so prejšnji teden pomagali obeležiti tudi mladinci dolenjskega prvoligaša. V odločilni tekmi za vstop v polfinale mladinskega nogometnega pokala jih jc na stadionu v Portovaldu ugnala enajsterica Gorice s 3:2 (2:2). Zmaga gostov jc zaslužena, saj so vodili že z 2:0, Gruden in Perše sta nato izid izenačila, v drugem polčasu pa so bili Goričani boljši. Očitno so bili mladi radijci preveč prepričani v uspeh, kar se jim je na koncu maščevalo.
Fabjan in Udovčeva druga na krosu
Uspeh novomeških tekačev ne krosu Alpe-Jadran
Na krosu Alpe-Jadran, ki je bil konec prejšnjega tedna v Kopru, so nastopili tudi člani tekaške sekcije AK Novo mesto Portovald in prav vsi zasedli visoka mesta. Če bi nastop štel tudi za moštveni rezultat, bi fantje osvojili celo prvo mesto. Posamič so na približno 5 km dolgi progi zasedli naslednja mesta: Fabjan je bil za Velenjčanom Bahtirijcm drugi, Dragan in Počič pa četrti oz. peti. Pri seniorkah jc bila Mateja Udovč druga.
V Kopru jc bilo tudi državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v krosu. Pri fantih 8. razreda jc Ravbar (Grm) osvojil 3. mesto, dečki 6. razreda OŠ Šentjernej pa so osvojili moštveno 2. mesto. Pri srednješolcih sta bila Tomič (STZŠ) in Grojzdek (SŠGT) tretji oz. četrti, moštvo STZŠ pa v tej konkurenci drugo. Pri fantih 3. in 4. letnikov je Kovač (STZŠ) osvojil 3. mesto. Med 3. in 4. letniki so bila dekleta gimnazije tretja.
J. P.
Uidi župan med tekmovalci
Pokal “Kolpa 93” rafting ekipi Straže, medalje pa še trem ekipam - Podobno tekmovanje za kajakaše in ___________kanuiste spet L maja
pridobljeni ugled novomeškega nogometa. Z Milanovičcm in Gliho so radijci sposobni zmagati, upati je tudi, da jc trener Horvat spoznal tiste, ki jim za ugled in ime kluba ni težko z znojem natopiti zeleni novomeški dres.
In kdo jc v nedeljo igral za Bežigradom: Mohor 5, S. Mesojedce 4 (Rozman 5), B. Mesojedec 5, Kosič 5, Prelogar 5, Kramar 4, Juršič 5, Primc 4, Martinovič 5, Oblak 5, Bracovič 4 (Kostrevc 5).
Pravo dramo pa jc kakih 51X1 gledalcev v nedel jo videlo v kočevskem športnem parku Gaj, kjer sta sc v 21. kolu II. lige pomerili ekipi Avtobuma in Dravograda. Gostitelji so že po petnajstih minutah vodili z 2:0 in kazalo jc na zanesljivo zmago domače enajsterice. Toda Dravograjčani so izenačili na 2:2 in kasneje, ko je Perica dosegel še tretji gol za Kočevce, na 3:3. Tak rezultat je bil na semaforju vse do 90. minute, ko jc Komočar s svojim drugim zadetkom le rešil obe načrtovani točki. Koliko dragocena jc bila zmaga s 4:3, sc jc pokazalo šele kasneje. S tema točkama so se namreč Kočevci tako željenemu drugemu nmestu na lestvici, ki še vodi v I. državno ligo, približali na vsega dve točki; Primorje je namreč prepričljivo klonilo v Turnišču. Boj za vrh bo torej še hud in negotov; prva odločitev utegne pasti že to nedeljo, ko se bosta pomerila prvouvrščeni Istragas Jadran in trctjcuvrščeni Avtobum. Kočevci živijo za ta derbi, vedo, da so možnosti za pripravni izpit v primeru spodrsljaja le še teoretične. ___________________B, BUDJA
SKUPŠČINA
PLANINCEV
ČRNOMELJ - Minuli petek, 16. aprila, jc bila v prostorih skupščine občine redna letna skupščina Planinskega društva Črnomelj. Planinci so opravili inventuro lani prehojene poti, si zastavili načrte za vnaprej, delovno srečanje pa popestrili z diapozitivi novomeškega Himalajca Vanje Furla-
Go klub Novo mesto državni prvak
Imeniten uspeh Novo-meščanov na državnem prvenstvu v Mariboru
MARIBOR - Po nekaj zaporednih drugih mestih je novomeškim igralcem goja uspel veliki met: na 2. državnem prvenstvu, ki jc bilo minulo soboto v Maribora, jc ekipa Go kluba Novo mesto osvojila ekipni naslov državnih prvakov. Potem ko jc v posamični konkurenci naslov najboljšega v Sloveniji že pred tedni osvojil Novomeščan Leon Matoh, jc tako iz Maribora prišla nova potrditev, da sc na Dolenjskem igra najboljši go pri nas.
V Mariboru so bili v soboto zbrani vsi, ki v tem športu kaj pomenijo. Ekipe so se med seboj pomerile na štirih tablah, prepričljivo pa so naslov najboljšega osvojili Novomcščani. Kar s 4:0 so ugnali ekipi Kranja in Maribora, z moštvom Ljubljane pa igrali 2:2. Končni vrstni red je bil tako naslednji: Novo mesto 10 točk, Ljubljana 6, Kranj in Maribor po 4. Barve Go kluba Novo mesto so v Mariboru branili: Leon Matoh, Igor Bizjak, Tamar Čcfarin, Dušan Jukič, Dušan Harlandcr in Stojan Golob.
Go klub vabi ob tej priložnosti mlade ljubitelje te igre, da sc jim pridružijo ob torkih zvečer, ko imajo v prostorih stavbe na Loki igralne dneve.
METLIČANI ZOPET NA KOLESIH — Po treh letih zatišja je zopet oživelo metliško kolesarsko društvo. Delo. zlasti trenersko Je prevzelo v roke nekaj tistih domačih kolesarjev, ki so pred leti sami takmovali. Pozimi so opravili redne zimske priprave, sedaj pa se pripravljajo na prve tekme. Letos bo 15 kolesarjev tekmovalo le v kategoriji pionirjev A in B. Svoje prostore, delavnico in pisarno imajo v telovadnici, srečujejo pa se predvsem z začetnimi finančnimi težavami. Vendar upajo, da bodo dobili sponzorja. (Foto: M.B.-J)
Naslova Koželju in Oraču
Najboljši Trboveljčani in Sevničani - Regijski turnir
ŠAHOVSKI KOTIČEK
•	Na hitropoteznem turnirju ŠK Milan Majcen iz Sevnice za mesec april je med dvanajstimi igralci zmagal mojstrski kandidat Martin Povšc, ki jc zbral 10 točk. Sledijo: Dcrstvcnšck 8,5, Lazič 8, Smerdel 8, Kolman 6,5 itd. V skupnem seštevku štirih letošnjih turnirjev vodi Derstvcnšck, ki jc zbral 39 točk, Smerdel jih ima 24, Lazič 23, Povšc 21, Kranjec 21 itd. Naslednji turnir bo v nedeljo, 16. maja, ob 9. uri v prostorih ŠK Milan Majcen.
•	V nedeljo, 18. aprila, se jc v krškem Hotelu Sremič pričelo državno prvenstvo
za dekleta in fante, rojene leta 1978 in kasneje. Posavske barve jc branila učenka OŠ Sava Kladnika iz Sevnice Mojca Grilc. Kako več v naslednji številki DL.	'	' Ub)
St. 16 (2279) 22. aprila 1993
OSILNICA, FARA - Mednarodno rafting tekmovanje za pokal “Kolpa 93”, ki je bilo 17. aprila na Kolpi od Osilnice do Fare (okoli 20 km), je zelo uspelo, čeprav sc ga jc udeležilo le 6 čolnov (po 3 iz Slovenije in Hrvaške) s skupno 43 veslači-tekmo-valci. K uspehu sta gotovo pripomogla tudi primerno vreme in ravno prav visoka Kolpa. Kljub temu jc bilo nekaj “tehničnih težav” in padcev s čolna v Kolpo.
V	prvem, tekmovalnem delu proge od Osilnice do Grintovca (5,8 km), ki je štel za pokal “Kolpa 93”, je bil najboljši čoln ekipe Straža pri Novem mestu in ta ekipa jc osvojila pokal, posamezni tekmovalci pa prejeli še praktično darilo.
V	nadaljnjem, rekreativnem tekmovanja do Fare, kjer so upoštevani le rezultati turističnih čolnov, pa so sc razvrstile ekipe tako: 1. Karlovške pivovarne (Hrvaška), 2. Reka (Hrvaška), 3.'Postaja mejne policije Petrina (Slovenija) - te tri ekipe so prejele zlato, srebrno oz.
tudi so
delu
bili
bronasto medaljo - 4. TŠD Kostel, 5. Varaždin. Slednji je imel na progi tehnične težave”, kar je povsem razumljivo in opravičljivo, če upoštevamo, da jc bila v njem mešana posadka, tudi kočevski župan dr. Mihael Petrovič in gospa Bcba Lcš iz Gorskega Kotarja. Županu Petroviču jc bil to že drugi spust z raftingom po Kolpi.
Podobno tekmovanje, vendar za kajake (moška in ženska konkurenca) in kanuje, bo spet I. maja. Spet bo start pri Osilnici (Turistično-Športni in rekreativni center “Stari malni”) ob 11. uri. Proga bo spet ista in tudi tokrat razdeljena v dva dela: tekmovalni (do Grintovca, 5,8 km) in rekreativni (do Fare, 20 km), težavnostna stopnja vode je 2 do 4. Vsak tekmuje na lastno odgovornost. Vstop in izstop iz čolnov jc na slovenskem obrežju. Najuspešnejši tekmovalci bodo dobili medalje in praktične nagrade. Vabljeni!
J. PRIMC
SEVNICA - Trboveljski in sevniški karateisti so se najbolje odrezali na regijskem turnirju Sevnica 93, ki ga jc preteklo soboto vzorno pripravilo vodstvo KK Sevnica. Izbranci KK Tika Trbovlje so v konkurenci 85 tekmovalcev iz 8 klubov iz dolenjske, posavske, zasavske in celjske regije osvojili kar pet prvih mest, Sevničanom pa sta priborila zlati kolajni Denis Orač in Silvo Koželj.
V mnogo premajhni dvorani TVD Partizan za tekmovalce in občinstvo so morali sodniki zaradi preglasnega spodbujanja občasno celo prekiniti tekmovanje. Sevniški karateisti bi radi pripravili tudi mednarodne turnirje in državno prvenstvo brez večje dvorane, ki jo potrebuje ne le sevniški šport, pa to ne bo mogoče. Organizatorji so sc zahvalili celjskemu Petrolu, sevniški Jutranjki, športni zvezi, podjetjem
KIM TURNIR V TREBNJEM
TREBNJE - V soboto in nedeljo, 24. in 25. aprila, bo v športnem centru Vita v Trebnjem teniškT turnir za Kirnovo računalniško lestvico rekreativnih igralcev. Na turnirju bodo nastopili igralci med 25. in 35. letom starosti, zadnji rok za prijave pa je danes do 19. ure na telefonski številki 44-990. Prijavnina znaša 800 tolarjev, nagradni sklad pa 700 DEM. Pokrovitelj turnirja je trebanjski Akripol.
Panda in Mimsi ter novomeški zavarovalnici Tilia.
Rezultati: KATE (dečki 9 do II let) I. Denis Orač, 2. Danilo L.iscc, 3. Rok Crcpinšck (vsi Sevnica); dečki od 12 do 14 let - 1. Miha Kovačič (Tika), 2. Iztok Busar, 3. Marko Stopar (oba Sevnica); deklice 9 do 13 let - L Maja Kostanjevič , 2. Silvija Korpcs (obe Tika), 3. Sara Proscnik (Brežice); fantje od 15 do 17 let -I. Jurc Kostanjevič (Tika), 2. Igor Božič (Sevnica) 3. Igor Plcsac (Jugokaj Novo mesto); dekleta od 14 do 17 let - 1. Ida Dedič, 2. Alja Pcrgcr, 3. Scnada Kamerič (Tika); ŠPORTNE BORBE - mlajši mladinci 1. Rok Vodišek (Tika), 2. Kristijan Kajina (Brežice), 3. Smiljan Hribcršck (Sevnica); mladinci do 21. leta - 1. Silvo Koželj (Sevnica), 2. David Krajnc (J ika), 3. Jani Ribič (Sevnica).
S KEGLJAŠKIH STEZ
• Trebanjske kegljačicc so te dni pričele s klubskim prvenstvom, ki poteka na kegljišču v Krškem. Deset nastopajočih bo v štirih tekmah poskusilo potrditi imenitne letošnje ligaške nastope. Zlasti odmeva odlični dosežek Vebrove, ki jc v Postojni premagala vso slovensko elito, tako da nc preseneča njeno prvo mesto po uvodnih lučajih klubskega prvenstva. Trenutni vrstni red: Veber 430, Flisar 411, Pust 378, Veble 360, Zupančič 356, Jeraj 355 itd.
DOLENJSKI LIST
15
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Zakaj smo tvegali življenja
Iz izjave veteranov manevrske strukture narodne zaščite iz leta __________1990_________
15. maja 1990 je general Ivan Hočevar na osnovi navodil iz Beograda ukazal razorožitev slovenske teritorialne obrambe. Slovenija je v nekaj dneh ostala brez večine orožja, ki ga je imela teritorialna obramba, Jugoslovanska armada pa sc je do junija 1991 samo krepila, pišejo v izjavi veterani Manevrske strukture narodne zaščite 1990. Nekateri v TO takrat izdajalskega ukaza nismo spoštovali in nismo oddali orožja. Toda nismo bili v večini. Med 15.majem in začetkom oktobra smo preživeli marsikaj. Vsak med nami je moral sprejeti osebno odločitev, s katero je izpostavil svoje življenje. Vsi smo sc, ne glede na strankarsko pripadnost in druge kriterije, odločili za Slovenijo in smo v popolni tajnosti, ob nenadomestljivi podpori slovenske policije organizirali Manevrsko strukturo narodne zaščite, ki je bila pod kontrolo slovenske oblasti. V izjavi pravijo, da so orožje razmestili po skrivnih skladiščih, po domovih in pri prijateljih. Iz zastraženih vojašnic so “kradli” znatne količine lastnega orožja in streliva. S tem so tvegali svojo svobodo, postopke pred vojaškimi sodišči in tudi življenja. Ogrožali so tudi svojec. Veterani se danes sprašujejo po smislu tveganja. Sprašujejo, kako da ni denarja za obrambo, pokojnine bivših oficiijcva JA v Sloveniji pa so petnajstkrat večje kot v Srbiji in večje od večine plač slovenskih vojakov. Za slovensko obrambo ni denarja, oficirji JA pa kupujejo hiše in stanovanja po smešno nizkih cenah. Za odkupe dobivajo kredite srbskih ali celo nekaterih slovenskih bank. Kje so zagotovila, da stanovanj ne bodo drago prodali in z denaijcm in neodplačanim posojilom pobegnili v Srbijo? Zakaj država ne pobere, kar ji pripada, zakaj vse afere, zakaj se bivšim oficirjem JA ni pobralo orožje, saj ga imajo mnogi med njimi doma velike količine, celo avtomatske puške? Zakaj se predsednik republike ne zavzame za nujna sredstva za obrambo. Zakaj je vodstvo Zveze častnikov ob teh stvareh popolnoma onemelo? In končno: Kdaj se bo naposled ugotovila odgovornost vseh tistih, ki so urenisničili izdajalski ukaz generala Hočcvaija? Storite vse, da se dogodki iz maja 1990 in junija 1991 ne bodo ponovili, so zapisali v izjavi veterani manevrske strukture narodne zaščite iz leta 1990.
POJASNILO
“POJASNILA”
V zvezi s pojasnilom g. Blaža Tascva v prejšnji številki Dolenjskega lista o zbiranju prispevkov za urgentno reševalno vozilo moram pojasniti naslednje. V četrtek, 11. marca, sem kot akviziter zbiral prispevke za oglas na plakatu za dobrodelni koncert “Za urgentno reševalno vozilo” in med drugimi obrtniki in podjetniki obiskal tudi g. Blaža Tascva. Znani novomeški podjetnik me ni pustil niti dokončati pojasnilo v zvezi s prispevki in uslugami, ki smo jih sponzorjem nudili, in dejal, da ne bo dal ničesar, češ da tudi sam išče sponzorje za svojo dejavnost, ker je šele nedavno odprl trgovino. Kljub temu da sem obiskal veliko podjetij in obrtnikov, ni nihče reagiral tako omalovažujoče. Dobrodelna prireditev je zanimala vse, ki sem jin obiskal, čeprav se iz različnih razlogov niso mogli vsi odzvati sponzorstvu dobrodelne prireditve. Za primer povsem drugačnega reagiranja ob isti dobrodelni akciji naj zaptšcm primer podjetja Bcrus v sosednji stavbi, kjer so ne samo naročili r eklamni oglas, temveč so se velikodušno ponudili, da bi pomagali celo pri sami nabavi urgentnega reševalnega vozila.
OLIVER POLANKO Drska 46
HALO - AL0 PIZZA!
® (068) 24-415 ZARADI VAS
Za težave ni kriv mirenski Tom
Odgovor Toma na podatke, s katerimi streže Adria Caravan - Za nedokončane prikolice krivi tudi drugi - Na Mirni še naprej vzstrajajo pri svojem
S podobnim pozivom smo sc na Adrio Caravan in dnevnik Delo obrnili že v četrtek, 15. aprila, vendar neuspešno. Verjame se pač nekdanjim ministrom in navidezno uspešnim podjetnikom iz Novega mesta, “kmetje” z Mirne pa tako in tako nič ne vedo. Toda, gospodje, zmotili ste sc. Na Mirni smo že in še bomo dokazali, da znamo delati in iz tega svojega dela ustvariti in sami žeti rezultate. Lc-ti stojijo in jih lahko tudi pogledate.
Sicer pa, g. Plut, sporočil sem že na začetku, da Tom Novoline na Mirni ne bo obstajal. Ob tej priliki se obračam na vse, ki želite še kar naprej iz navadne poslovne nemorale delati medijske afere, s prošnjo, da nas pustite delati. Mi smo o naših obveznostih do Adrie, lastništvu nad podjetjem Tom, njegovim upravljanjem, odkupom in lastninjenjem razčistili in na kratko zapisali svoje odločitve v sporočilu dne 12. aprila. Za naprej vam sporočamo, da imamo svoje proizvodne kapacitete zasedene, pripravljen pozitiven poslovni načrt za leto 1993 in srednjeročno obdobje skupaj z razvojnimi in investicijskimi plani. Z Adrio Caravan smo uskladili komercialno pogodbo za letošnje leto in vztrajamo pri njeni realizaciji, t.j. obojestranskem izpolnjevanju obveznosti. O tem, kdo ne izpolnjuje pogodbe oz. dogovora, pa naj odloča vsak zase na osnovi sledečih nespornih dejstev: Tom je 30. marca dolgoval 285 kompletov opreme za prikolice in ne 600, zamude pa so nastale iz naslova materialne problematike kot tudi že finančne problematike v Tomu, izhajajoče iz neplačevanja Adrie Caravan. Trenutno stanje obveznosti in terjatev je tako, da poleg
600.000	nemških mark odloženega plačila Adria dolguje Tomu še neto 30 milijonov tolarjev kot zapadlih obveznosti (na dan 21. aprila) in dodatno neto 27 milijonov še ne-zapadlih obveznosti. Trenutno stanje nekompletnih prikolic iz naslova
V GABRJU BODO PLESALI
GABRJE - Krajevna skupnost Gabrje bo organizirala to soboto ob 20. uri v dvorani v Gabrju ples. Na zabavni prireditvi bo za dobro razpoloženje poskrbel ansambel Jožeta Skubica s Slapovi. Gabrska krajevna skupnost bo izkupiček namenila za vzdrževanje dvorane.
nedobav iz Toma je manj kot 600 prikolic, od tega je 300 prikolic iz naslova ncdobavc materiala s strani Adrie v Tom, druga polovica pa je že posledica finančne problematike.
Da Adria vseskozi zavaja javnost z neresničnimi podatki in lažmi g. Pluta, smo že večkrat dokazali. Nazadnje je bilo to na že omenjenem sestanku na Skladu RS za razvoj v prisotnosti tako g. Koržcta kot tudi g. Borsana. Kako je ob tej priliki g. Plut želel zvaliti vse težave
Delavci naj bi se zadovoljili z drobtinicami
Poziv ZSSS - Ce bo treba, tudi referendum
Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije poziva poslance Državnega zbora Republike Slovenije, naj z vso odgovornostjo proučijo predloge amandmajev, ki jih je ZSSS posredovala k spremembam in dopolnitvam zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Minimum naših zahtev je, da premalo izplačane plače v primerjavi s sklenjenimi kolektivnimi pogodbami dejavnosti upoštevajo pri lastninjenju podjetij! Moralno, politično in pravno nevzdržno je, da bodo posamezniki udeleženi v procesih privatizacije trikrat - kot razlaščenci, kot zadružniki in kot državljani; delavci, ki pa so družbeno premoženje ustvarjali - tudi na račun premalo izplačanih plač - pa naj bi se zadovoljili z drobtinicami. Sedanje razmere na področju lastninjenja so posledica neodgovornega in nepravočasnega odziva oblastnih organov na urejanje teh procesov. ZSSS je namreč ves čas opozarjala, da bo prišlo do takšnih ekscesov, kakršni sc dogajajo sedaj.
Če naši predlogi ne bodo upoštevani, je predsedstvo sklenilo, da bo takoj začelo postopek za zbiranje podpisov za zakonodajni referendum, s katerim bo predlagalo odpravo za delavce najbolj krivičnih določb zakona.
Predsednik ZSSS: mag. DUŠAN SEMOLIČ
Teta Ana se me je oklenila in je začela glasno jokati
Na Visejec po zapisu v Dolenjskem listu
V Duisburgu in njegovi okolici nas ie kar nekaj “s sončne strani Alp. Še posebno prijetno nam je, kadar se dobimo in rečemo kakšno po naše, po domače. Letos smo prvič praznovale materinski dan. Da na praznovanju ne bi ostale le pri besedah, smo se spomnile na nedavno objavljeni članek v Dolenjskem listu ‘Trideset let Anine samote”. Sklenile smo, da Ani polepšamo letošnje velikonočne praznike z obiskom. Katera izmed nas bo šla za veliko noč domov? Nada, seveda! In že je “romal” po omizju krožnik, na katerega so prihajali prostovoljni prispevki udeleženk. Seveda je bil zraven list papirja, na katerega se je vsaka podpisala, napisala pozdrav ali velikonočno čestitko.
Ko sem se na veliki četrtek vozila po prečudoviti dolini Krke iz Novega mesta proti Žužemberku in potem po vijugasti poti proti Vtsejcu, sem v roki stiskala članek iz Dolenjca z Anino sliko in se spraševala: "Je doma? Morda je bolna? Morda je stopila k sosedi na klepet?" In ko sem se približala hiši na koncu vasi, sem jo našla za hišo. Sadila je krompir. Zmotila sem jo pri delu. Zaskrbljena je bila videti in potožila mi je: “Sadim, ampak saj ne vem, če bo kaj zrastlo, nič ni pognojeno. ” Povedala sem ji, s kakinim namenom sem prišla k njej. Njene svetle oči so se začudeno zazrle vame. Ko sem začela iz avtomobila raztovarjati vrečke z oblačili, hrano in drugimi stvarmi, ki bodo Ani še
kako prav prišle, so se ji zasvetile utrujene oči. Oklenila se me je in začela glasno jokati. Tudi mene so premagale solze. Med hlipanjem je ponavljala: “Vse to je zame? Pa so res še dobri ljudje
ANA HOČEVAR - Vaš list ji je odprl srca dobrih ljudi
na svetu! Bog vam poplačaj vse to. Pojdite z mano v hišo, se boste usedli. Saj postreči vam nimam kaj, ampak pojdite noter. ” Le kdo ne bi ustregel njeni želji in z njo malo poklepetal. Saj je topla prijateljska beseda kot hrana, kot zdravilo.
Poslovila sem se od nje in ji obljubila, da bom njene tople besede zahvale prenesla soude-leženkam te akcije. Odhajala sem s prijetnim občutkom v srcu, da smo Ani polepšale njeno letošnjo veliko noč, da sta ji bili čestitka in pomoč dobrodošli. Pa še to mi je naročila Ana: “POVEJTE VAŠIM, DA BOM MOLILA ZANJE.”
M. K.
v Novem mestu name, oz. Tom, ne želim več komentirati. Ali je res potrebno povedati tudi to, da je imela Adria Caravan več tednov v svojih skladiščih stalno prek 200 kompletov naših izdelkov za prikolice in da so prikolice nckompletnc tudi zaradi nedobav drugih dobaviteljev, toda tam Adria nima upravljalskc moči zamenjati direktorja in poseči po žiro računu. Veliko je zadev in nepravilnosti, ki bi jih morali poznati in ustrezno ukrepati na različnih nivojih. Vsi vemo, zakaj se ne ukrepa, in tudi mi v Tomu se s tem strinjamo, saj si vsi želimo, da bi tako zanimiv program z bogato blagovno znamko vendarle splaval iz vseh težav. In zato ne moremo razumeti, kako sc vendarle dovoljuje, da bo peščica “kvazi” podjetnikov to popustljivost kropko izkoristila in se osebno okoristila, ljudi pa zopet pustila na cedilu. Še posebej ne bomo dovolili, da bi se krivda za to zvalila na malo Mirno, kjer želimo le mirno in pošteno delati. Ne, gospodje iz Novega mesta, tega vam ne bomo dovolili, za svoje neuspehe si boste krivca pač morali poiskati kje drugje!
JANEZ DULC
48 VLOG ZA DENACIONALIZACIJO
METLIKA - Po sprejetju zakona o denacionalizaciji je metliška komisija za denacionalizacijo prejela 48 vlog, od tega 6 nepopolnih. Izdala je 12 odločb o vrnitvi premoženja upravičencem v last in posest, od tega tri lokale, ostalo pa so kmetijska zemljišča in gozdovi. Dve vlogi je komisija zavrnila, ker ni pogojev za uvedbo jxistopka, pri enajstih je postopek prekinjen, ker stranke nimajo urejenega državljanstva. Dve vlogi sta na pristojnih ministrstvih v Ljubljani, ker sta se stranki pritožili, sedem vlog še čaka na odgovor zavezanca, medtem ko jih je osem prispelo pred kratkim in še niso v postopku.
Slovenija je brez strategije svojega razvoja
Izjava Slovenske matice o tujem kapitalu
Slovenska matica je najstarejše slovensko književno, znanstveno in kulturno društvo in je v svojih vrstah vedno povezovala znanstvenike vseh področij od humanistike do naravoslovja in tehnike. Kot eminentno nacionalna institucija sc je zmeraj čutila dolžno zavzeti načelno stališče, kadar gre za odločilno zagotavljanje pogojev za narodno, kulturno, gospodarsko in politično preživetje in nadaljnji obstoj Šlovencev kot razvitega, zdaj tudi državotvornega naroda. Zato mora tudi tokrat ob izzivu, ki ga pomeni prihod tujega kapitala, opozoriti, da je treba temeljito pretresti tako današnje stanje kot tudi posledice tega pojava z gospodarskega, socialnega in kulturnega vidika. Posebej želi poudariti, da ne gre za kakšno preprečevanje ali omejevanje kapitalskih tokov, marveč za nujno potrebno zavarovanje in zaščito slovenstva.
Na nedavnem posvetovanju o vplivu tujega kapitala je prevladalo stališče, da je treba
•	doseči ravnotežje med slovenskim in tujim lastništvom in kapitalom in določiti pravila;
•	sankcionirati uporabo slovenščine v podjetjih tako v notranji kakor v javni rabi, v obrazcih in dokumentih, standardih in navodilih;
•	postaviti in uresničevati zahtevo, naj se prvenstveno zaposlujejo slovenski delavci in strokovnjaki in naj sc slovenščina uporablja tudi na poslovodni ravni.
Le tako se bo mogoče izogniti diskriminaciji slovenskega delavca, strokovnjaka, potrošnika.
Slovenska javnost se mora zavedati, da je treba prevzeti pobudo v svoje roke. Ne postavljamo ovir, nikogar ne omejujemo. Vabimo k nam vse, ki so za produktivno in enakopravno sodelovanje. Vendar sc moramo držati pravil igre, ki jih postavlja vsaka država, tudi slovenska. S tem bodo popolnoma jasne obveze na eni in na drugi strani.
Udeleženci posvetovanja so žal ugotovili, da Slovenija nima koncepta in strategije svojega dolgoročnega razvoja, v katerega bi bila jasno umeščena tudi vloga tujega kapitala. Zato pozivamo Državni zbor, vlado in politične stranke, da se ovedo odgovornosti za svoje zakonodajne predloge in odločitve v zvezi s tujim kapitalom zaradi njihovih usodnih posledic za slovenstvo in življenje sedanjih in prihodnjih rodov.
prof.dr. PRIMOŽ SIMONITI,
predsednik Slovenske matice prof.dr. MARKO KOS prof.dr. FRANC VODOPIVEC prof.dr. PETER VODOPIVEC
Najaktivnejša
neparlamentarna
stranka
Nacional socialna zveza Slovenije
Kljub temu da je Nacional socialna zveza Slovenije (NSZS) najaktivnejša izvcnparlamctama stranka - ustanovljena je bila po volitvah - se sporočila in izjave naše stranke izgubijo ali kasneje uporabijo prek drugih strank. Javnosti sporočamo, da NSZS ni ekstremna nacionalistična stranka, ampak stranka, ki se zavzema za nacionalne interese slovenskega naroda s poudarkom na sociali. Stranka je v času od 2. februarja do 14. aprila dala parlamentu deset pobud. V parlamentu sta bili obravnavani le dve, vendar jih ni podprla nobena poslanska skupina. NSZS nima nič skupnega s t.i. koordinacijo desnosredinskih strank, ampak želi povezati stranke narodnjaške opcije v Slovensko listo, čemur so naklonjeni deli NDS, NSZS in posamezniki iz RZS, načeloma pa je pripravljenost potrdil tudi Zmago Jelinčič.
Prav tako sporočamo, da niti ena stranka (tudi SNS ali SNS-SPS) ne podpira naše akcije zbiranja podpisov za razpis referenduma o razveljavitvi zakona o državljanstvu in vseh odločb, izdanih na podlagi tega zakona, kar dokazuje, da nobena t.i. nacionalna stranka ni imela resnega namena napraviti karkoli.
Za NSZS MATJAŽ GERLANC
DO kDAJ ŠE ZAPRTE RIMSKE TOPLICE?
Po vojni leta 1991 je bivše vojaško Zdravilišče Rimske Toplice ostalo zaprto. Slovensko ekološko gibanje daje pobudo, da se vprašanje čim hitreje reši. Posebno odgovornost nosi Ministrstvo za obrambo, ki je zdravilišče prevzelo. V zdravilišču je predtem delalo okrog 200 delavcev. Sodimo, da bi moral za nerešen problem nekdo odgovarjati. Vemo pa, da so bili v občini Laško zainteresirani in pripravljeni za nadaljevanje dela zdravilišča, najprej v okviru Zdravilišča Laško. Pri iskanju rešitev ni prav, če sc pojavlja ministrstvo kot nedotakljiv lastnik, saj je Zdravilišče Rimske Toplice širšega pomena in nikakor le obrambnega. Ministrstvo sc je že izreklo, da zdravilišče zase ne potrebuje. Upamo, da sc bo kmalu kaj premaknilo.
Za IO SEG: KAREL LIPIČ
•	Ko rublji padajo z neba, nesrečnež nima vreče. (Ruski pregovor)
•	Stvar je smešna, dokler se dogaja drugemu. (Rogers)
•	Smejte se in svet se bo smejal z vami. Jokajte in jokali boste sami. (Wilcox)
•	Krokarji niso prepričani, da so vojne nesmiselne. (Bor)
“Ze dvanajsti dan spim v avtu”
Pojasnila k članku “S pohištvom in družino pred občino” (DL 15. aprila)
Izjave in članki v zvezi z mojim stanovanjskim problemom so me prisilile, da odgovorim na nekatere netočnosti in natolcevanja. V članku Dolenjskega lista z dne 15. 4. 1993, v katerem se mi očita, da nisem sprejel stanovanja zaradi previsoke cene (200 DEM), moram povedati, da je bilo to stanovanjc že oddano, v to ceno pa všteto tudi enoletno plačilo stanarine, pa naj bi veljala za leto dni. Z dvema mladoletnima otrokoma si pač ne morem privoščiti pogodbe za stanovanjc, po kateri bi bil lahko po enem letu spet na cesti. To izjavo je dal gospod Preskar, novinaiji pa se niste potrudili, da bi slišali drugo plat te zgodbe. V Republiki piše, da imam drago glasbeno opremo (kitara). Če je ta kitara v današnji družbi draga glasbena oprema, potem tudi socialnih problemov ni več, vemo pa prekleto dobro, da ti so in obstajajo.
Prošnje za stanovanjc, ki sem jih pisal, in jiotrdila o odpovednem roku Jožeta Tomca tudi ni nikjer na občini, čeprav sem jih prinesel v novembru in potem še večrat z obvestilom, da stanodajalec ne bo podaljšal pogodbe za stanovanjc. Potrdil za prošnje, ki so oddane na
občini, nisem dobil, tako da danes lahko v tej stavbi trdijo vsi povprek, da od mene niso dobili nobenega
Ameriško pismo
Po dolgem času je spet prispelo “Ameriško pismo" (s čestitkami za velikonočne praznike) in razglednica, katere vsebina je bolj zanimiva, saj primerja naše in ameriške razmere. Kratka vsebina je taka:
Kot berem v Dolenjskem listu, so v Kočevju zelo agilni (DL št. 12 z dne 25. marca 1993, stran 16, naslov: Prevrnjena Deklica s piščalko). Torej kočevska mladina že posnema ameriško. Tukaj je to tako rekoč na dnevnem redu. Seveda včasih tudi kakšnega “boysa" (fanta) naredijo "hladnega". Je ustreljen ali zaklan.
Tale razglednica nazorno prikazuje tukajšnjega pevca v kričečem ansamblu. Čimbolj divja, tem lepše se vidi, da gremo proti koncu 20. stoletja.
Lep pozdrav!
EMIL ČERNE Cleveland, 6. aprila 1993
papirja. Tudi gospa, ki mi je svetovala vso proceduro glede tega, danes ne ve nič, ve pa povedati, da imam veliko denarja (od kod?)! Glede plačevanja stanarine Jožetu Tomcu pa izjavljam, da sc željni te informacije lahko oglasijo pri meni, kjer bodo dobili vsa potrdila o mojem rednem plačevanju stanarine. Kdor pa bo še govoril kaj takega o meni in moji družini, tistega bom pa sodno preganjal.
Na koncu lahko povem samo to, da sem prehodil vso pravno jx>t za rešitev mojega problema. Bilo je polno obljub in dobrikanja, nazadnje pa sem z vsem svojim premoženjem pred občino. Od obljub gospoda Derganca, Kovačiča, Dvornika in ostalih ni ostalo nič, vsa ta pisarija pa mi tudi ne bo prinesla tistega, kar pričakuje in do kar sem kot državljan Slovenije in Slovenec tudi upravičen.
Zato želim, da sc moj problem korektno reši in mi omogoči življenje normalnega človeka (že dvanajsti dan spim v avtomobilu), drugače bom moral ubrati drugo pot do rešitve svoje zadeve.
ANTON IVANČIČ stanujoč nikjer
16
DOLENJSKI UST
Sl Ui i .'.•*/■> .ipnio 1 ‘ M
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Petrusevski:
Evropski boss
Dvajset let gastarbajterstva po Nemčiji in Švici in dočakal sem leto prekleto tisoč devetsto dvaindevetdeseto.
Kupil sem si moderno obleko, bele nogavice in lepe čevlje, vanje sem skril marke, v nogavice pa švicarske franke.
Potem pa na vlak in prek Italije z dvesto kilometri na uro se peljem do Otrantskih vrat in do Drača na belem trajektu.
Taksi me prek Albanije pelje vse do Stnige na staro čaršijo, na Elbasan, kjer se zavem, da spel sem ubogi "asan”.
Ukradli so mi franke in marke, nimam čevljev ne nogavic, meni in taksistu so razbili nos, zdaj sem spet gol in bos.
Zaradi Evrope zapustil sem
Strugo.
Evropa, moj lepi san!
A naša usoda slepa je proga, na koncu nje - Elbasan.
Upokojenske pravice se manjšajo
Z letne skupščine Zveze društev upokojencev občine Novo mesto -Sklenili so, da se bodo zavzeli za spremembo zakona, zlasti pa negativne liste zdravil
Zveza društev upokojencev občine Novo mesto je imela te dni letno skupščino v dvorani svobodnih sindikatov, katere so sc udeležili delegati enajstih društev upokojencev, ki imajo včlanjenih 6300 upokojencev. Predsednik zveze Adolf Šuštar je dal poročilo o delovanju zveze, ki je temeljilo na realizaciji programa dela v obdobju enega leta. Poudaril je, da so bile vse programske naloge uspešno izvedene.
V razpravi so zlasti delegati zveze, ki delujejo tudi kot člani skupščine ZPIZ in ZZZ Slovenije ter v drugih organih, s konkretnimi podatki prikazali celotno problematiko, dobre in slabe točke pri zagotavljanju socialnovarstvenih pravic upokojencev, zlasti iz pokojninsko-invalid-skega in zdravstvenega zavarovanja. Dobro je bila ocenjena sistemska ureditev usklajevanja pokojnin. V tej zadevi pa je novi intervencijski zakon, ki velja od 1. aprila do konca tega leta, prinesel slabše usklajevanje pokojnin, ki z odstotkom omejuje usklajevanje in ga veže na povprečne plače vseli zaposlenih v republiki in ne dovoli obračuna za dva meseca
nazaj, kot je bilo prej. Zaradi uspešne upokojenske akcije sc je pod ugodnejšimi pogoji zdravstveno prostovoljno zavarovalo nad 90 odst. upokojencev. Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju je prizadel zlasti upokojence z varstvenimi dodatki in tiste, ki prejemajo pokojnino po najnižji pokojninski osnovi, ki so imeli do tega leta vse storitve brezplačno.
Upokojenci so sklenili, da se bodo zavzemali za spremembo tega zakona, zlasti za spremembo negativne liste zdravil, po kateri je potrebno zdravila v celoti plačati, čeprav recept napiše zdravnik -specialist. Delegati so postavili tudi zahtevo po spremembi zakona o davkih,-in sicer v tistem delu, ki upokojence zavezuje k vložitvi davčne napovedi, čeprav je v Sloveniji takih upokojencev z nizkimi pokojninami, ki imajo drugih dohodkov nad 150.(X)(), ki tudi niso obvezani plačila davka. Koliko stroškov imajo upokojenci in država s takim nepotrebnim delom, ni treba komentirati._
Zvone Šuštaršič, predstavnik Ob-
OBLE1NICA S PRIOKUSOM
Dokaj bučno in opazno je ljubljanska Emona z zabavnim in propagandnim programom pretekli teden proslavila tridesetletnico poslovanja svojega marketa na Kolodvorski cesti v Črnomlju. Obiskovalci pa so bili deležni tudi brezplačne kavice ter pri nakupu blaga znatnih pripustov. Do tod nimam nobenih pripomb. Verjetno pa nikomur od odgovornih tudi ob tem jubileju ni prišlo na misel dejstvo, da market po tridesetih letih še vedno stoji na tuji, nacionalizirani, a do danes še vedno neplačani gradbeni parceli. Ob tem sc mi zastavlja vprašanje: Ali smemo zakoniti dediči pokojnih razlaščenih lastnikov vsaj po tolikem času od Emone in pristojnih oblastno-upravnih organov pričakovati kolikortoliko pravično odškodnino? Ali smemo upati, da nam na pravično ureditev zadeve ne bo potrebno čakati tudi do katere od naslednjih okroglih obletnic?
JANKO VRANEŠIČ, Kolodvroska cesta 49 Črnomelj
Ustanovili društvo izgnancev
Predsednik je Janez Hering - Kje je odškodnina?
HALO-ALO PIZZA!
® (068) 24-415 ZARADI VAS
KOČEVJE - Na pobudo Društva izgnancev Slovenije in ob pomoči občinske organizacije borcev so se sestali živeči medvojni izgnanci in ustanovili Društvo izgnancev občine Kočevje. Za predsednika so izvolili Janeza lieringa, za tajnico pa Marijo Mrak.
Na ustanovnem zboru so udeleženci obudili spomine na dogodke pred 51 leti, ko so bili v okviru nacističnega načrta izseljevanja Slovencev (etnično čiščenje!) odpeljani v 44 različnih taborišč in drugih krajev. Spomnili so sc tudi 12.7IK) Slovencev, ki so umrli v izgnanstvu in taboriščih.
Navzoče je pozdravila tudi predsednica komisije za socialna in zdravstvena vprašanja ter odškodnine pri republiškem vodstvu Društev izseljencev Ivica Žnidaršič. Poudarila je med drugim tudi, da je bivša Jugoslavija dobila del vojne odškodnine, s katero so bile potem zgrajene nekatere delavnice, zdravilišče v Strunjanu in delno elektrogospodarstvo. Ne bi pa smeli izgnanci dopustiti, da bi delež, ki je bil dan kot odškodnina izgnancem, prišel zdaj v zasebne roke.
Kočevski odbor Dmštva izgnancev je že uvedel dežurstvo za člane društva, ostale izgnanec in njihove svojec, in sicer vsak prvi petek v mesecu od 10. do 12. ure v pisarni občinske organizacije ZZB NOV na Ljubljanski cesti 7 v Kočevju. Dežurni bo člane obveščal o novostih v društvu, sprejemal pa bo tudi
njihove predloge in pobude. Vpisoval bo še nove člane. Včlanijo sc lahko vsi, ki so bili internirani v nemških taboriščih ali bili izgnani v druga območja nekdanje Jugoslavije (Srbija, Bosna, Hrvaška), nadalje tisti, ki so pobegnili pred izgonom, rojeni v izgnanstvu in ukradeni otroci. Včlanijo sc lahko tudi svojci navedenih.
J. PRIMC
činskega RK, je seznanil delegata s problematiko beguncev v občini in problematiko prostovoljnega krvodajalstva, ki zadnje čase močno upada.
RUDI HRVATIN
BODO CERKVE IN ULICE MANJ OSVETLJENE?
SEVNICA - Ker v krajevnih skupnostih porabijo veliko denarja za javno razsvetljavo, posebej požrešni pa so reflektorji, ki osvetljujejo kulturnozgodovinske spomenike, pretežno cerkve, bo občinski sekretariat za varstvo okolja predlagal krajevnim skupnostim, naj reducirajo javno razvctljavo oz. prenehajo osvetljevati kulturnozgodovinske spomenike, in sicer od 24. do 5. ure.
LEPO JE IMETI PRIJATELJA
Na svetu je veliko ljudi, prijateljev in sovražnikov. Nekateri prijatelji so dobri, drugi hudobni in skromni, tretji pa revni. Od dobrega prijatelja pričakuješ, da ti bo zvest, da ti bo pomagal in skupaj s tabo reševal probleme in sc s teboj posvetoval. Tudi pisatelji in pesniki posvečajo veliko zgodb in pesmi prijateljstvu. Nekega dne smo sc odpravili na morje v Izolo. Prvi dan sem sc zelo veselil kopanja. Ker je bilo zelo vroče, mi je po petnajstih minutah postalo slabo. Zagledal me je prijatelj in kolikor hitro je mogel, preplaval nekaj deset metrov, da bi me rešil. Odvlekel me je do obale. V tem primeru sem spoznal resničnost slovenskega pregovora: Prijatelja spoznaš v nesreči.
BENJAMIN MARUŠIČ
ČASI, KI IZGINJAJO Na Bizeljskem ne žalujejo toliko za »furingami«, kakršno kaže slika pri Jožefu in Mariji Ilijaž iz Janeževe gorce, ampak za dobro staro navado, da so tovorniki plačali vino takoj ob prevzemu in v gotovini (Marija Sušnik)
V	devetdesetem letu starosti je 22. marca umrl eden od pionirjev slovenske kirurgije, bržkone najzaslužnejši zdravnik na Dolenjskem v povojnem času, prof. dr. Oton Bajc.
V	Novo mesto ni prišel na svojo željo, saj bi imel v večjem in bolje opremljenem centru neprimerno boljše možnosti za razvoj svojih izjemnih sposobnosti. V Ljubljani bi lahko opravljal vrhunske operacije možganov, saj sc je zanje usposab-Ijal že 1934 v Berlinu pri prof. Hcyncmanu, nato pa v Ljubljani vodil novoustanovljeni oddelek za nevrokirurgijo in operiral že pred vojno okoli 200 bolnikov.
Lihko bi sc bolj posvetil pljučni kirurgiji, saj je že leta 1945. kot prvi jugoslovanski kirurg v vojni bolnici odstranil pljučni reženj. Lahko bi bil odličen travmatolog, saj je po svojem študiju pri znamenitem profesorju Bdhlerju na Dunaju začel kot prvi v Sloveniji operativno zdraviti zlome kolkov.
Morda bi sc odločil za srčno kirurgijo, vendar je težko verjeti, da bi opustil kirurgijo prebavil, ki jo je imel kljub vsemu najraje, ali operacije ščitnice in drugih želez z notranjim izločanjem, saj si je na tem področju nabral ogromne izkušnje in znanje.
Zaradi svoje izjemne razgledanosti na vseh področjih kiiurgije in organizacijskih sposobnosti bi bil verjetno vodilni kirurg Slovenije če ne bi imela v povojnem času politika tako odločilnega vpliva na kariere.
Pokojni prof. Bajc se namreč med
vojno ni bavil s politiko, po vojni pa si je očitno celo dovolil preveč verbalne svobode. In to je bilo treba plačati. Že maja 1945 je bil mobiliziran v JA in do julija 1947 kar petkrat premeščen iz. ene vojne Irolnišnicc v drugo. Ko je bil šef oddelka za kirurgijo Glavne armij-ske bolnice v Ljuhlajni, so ga 16. julija 1947 aretirali, januarja naslednje leto pa na vojaškem sodišču v Ljubljani obsodili na enoleten zapor in jfodvzcm čina kapetana zaradi “kaznivega dejanja širjenja sovražne propagande in klevetanja ljudske oblasti in vojaškega in političnega vodstva JA”. Rehabilitiran je bil šele 1958. leta.
Ko je prišel iz zapora, je delal na kirurški kliniki v Ljubljani, a le do novembra, ko je moral prevzeti vodstvo kirurškega oddelka v Novem mestu. 8. novembra 1948. sc tako začenja novo poglavje v delu dr. Bajca. Tako rekoč iz nič naj bi usposobil kirurški oddelek za Dolenjsko in Belo krajino. V pomoč je dobil italijanskega vojaškega zdravnika dr. Galianija in peščico več ali manj priučenih sester, laboratorij je lahko opravil le najenostavnejše preiskave, rentgenske preglede je opravljal dr. Bajc kar sam, po kri za transfuzijo so sc vozili v Ljubljano, da naštejemo le nekaj najhujših problemov. Tu sc je ponovno pokazala pokojnikova neverjetna volja, iznajdljivost pa duševna in telesna vzdržljivost. Prej kot v enem letu je usposobil oddelek za vse standardne operacije in z osebnim ugledom in uspehi priteg-
nil bolnike od blizu in daleč. Postopno je pridobil tudi prave sodelavce: 1951. prim. dr. Marino Masten, 1952. pa še prvega novomeškega specializanta dr. Šavlja.
V Novem mestu je pognal korenine. Tu je našel vrsto dobrih prijateljev v medicinskih krogih in
zunaj njih in skupaj so oblikovali vizijo dolenjskega zdravstva z gradnjo nove bolnišnice in preselitvijo vseli oddelkov na desni breg Krke.
Ob vsem tem delu je vsak dan brez izjeme študiral, sledil vse novosti v kirurgiji in jih preudarno, a pogumno uvajal na Dolenjskem, objavljal strokovne članke, usmerjal mlade zdravnike v nove dejavnosti in sc izpopolnjeval tudi na |x>dročju srčne, žilne in pljučne kirurgije in takoj po vrnitvi uvedel operacije na podhlajenih bolnikih, uspešno operiral srce in aorto in spet pogosteje pljuča.
Veliko je dosegel tudi kot direktor bolnišnice. To delo je opravljal od 1961. do upokojitve 1976. leta. V času njegovega vodstva je dobila bolnišnica štiri nove oddelke, več kot 50 zdravnikov, veliko ostalega osebja in novo stavbo.
V svojem zahtevnem poklicu je vzdržal neverjetnih 49 let. Do enainsedemdesetega leta starosti je redno dežural in operiral in do zadnjega dne je bil izvrsten operater.
Za svoje delo je dobil tudi vrsto priznanj: 1939. naziv primarij, 1962. članstvo v evropski sekciji mednarodnega društva za kardiovaskularno kirurgijo, 1964. red dela z rdečo zastavo, 1965. Trdinovo nagrado, naziv izrednega profesorja kirurgije na medicinski fakulteti v Ljubljani, 1968. plaketo Novega mesta, 1973. Red republike s srebrnim vencem, 1973. častno članstvo v Slovenskem zdravniškem društvu.
Mnogi njegovi učenci in sodelavci pa bolniki in njihovi svojci in vsi, ki so sc zavzemali za razvoj naše regije, ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Dr. META NOVAK
SI ŽELITE DOPISOVATI Z VRSTNIKI IZ TUJINE?
Društvo za mednarodno dopisovanje ima sedež v Ljubljani in je uradno registrirano kot društvo. V Sloveniji imamo že 4.000 članov. Društvo ima tudi status nacionalne mladinske organizacije, ki ji ga je podelil Urad za mladino RS pri Ministrstvu za šolstvo. Namen društva je posredovanje naslovov za dopisovanje iz drugih držav. Dopisovanje lahko poteka v angleščini, nemščini, francoščini ali italijanščini. Večina naših članov je starih od 10 do 25 let. Trenutno imamo naslove iz več kot 20 držav. Z dopisovanjem lahko spoznate prijatelje iz celega sveta, izpopolnite znanje tujega jezika in spoznate kulturo in običaje drugih narodov. Prijavnico in podrobnejše informacije o delovanju društva dobite, če pišete na naslov: Društvo za mednarodno dopisovanje, poštni predal 400, Ljubljana.
•	Dolžnost ni vljudnost, ampak je dolžnost resnica. (Rugelj)
•	Da je menjava partnerjev tvegana? Dajte no, najbolj tvegana stvar je poroka, /ta nihče ne svari pred njo. (Ema Thompson, dobitnica oskarja)
Učiteljica Ida praznuje visok jubilej
25. aprila bo stara 91 let
U|X)kojcna učiteljica Ida Labernik poročena Tomič, je bila rojena 25. aprila leta 1902 v Srednji vasi pri Bohinju. Njen oče je bil doma iz Poljan nad Škofjo Loko, mama pa iz Škofje Loke. Oče je bil učitelj, mama pa ni bila zaposlena, saj je bilo v družini 12 otrok in je bilo dela in skrbi dovolj.
Ida je še danes ponosna, da so bili njeni starši zelo verni in tudi otroke so vzgajali v veri, ljubezni in medsebojnem spoštovanju. Ida je nastopila prvo mesto učiteljice v Čcmšcniku nad Zagorjem, kjer je poučevala šest let prvošolčke. Pravi, da je kot učiteljica hodila vsak dan po tri ure peš. Zelo je bila zadovoljna, saj so bili otroci marljivi, ubogljivi, danes pa so samovoljni. Kasneje je bila premeščena v nunski samostan
v Ljubljano. Kmalu zatem je bila določena za premestitev v Loški potok in sc je temu uprla, nato pa so jo premestili na osnovno šolo v Dol. Nemško vas, kjer je učila tri leta, nakar je bila premeščena v Trebnje, kjer je učila 19 let, vse do upokojitve. V času njenega službovanja v Dol. Nemški vasi jo je snubil ladko Tomič, trgovec in kmet iz Trebnjega. Leta 1932 sta sc poročila. Rodila sta sc jima dve hčerki. Obe sta sc izšolali. Ena je odšla v svet in živi z družino v Pulju, druga pa je sedaj upokojena učiteljica, ki je ostala doma in živi z mamo.
Idi je leta 1954 mož na hitro zbolel za tuberkulozo in umrl. I Ičcrka ladi je bila poročena doma, imela je dva otroka. Doletela jih je kruta usoda in izgubila je oba. Toda s pomočjo matere je lažje prenesla težke udarec. Danes ji hčerka stoji ob strani in ji pomaga, ker človek v starosti potrebuje ljubezen in dobroto. Obe sta prepričani, da bo mama dočakala 1(X) let, saj sta njena starša dočakala lepo starost. Naši učiteljici Idi želimo, da bi res dočakala 100-lctnico.
R. M.

16 12279
jpriia l.‘j
Štirje za zlato Vegovo priznanje
Solarji tekmujejo
Minulo soboto, 17. aprila, sc je v Kočevju pomerilo za srebrno Vegovo priznanje 60 učencev iz štirih osnovnih šol v občini Kočevje. Priznanja in nagrade so prejeli: 6. razred: Marko Stjcpič (OŠ Zbora odposlancev), Nina Jurkovič (Stara Cerkev) in Nina Bončina (OŠ ZO); 7. r.: Darko Šutcj (ZO), Helena Žagar, Tatjana Župcc -in Sanja Šega (vse iz OŠ ob Rinži); 8. r. Danijela Begič (Ob Rinži), Adriana Jančič (ZO) in Melita Mikulič (Ob Rinži). Na državno prvenstvo za zlato Vegovo priznanje, ki bo 15. maja, pa so sc uvrstili: Darko Šutcj, Danijela Begič, Adriana Jančič in Melita Mikulič.
Regijska tekmovanja v znanju materinščine se je udeležilo 5 učencev kočevske OŠ Ob Rinži. Srebrna Cankaijcva priznanja so osvojili kar štiri kočevske učenke, in sicer Sanja Šega, Helena Žagar (obe 7.	r.),
Melita Mikulič in Nina Debeljak (obe 8. r).
Na občinskem tekmovanju v znanju nemščine so bili najboljši: Janja Muhvič (OŠ ZO), Vanja Novak (Ob Rinži) in Sonja Mišič (Stara Cerkev); v znanju angleščine pa so kar štirje učenci imeli enak najboljši rezultat, in sicer Janez Bržan, Nikolina Pleše, Ana Prebilič (vsi OŠ ZO) in Jasmina Čajo (Ob Rinži). V znanju jezikov so tekmovali le učenci osmih razredov.
V tekmovanju Vesele šole pa je sodelovalo 17 učencev. V nadaljnje tekmovanje se jih je uvrstilo 11.
J. P.
UČNA URA V AKRIPOLU
V torek smo pri tehnični vzgoji obiskali tovarno Akripol. Razdeljeni smo bili v skupine. Ob prihodu nam je predstavnik Akripola povedal nekaj podatkov o podjetju. Potem smo šli v notranjost, si ogledali prostore in poleni izdelovanje akrilnega stekla. Videli smo veliko zanimivega. Tu je zaposlenih precej ljudi. Po končanem ogledu je vsak od učencev dobil kos akrilnega stekla.
ŽIVA ZAKŠEK 6. a, OŠ Trebnje
IZTOK ŽUGELJ
Letos mineva 20 let, odkar je moj sin Iztok Žugelj L maja 1973 izgubil življenje v prometni nesreči, star 24 let. Izguba edinega sina je nenadomestljiva in je moje življenje spremenila v moro. Veliko energije in hrabrosti sem potrebovala, da sem se ponovno vključila v normalno življenje. Še danes ga vidim pred seboj kot tisto jutro, ko sva sc poslovila, nato pa sem ga videla le še v mrliški veži.
Dovolite mi, da vsem mladim, ki sedajo za volan, svetujem, naj čuvajo svoje in tuja življenja na cesti, da ne bi starši in njihovi bližnji zaradi prezgodnje smrti doživeli tako krute usode, kot sem jo jaz. Po smrti sina so mi ostale le slike in grob, kar je žalostno nadomestilo za zdravega, inteligentnega in pozornega sina. Mrtvemu ne more nihče več nič gretovati. Ubila sta ga cesta in avto. Živim še lahko.
SONJA MIŠJAK Novo mesto
ANA SKOL - Pred kratkim je umrla Ana Skol z Blata. V prejšnji številki našega časopisa smo njen priimek zapisali kot Sokol, pravilno je Skol. Za napačno zapisan priimek sc opravičujemo. Uredništ\x>
DOLENJSKI LIST
Brez strahu pred slabo oceno
Opisno ocenjevanje je v tem šolskem letu v Sloveniji uvedlo 174 šol, od tega kar 28 v OE Novo mesto - Skupaj z učitelji in starši se veselim take šole
TELEVIZIJSKI SPORED
Že nekaj let ugotavljamo, da potrebujemo drugačno šolo. Nastajajo koncepcije izobraževanja, ki ga potrebuje naš razvoj in čas. Nanašajo sc na otroka in učitelja. V ospredju sta vprašanji: kaj in kako?
Trenutno je v razpravi že močno dorečen koncept razvoja šole, ki je nastal na podlagi proučevanja vzgoje in izobraževanja pri nas in v svetu. Načrtovane spremembe naj bi sc uvajale postopno, po preizkušanju, ob zagotovljenih materialnih in kadrovskih pogojih. Vendar naj bo osnutek tak ali drugačen, šola sc bo spreminjala le toliko, kolikor se lahko spreminja učitelj. Staro reklo, da z učiteljem šola vstane ali pade, naš vsakdan vedno znova potrjuje. Zato je pametno vlagati v učitelja.
Trdim, da mnogo naših učiteljev hoče, išče, spreminja, “drži šolo pokonci”. Pri tem so različno uspešni, kar je človekova pravica. Na nobeni strani niso vsi. Prav je, da šolnike zato obravnavamo po
njihovih uspehih, ne pa, da jih pogosto vsevprek kritiziramo in celo blatimo. Čas je, da spregovorimo o vseh tistih, ki so s svojimi prizadevanji približali šolo otroku, da jo je vzljubil.
Predstavljam si, da potrebujemo človeka, ki bo sproščen in ustvarjalen bogatil kvaliteto življenja. Ta cilj čutim v delu mnogih učiteljev 1. in 2. razreda, s katerimi sodelujem. Naš učitelj vse pogosteje postaja razmišljajoč praktik, ki na podlagi stalnega izobraževanja izpopolnjuje svoje ravnanje. V delo vključuje starše. Ti se čudijo, sc veselijo sprememb, vneto sodelujejo in podpirajo učitelja, prijatelja in kreatorja sreče svojih otrok.
Tudi zato obstaja v slovenski šoli že marsikaj, kar je šele zapisano v novi koncepciji razvoja. To je integrirani pouk, je opisno spremljanje otrokovega napredka.
Že tretje leto se v Sloveniji okoli 50 učiteljev začetnih razredov pod vodstvom ZRSŠŠ uspešno preizkuša
TELEFONSKI SKEČ - Program ob otvoritvi telefonskega omrežja v KS Hinje so pripravili učenci osnovne šole Prevole. Ena od točk je bil tudi skeč, v katerem so nastopajoči, ki so predstavljali mlado družino, na humoren način prikazali, kako telefon lahko spremeni življenje v družini. (Foto: A. B.)
ti/rocl/ruStoo'
lijta/
SODELOVALI SMO NA REPUBLIŠKI REVIJI
V	soboto, 17. aprila, je bila v Cankarjevem domu republiška revija OFS Slovenije. Na reviji sta sodelovali tudi naši folklorni skupini. Starejša skupina je pod vodstvom mentorice Milke Kocjan prikazala, kako je bilo v Črnomlju na florjanovo, mlajša pa pod mentorstvom Nade Starešinič prihod zelenega Jurija.
POLONCA ŠTEFANIČ 7. b, OŠ Mirana Jarca Črnomelj
TEDEN VELIKE METLE
V	tednu od 5. do 10. aprila smo imeli na naši šoli Teden velike metle. V tem tednu je bila osnovna šola Mirana Jarca Črnomelj zelo aktivna. Pri pouku so učenci višjih razredov delali prototipe smetnjakov, brezove metle. Tudi okolice šole in zelenice nismo pozabili. Vsak razred je počistil okolico, pometel stopnice m pobral odpadke. V razredu smo čistili okenske šipe, pobrisali stene, uredili stenčas, zalili rože, skratka, uredili celoten razred. Naše rožice so bile zelo vesele, saj smo vsem zamenjali zemljo in jih s tem zelo osrečili. Ob koncu tedna so učitelji pregledali vse učilnice in jih tudi ocenili.
IVA ŠOBER 5. r., novin. krožek
DAN ODPRTIH VRAT
V soboto, 3. aprila, smo imeli dan odprtih vrat. V OŠ Trebnje so prišli naši starši. Pomagali so nam reševati naloge na učnih listih. Poleg smo imeli tudi naloge za zabavo, ki so bile poučne. Čeprav je bil pouk v soboto, se nam je zdelo delo zelo zanimivo. Učenci smo bili bolj mirni, ker so nas spremljali starši. Na ta dan bomo ohranili spomin, ker nas je slikal gospod Hribar.
EVA ŠTERK in TEJA ZAKRAJŠEK učenki 3. c razreda OŠ Trebnje
NAŠ ROD
Pregledujem enciklopedijo in zagledam naslov: “Kdo so bili Habsburžani.” Preberem poglavje in izvem, da je to nemška plemiška družina, ki je vladala v Evropi več kot 600 let. Začelo me je zanimati, kdo so moji predniki. Odšel sem na postrešje stare hiše in tam zagledal številne stare knjige in neko staro pismo, ki je bilo naslovljeno na nekega Antona Zadnika. Ko sem sc vrnil, sem vprašal babico, kdo je bil Anton Zadnik. Povedala mi je, da je bil *o moj prapradedek. Po poklicu je bil “furman”, ki je vozil premog iz Krmelja v Trst. V zimskem času pa je izdeloval čevlje in opravljal razna mizarska dela. Ustvaril je tudi mogočno kmetijo. Imel je zelo številno družino, saj je bilo v njej 19 otrok, ki so sc porazgubili po svetu. Od teh otrok živi samo še hči v Franciji. Ta moj prapradedek je umrl leta 1943. Na kmetiji, ki jo je ustvaril on, živimo še danes.
LEON RIBIČ 3. r., OŠ Krmelj
SREČANJE S SELIŠKARJEM
Prvi april je dan naše šole, zato ker sc je tega dne rodil Tone Seliškar. Skoraj dvajset let se je naša šola imenovala po njem. lani so nam njegovo ime vzeli. Letos smo usmerili praznovanje v dve smeri. Osmi razred je predstavil projekt Industrija v domači pokrajini in Sloveniji. Ves marec smo prebirali Seliškaijeve knjige in se družili z njegovimi junaki. Na zaključni prireditvi smo predstavili odlomek iz njegovih zgodb. Med gosti je bil tudi pisateljev sin Marjan Seliškar.
MARTINA DUHANIČ 6. r., OŠ Cerklje ob Krki
BILI SMO NA POŠTI
V ponedeljek smo si ogledali pošto. Gospa Rafka, uslužbenka na pošti, nas je prijazno sprejela. Ogledali smo si kartice, dopisnice, telegrame in telefonski imenik. Odgovorila nam je na naša vprašanja. Marsikaj nam je razložila. Naučili smo sc tudi telefonirati.
NEJA ROJC 2. r., OŠ Krmelj
HALO-ALO PIZZA!
® (068)24-415 ZARADI VAS
v posodabljanju dela, ki ga imenujemo integrirani pouk. Spremljanje kaže dobre rezultate. Z učiteljevim približevanjem otroku pa se je pojavila in učvrstila potreba po opisnem spremljanju otrokovih dosežkov. V šolo prihajajo otroci z različnim predznanjem in izkušnjami. Pomembno je, kako napredujejo na vseh področjih, kako se vključujejo in sodelujejo v vseh fa-"zah učnega procesa. Niso najvažnejši trenutni rezultati. Za uspešnost v življenju doživljajo svojo rast. Zato naj čutijo svoj uspeh, naj se spoštujejo. Rešujejo naj naloge po svojih zmožnostih. Učijo naj sc ob lastnih izkušnjah, prek igre, brez strahu pred slabo oceno.
S šolskim Jctom 1992/93 s projektom ZRSŠŠ Opisno ocenjevanje vnašamo opisno spremljanje otrokovih dosežkov na nižji stopnji obvezne šole ali natančneje uo konca L polletja 3. razreda, kar je v skladu tudi z novo koncepcijo. Za to odločitev govore tudi ugotovitve iz primerjalnih analiz z drugimi državami, kjer večinoma preverjanje in ocenjevanje prilagajajo razvojni stopnji učencev in ciljem posamezne stopnje.
Uspešnost uvajanja novega načina dela smo si hoteli zagotoviti s postopnim usposabljanjem skupin učiteljev za to zahtevno novost, kar pa nam ni povsem uspelo. Očitno je potreba po analitičnem opisu otrokovih dosežkov tako prisotna, da so se v projekt vključili kar preveč množično kljub določenim pogojem. Ti so bili: pisno soglasje staršev učencev, nov didaktični pristop, timsko sodelovanje ravnatelja, šolskega svetovalnega delavca, učitelja, samoizobraževanje in izobraževanje.
Glede na zelo ugodne ugotovitve preizkušanja smo priporočali šolam, naj učitelji spremljajo otroke v 2. razred.
Pisno soglasje za vključitev v projekt Opisno ocenjevanje je dobilo v Sloveniji 174 osnovnih šol, od teh jih je 28 v OE Novo mesto. Tako bo le v naši enoti v letošnjem šolskem letu 58 učiteljev v 53 oddelkih 1. razreda otroke opisno ocenilo. 65 učiteljev pa sc za to delo letos le usposablja. Učitelji v projektu in tisti, ki sc za opisno spremljanje le usposabljajo, precej več delajo. Izobražujejo se na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in na zavodovih aktivih in seminarjih v Novem mestu in v Krškem. Delovna srečanja so vedno po pouku, v popoldanskem času. Vendar večina učiteljev ne šteje ur izobraževanja. Zagnani so in sc veselijo rezultatov svojega dela. Upravičeno pa pričakujejo družbeno priznanje. Ta pogosto spontano izrekajo ob mnogih priložnostih starši.
Vsem učiteljem, ki se prizadevajo, v spodbudo, da so na pravi poti, in v informacijo javnosti navajam za zaključek primer priznanja izobraževanju gospoda Silva Murglja iz Tiskarstva v Prečni 9. Zelo lepo in kvalitetno je vezal kar zajetno delovno gradivo učiteljev v projektu Opisno ocenjevanje. Računa ni bilo. Dejal je, da je to njegov prispevek k izobraževanju, ker sc njegov sin v 1. razredu učiteljice Jasne Ignjatič na OŠ Bršljin, ki dela “po novem”, tako zelo dobro počuti.
Skupaj z učitelji in s starši se veselim take šole.
MARJETA BRAČKO, ped. svetovalka za razr. pouk,
Zavod RS za šolstvo in šport, Organizacijska enota Novo mesto
ČETRTEK, 22. IV
SLOVENIJA 1
10.10	- 23.10 TELETEKST
10.25	VIDEO STRANI
10.35	ZGODBE IZ ŠKOUKE
11.25	TEDENSKI IZBOR NEPOZABEN DAN NA PLAŽI, danski film
13.00	POROČILA
13.55	FILMSKO POPOLDNE
V ŠPORTNEM DUHU, ponovitev amer. naniz., 3/15
IZDAJALSKA IGRA, ponovitev angl. na-dalj., 2/3
ZAPOR ZA OTROKE, amer. film
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.50	BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.35	ISKANJE SALOME, švicarska nadalj, 5/6
21.25	TEDNIK
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA
23.00	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
10.25	- 24.00 Teletekst
10.40	Video strani -10.50 Tedenski izbor: Sanjska potovanja (7/12); 11.00 Športna sreda - 13.00 Poročila - 15.30 Opus (ponovitev) - 17.20 Svet poroča (ponovitev) - 18.00 Videošpon - 18.45 Že veste? -19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport • 20.05 Umetniški večer - 22.10 Glasbeni utrinek - 22.35 Sova: On in ona (amer. naniz., 6/13); Izdajalska igra (zadnji del angl. nadalj.)
PETEK, 23. IV
SLOVENIJA 1
9.15	- 24.00 TELETEKST
9.30	VIDEO STRANI
9.40	TEDENSKI IZBOR
NAJLEPŠE PRAVUICE SVETA, 9/9
VIDEOŠPON
UMETNIŠKI VEČER
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev
15.35	FILMSKO POPOLDNE
15.35	ON IN ONA, ponovitev amer. naniz., 6/13
16.00	IZDAJALSKA IGRA, ponovitev zadnjega dela angl. nadalj.
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM
17.15	HUCKLEBERRY F1NN IN NJEGOVI PRIJATEUI, angl. nadalj., 7/26
17.40	OSCAR JUNIOR
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.50	BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FORUM
20.30	NEIZPROSNO, amer. film
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	MOŠKI, ŽENSKE
SLOVENIJA 2
10.50	- 1.45 Teletekst.
11.05	Tedenski izbor: Že veste?; 11.40 Gospodarska oddaja: Evropa 2000; 12.10 Iskanje Salome (švicarska nadalj., 5/6) - 13.00 Poročila - 16.40 Osmi dan (ponovitev) -17.30 Alpe-Donava-Jadran -18.00 Tok tok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 18.45 Znanje za znanje: Učite se z nami - 19.22 TV nocoj • 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Studio City - 22.15 Sova: Popolna tujca (amer. naniz., 26/28); Tassilo, primer zase (nemška naniz., 1/6); Strel ni bil izbrisan (amer. film)
SOBOTA, 24. IV
SLOVENIJA 1
9.05	- 1.40 TELETEKST
9.20	VIDEO STRANI
9.30	TEDENSKI IZBOR:
9.30	RADOVEDNI TAČEK
9.50	TUDI TO JE AMERIKA, 3. oddaja
10.20	OSCAR JUNIOR
10.40	TOK TOK
11.25	NEIZPROSNO, amer. film ’
13.00	POROČILA
13.05	TEDNIK, ponovitev
13.45	FILMSKO POPOLDNE
13.45	POPOLNA TUJCA, ponovitev amer. naniz., 26/28
14.15	TASSILO, PRIMER ZASE, ponovitev nemške naniz., 1/6
15.20	CIKLUS FILMOV F. ČAPA: TRENUTKI ODLOČITVE, slov. film (ČB)
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SVET ODKRITIJ, amer. poljudnoznan. serija, 4/11
18.00	REGIONALNI PROGRAMI - UUBUA-NA
18.45	TV MERNIK
19.00	RISANKA
19.12 ŽREBANJE 3 x 3
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	UTRIP
20.30	TVARIETE
21.35	GLAVNI OSUMUENEC II, angl. nadalj.,
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.10	SOBOTNA NOČ:
BOŠ VIDEL, KAJ DELA DOLENC 0.30 PESMIO ELVISA PRESLEYA, 2. del
SLOVENIJA 2
9.45	■ 1.35 Teletekst
10.00	Video strani - 10.10 Tedenski izbor: Pet prijateljev (4/13); Klub klobuk; Zgodbe iz školjke - 13.00 Poročila - 13.05 Veliki koreografi - 14.25 Športna sobota - 17.50 Moški, ženske (ponovitev) -18.50 Divji svet živali (angl. poljudnoznan. serija, 1/25) - 19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Blaznost (angl. dok. serija, 5/5) -
21.35	Poglej in zadeni - 22.40 Sova: Alo, alo (angl. naniz., 8/18); 23.05 Tassilo, primer zase (nemška naniz.., 2/6); 0.05 Policaj brez milosti (amer. film)
NEDELJA, 25. IV
SLOVENIJA 1
8.30	- 0.30 TELETEKST
8.45	VIDEO STRANI '8.55 OTROŠKI PROGRAM
8.55	ŽIV ŽAV, ponovitev
9.40	RADOVEDNI SLONČEK
10.20	HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATEUI, 7/26
10.45	DIVJI SVET ŽIVALI, ponovitev angl. poljudnoznan. serije, 1/25
11.10	SLOVENSKA UUDSKA GLASBILA IN GODCI: CIMBAL1ST
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	UUDJE IN ZEMUA
12.30	VIDEOMEH
13.00	POROČILA
13.05	TVARIETE, ponovitev
14.25	FILMSKO POPOLDNE
14.25	ALO, ALO, ponovitev angl. naniz, 8/18
14.50	TASSILO, PRIMER ZASE, ponovitev nemške naniz, 2/6
15.55	VELIKA PRIČAKOVANJA, angl. nadalj, 6/6
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	VUK, franc, film
18.50	BALETNA SUITA, glasbena pravljica
19.05	RISANKA 19.17 LOTO
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ZRCALO TEDNA
20.30	NEDEUSKIH 60
21.35	POTOVANJA Z DR. MILOSUVOM STINGI.OM, nemška dok. serija 2/12
22.15	DNEVNIK 3 VREME
22.25	POSNETKI ŠPORTNIH PRIREDITEV
SLOVENIJA 2
8.50	- 0.40 Teletekst
Opomba: 13.50 F-l, prenos iz Imole
9.05	Video strani - 9.15 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; Vrnitev na otok zakladov (angl. nadalj, 3/10); Alpe-Donava-Jadran - 11.35 Zgodba o psu in dečku (japonski film) - 13.00 Poročila - 13.05 Športna nedelja -19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Giselle (balet) - 22.15 Sova: Hal Roach predstavlja: Ameriška burleska, 7/29; Tassilo, primer zase (nemška naniz., 3/6); Jute City (angl. nadalj, 3/3)
PONEDELJEK, 26. IV
SLOVENIJA 1
8.35	- 23.25 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	POMUDNE POČITNICE
9.00	PRAVIJICE IZ MAVRICE
9.20	RISANKA
9.30	BATMAN, L epizoda amer. naniz.
9.55	RISANKA
10.00	SKRIVNOSTNI OTOK, angl. nadalj, 1/6
11.00	TEDENSKI IZBOR
11.00	FORUM
11.15	TV MERNIK
11.30	NEDEUSKIH 60
12.30	VIDEOMEH
13.00	POROČI U
13.05	BLAZNOST, ponovitev angl. dok. serije, 5/5
14.05	FILMSKO POPOLDNE
14.05	PONOVITEV AMER. BURLESKE, 7/29
14.25	TASSILO, PRIMER ZASE, ponovitev nemške naniz, 3/6
15.25	MOŠKI, KI GA UUBIM, amer. film (ČB)
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.1K) DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM
RADOVEDNI TAČEK
PET PRIJATEUEV, angl. naniz, 11/13
RISANKA
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.50	PARI, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	SEDMA STEZA
20.30	BOBENČEK
21.30	MEDNARODNA OBZORJA: ITALIJA
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	GOSPODARSKA ODDAJA: R & R
SLOVENIJA 2
9.55	- 23.40 Teletekst
10.10	Video strani - 10.20 Tedenski izbor: Znanje za znanje: Učite se z nami; Slovenska glasbila in godci: Cimbalist; 11.15 Športni pregled; 12.00 Posnetek športnih prireditev - 13.(81 Poročila -
16.00	Utrip, Zrcalo tedna (ponovitve) - 16.30 Dober dan, Koroška - 17.01) Ljudje in zemlja (ponovitev) - 17.30 Obzorja duha (ponovitev) -
18.00	V službi rock n rolla - 18.45 TV avtomagazin - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Zelena ura - 21.05 E. Kocbek: Črna orhideja (TV film) - 22.05 Sova: Samci in samke (angl. naniz., 2/7); Tassilo, primer zase {nemška naniz, 4/6)
TOREK, 27. IV
SLOVENIJA 1
8.05	- 22.55 TELETEKST
8.05	VIDEO STRANI
8.15	POMLADNE POČITNICE
8.15	PRAVUICE IZ MAVRICE
8.45	RISANKA
8.55	KROKI, VELIKI KROKODIL
9.25	RISANKA
9.35	SKRIVNOSTNI OTOK, angl. nadalj, 2/6
10.25	TEDENSKI IZBOR
10.25	V SLUŽBI ROCK N ROLLA
11.10	SVET ODKRITIJ, amer. poljudnoznan. serija, 4/11
12.00	ZELENA URA
13.00	POROČI U
13.05	MEDNARODNA OBZORJA: ITALIJA, ponovitev
15.25	FILMSKO POPOLDNE:
15.25	SAMCI IN SAMKE, ponovitev angl. naniz, 2/7
15.50	TASSILO, PRIMER ZASE, ponovitev nemške naniz, 4/6
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM
MOŽ, KI JE SADIL DREVESA, kanadski film
OSCAR JUNIOR
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.50	PARI, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	DAN UPORA PROTI OKUPATORJU, prenos iz CD
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA
22.55	OMIZJE: SLOVENSKI STRATEŠKI INTERES NA BALKANU
SLOVENIJA 2
9.50	- 0.05 Teletekst
10.05	Video strani - 10.15 Tedenski izbor: TV avtomagazin; Sedma sleza; Črna orhideja (TV film); Bobcnček - 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 16.25 Sobotna noč (ponovitev) - 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Garissa (angl. nadalj, 1/4) - 20.55 Osmi dan - 21.45 Novosti založb - 21.55 Svet poroča - 22.30 Sova: V avtobusu (13. epizoda angl. naniz.); Tassilo, primer zase (nemška naniz, 5/6)
SREDA, 28. IV
SLOVENIJA 1
8.45	- 22.45 TELETEKST
9.00	VIDEO STRANI
9.10	POMUDNE POČITNICE
9.10	PRAVUICE IZ MAVRICE
9.30	RISANKA
9.40	BATMAN, 2. epizoda
10.05	RISANKA
10.15	SKRIVNOSTNI OTOK, angl. nadalj, 3/6
11.10	TEDENSKI IZBOR
11.10	CURISSA, angl. nadalj, 1/4
12.00	NOVOSTI ZALOŽB
12.10	OSMI DAN
13.00	POROČIU
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev
13.15	POTOVANJA Z DR. MILOSUVOM STINGLOM, ponovitev nemške dok. serije, 2/12
15.25	FILMSKO POPOLDNE:
15.25	V AVTOBUSU, ponovitev 13. epizode angl. naniz.
15.50	TASSILO, PRIMER ZASE, ponovitev nemške naniz, 5/6
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE.
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKA ODDAJA
18.50	PARI, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.35	FILMI ŠTUDENTOV AGRFTV
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	OČI KRITIKE
DOLENJSKI LIST
Vas četrtkov prijatelj
Znameniti inšpektor Maigret je izginil z naših malih zaslonov, pojavlja pa se Marjetka Mai-gretka v oddaji Glasba je življenje. Spustili smo se namreč v raziskovanje ozadja vznemirljivih govoric, da sc nam obeta poroka desetletja.
Menda se bosta vzela -zajemite sapo! - Helena Blagne in Nace Junkar. Povod za take govorice je kaseta z naslovom Prijatelja za vedno, ki sta jo družno izdala. Naslov, ki obeta marsikaj...
Morda pa vas zanima, kaj je Tomo Česen zapel na vrhu spornega Lotseja? To lahko slišite v soboto v naši oddaji Glasba je življenje. Zdržite še teh nekaj dni!
V sobotni oddaji bomo po-
ravnali še en dolg - žrebanje med pevci v akciji “telefonsko petje”. V soboto bo znan lastnik Petrolovega glasbenega stolpa. Kot vidite, sc z nami in za nas splača peti. Petrol odpira verigo svojih črpalk po Sloveniji, otvoritve pa popestri Boutiquc Moped showa. Sama vam natočim tudi bencin, ki vam ga ni treba plačati z denarjem, ampak s petjem. Nekaj takih pevskih plačil boste lahko slišali tudi v naši oddaji Glasba je življenje.
Grški filozof Platon je izjavil: Glasba je moralni zakon. ‘Kar strese me, če pomislim, koliko kršilcev morale in zakona je v naši glasbi...
Lepo se imejte!
Simona H20
V- - ~=Ž\ \ Jr***.
,xV
V

, SkMBCEva m
PROMETNI REŽIM OB 500-LETN1CI KAPITLJA - Stanovalce, podjetja in ustanove v ožjem mestnem jedrn Novega mesta obveščamo, da bo zaradi prireditev ob 500-letnici Kolegiatnega kapitlja v času od 22. do 27. aprila 1993 spremenjen prometni režim v Škrabčcvi ulici Jod Prešernovega trga do Muzejske ulice), v Muzejski ulici (od Skrabčeve ulice do Trubarjeve ulice), v Trubarjevi ulici (od Muzejske ulice do Novega trga), kjer bo vzpostavljen enosmerni pomet, in da bodo 22. in 23. aprila od 8. do 19. ure zaprte za ves promet ulice: Mej vrti (od Muzejske ulice do Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto), Muzejska ulica (od Skrabčeve do Kosove ulice) in priključek Dalmatinove ulice na Trubarjevo ter parkirni prostori na Prešernovem trgu, pod Kapitljem in Mej vrti. 23. aprila, v času od 17. do 22. ure, bo popolna zapora parkirnih prostorov na Glavnem trgu (od Društvenega trga do Ceste komandanta Staneta); 24. in 27. aprila od 5. do 14. ure pa popolna zapora parkirnih prostorov na Prešernovem trgu, pod Kapitljem, v ulici Mej vrti ob Trubarjevi ter Muzejski ulici (od Skrabčeve do Kosove ulice).
Prosimo za razumevanje.
Pripravljalni odbor za praznovanje 500-lctnice Kapitlja
i
m.
VELIKO PRODAJALCEV, MAL.O KUPCEV- Od prve sobote v aprilu je na novem parkirišču BTC - terminala v Češči vasi pri Novem mestu tudi avto in bolšji sejem. 'Tretjo soboto je bilo vse polno prodajalcev avtomobilov, veliko tudi opazovalcev, manj pa kupčij. Vse kaže tako, da bodo prodajalci morali spustiti ceno, sicer se svojih vozil ne bodo mogli znebiti. (Foto: J. P.)
OSMI POKAL V MALEM NOGOMETU
NOVO MESTO - S turnirjem v	'*«
Celju se bo 8. maja pričela serija turnirjev v malem nogometu 7.a 8. slovenski rcvialni pokal. Med organizatorji šestindvajsetih turnirjev, ki se bodo zvrstili tja do srede septembra, bo tudi nekaj dolenjskih krajev. Tako bo 3. julija turnir na Senovem, teden dni kasneje v Sevnici, 17. julija pa v Kostanjevici na Krki. Spomnimo se ob tem, da je bil lanski zmagovalec malonogometnega pokala ptujski klub KMN Poctovio, pred njim pa leta 1991 ljubljanska Barakuda.
^ j*
f
r
• *
***	NC
na Regrških košenicah v Novem mestu
vam v industrijski prodajalni
tovarne oblazinjenega pohištva
OPREMA
Slovenj Gradec
nudi:
sedežne garniture, vzmetnice, postelje in tudi posamezne elemente oblazinjenega pohištva po zelo ugodnih tovarniških cenah. Ža plačilo v gotovini nudimo 20% popusta, na bančni kredit 10% popusta. Plačilo na 3 obroke brez popusta. Nudimo vam vse vrste stolov, predsobe, klubske mizice in tekstilne izdelke za notranjo opremo in dekoracijo. Ekskluzivno vam edini na Dolenjskem nudimo ženske cekarje KIONDO-uvoz iz Kenije.
Pridite in prepričajte se, da smo najcenejši!
Obiščete nas lahko vsak dan med 9. in 19. uro, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Vse informacije lahko dobite po telefonu na	. „
novi številki (068) 321-674
■			
Kmetijci in gradbinci pozor!


AB MONTAŽNA REŠETKA ZA GOVEDO
VELIKOST: 56,2/220 320 cm TEŽA: 380 540 kg
AB MONTAŽNA REŠETKA ZA SVINJEREJO
VELIKOST: 50,8/120 - 220 cm TEŽA: 123 204 kg
Rešetke odlično prepuščajo fekalije zaradi konusne izvedbe lukenj. Montaža rešetk je hitra in preprosta
V Veliki vasi vam naša betonarna nudi tudi vse vrste svežih betonov z dostavo na gradbišče, kot tudi agregate za beton.
Informacije: PIONIR, Tovarna gradbenih elementov TOGREL, Leskovec pri Krškem, tel.: 0608/22-060, 22-580
r^nr^ifh^infT^
NOVA KASETA - Alex Bass je izdal že drugo kaseto z naslovom Bajsi in suhec. Kaseta je izšla pri založbi Didakta in je naprodaj v skoraj vseh trgovinah s kasetami in ploščami.
PRAZNOVALI BODO DESETLETNICO OBSTOJA
NURNBERG - Vsi smo veseli, ko zaslišimo lepo domačo pesem, našo zvesto spremljevalko skozi življcncje. Še posebej nam je toplo pri srcu, kadar jo zapojejo slovenski fantje zunaj meja naše domovine, na primer moški pevski zbor Miško Kranjec in Simon Jenko pod vodstvom marljivega vodja Alojza. V kratkem bodo praznovali 10-lctnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo pripravili koncert, ki bo 15. maja, v Erlangenu. Na jubilejnem koncertu bodo nastopili še: Ge-sangesgmppc Ilarmonic in Ko-sbachcr Stadclsucngcr iz Erlan-gena ter oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice.
•	Za vojskovanje so potrebne tri stvari: denar, denar in še enkrat denar. (Trivulzio)
•	Vse več je dietičnih jedi in vse več lačnih ljudi. (Jurič)
v uqodNO
RAČKA. d.o.o.
68000 Novo mesto
tel/fax: (068)21-058
PC RAČUNALNIK 386 sx/33/80 M
samo
92.697 sit
(s prometnim davkom)
OSNOVNA PLOŠČA 386sx/33 SVGA KARTICA 512 KB AT HO CARD (2sl2p)
AT (IDE) BUS KRMILNIK GIBKI DISK 5 1/4", 1,2 MB TRDI DISK CONNER 80 MB OHIŠJE MINI TOWER +200 IV TIPKOVNICA CHICONY VGA MONOCHROM MONITOR 2 M DRAM MEMORV
Z izrezkom tega oglasa imajo kupci 3% popusta!

zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto Cesta herojev 1
po odredbi direktorja razpisuje
javno dražbo — licitacijo
odpisanih osnovnih sredstev in drobnega pisarniškega inventarja — računalniške enote Hanywell, fotokopirni stroj, ciklostilni stroj, pisalni stroji, računski stroji, itd.
Javna dražba bo v sredo, 28. aprila 1993,ob 14.30 uri na sedežu prodajalca, v kletnih prostorih v Novem mestu, Cesta herojev 1.
Javna dražba bo potekala po Pravilniku o vodenju javne dražbe, ki bo izobešen na kraju dražbenega prostora.
Udeleženci morajo vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene, najkasneje do začetka dražbe.
Ogled predmetov javne dražbe je mogoč dve uri pred začetkom dražbe ali po dogovoru v prostorih Zavarovalnice Tilia. Vse druge informacije lahko dobite po telefonu (068) 322-152 - Prijatelj.
MAKO d.o.o.
Bratov Cerjakov 42, BREŽICE, tel. 0608/61-145, faks 0608/62-405
Ugodna ponudba kmetijskih strojev in rezervnih delov
BCS 622 benzin — petrolej	312.700,00 SIT
BCS 622 benzin	322.717,00 SIT
BCS 622 diesel	390.190,00 SIT
BCS 602 benzin	174,730,00 SIT
BCS 603 benzin	192.780,00 SIT
BCS KOSA 127 cm	2.118,00 SIT
BCS DUPLEX	206.482,00	SIT
Nahrbtna bakrena škropilnica 161	7.126,00 SIT
Nahrbtna kosilnica Kavvasaci BK	35.988,00 SIT
Visokotlačni razpršilec vode 130 barov	32.188,00 SIT
Motor za gorenje muta,
ladin progres ALN 330	53.000,00 SIT
Nahrbtna škropilnica — Turbine 90	48.414,00 SIT
Cene so brez davka.
Na zalogi imamo vse rezervne dele in zagotovljen servis. Nudimo vam tudi obročno plačilo.
VI NAM — Ml VAM
UMETNI KAMEN za oblaganje fasad
po najugodnejših cenah svetlo sivi temno sivi z belimi odtenki beli
Možne tudi druge barve.
450 SIT m2
500 SIT m2 630 SIT m2
Mogoča dostava na dom in tudi polaganje
»KOŠMRLJ«, d.o.o. Meniška vas 7,
Dol. Toplice tel. (068) 65-557
Oklešen Leopold
K Roku 77 Novo mesto
POKOPALIŠKE ddovnfčLf non stop
STORITVE
POGREBNE IN
•	prevozi pokojnikov — tudi iz tujine
•	prodaja pogrebnega materiala
•	ureditev pokojnikov — tudi na domu
•	urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki
•	kompletne storitve pri pogrebih
•	storitve v zvezi z upepelitvijo
•	posredovanje vencev in cvetja
•	posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi material
•	izredno konkurenčne cene
•	brezplačen prevoz do 20 km
•	10!? popust ob takojšnjem plačilu
•	možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke
PVC ohišja za nagrobne sveče
Čez 20 vrst ohišij za sveče vam nudi Kovinoplastika Lozar, Lokve 21/a, Črnomelj, tel. (068) 52-505.
Večje količine dostavljamo brezplačno.
' PRODAJAMO
vse vrste oplemenitene in surove
IVERICE
proizvajalcev BREST Cerknica in MEBLO Nova Gorica.
Nudimo vam tudi storitve formatnega razreza in dostave.
I C« KRKA ZDRAVILIŠČA c „ „
NOVO MESTO
OBJAVLJA, DA ODDAJA V NAJEM
1.	Restavracijo Prinovec v Šmarjeških Toplicah.
2.	Restavracijo Kegljišče v Novem mestu.
3.	Bife — slaščičarno v Dolenjskih Toplicah.
Lokali so opremljeni z gostinsko opremo in bodo oddani v najem skupaj z opremo brez drobnega inventarja.
Od interesentov pričakujemo, da izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti in da v teh lokalih zagotovijo zaposlitev sedaj zaposlenim delavcem. Izbor med ponudniki ' bo opravljen glede na ponujen program in višino najemnine. Pri izbiri bodo imeli prednost delavci Krke Zdravilišča d.o.o.
Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 22-330. Vloge z ustreznimi dokazili in programom pričakujemo v roku 15 dni od objave na naslov: KRKA ZDRAVILIŠČA, d.o.o.,Novo mesto, Germova 5, s pripisom: »najem lokala«. O izbiri bodo interesenti obveščeni v roku 15 dni po poteku roka za objavo.

OPEKARNA
NOVO MESTO d.o.o.
TRGOVINA
IN MODUL
Zalog 21, 68001 Novo mesto, p.p. 10 tel.: 068/22-855, 84-644
A: AKCIJSKA PRODAJA Z ZNIŽANJEM CEN
VODOVODNE CEVI 1/2', 3/4" POHIŠTVENE CEVI ČRNE CEVI IZOLACIJE
(STIROPOR, LEPENKA, IZOTEKT) PARKETI
KANALIZACIJSKE CEVI IN PRIKLJUČKI
15% POPUST 15% POPUST 15% POPUST
10% POPUST 10% POPUST
10% POPUST
B: UGODNA PONUDBA OSTALEGA GRADBENEGA MATERIALA
GRADITE, ADAPTIRATE, PRENAVLJATE
S-
STANOVANJE?
W~'f
rDAHITC flnADTIDATC DDCIU Al /I IATP . s
■	.••/L;
RAZBREMENITE SE IN PREPUSTITE ODGOVOR- 'To
NOST NAM.	%*T,
; V.:
•»
? V ‘ Vsem graditeljem in ustvarjalcem želja individualne v* •[ gradnje nudimo spomladanski paket storitev s ce-nami, ki so konkurenčne vsakemu izvajalcu gradbe-nih del.
; :v
KAJ VSE TO JE:
.... -./• * V. '
'tfS

P V — kompletne inženiring storitve,
— izvedbe posameznih faz gradnje:
izkopi, tamponi, temelji, zidovi, plošče, tlaki, ometi, '&&& strehe, fasade in vsa ostala zaključna dela vašega :p'\ objekta,	/ •> '•
projektantske storitve za projekte individualnih objek- ’■« if' tov, obrtnih delavnic in posameznih elementov projekta.
, Za vse opravljeno in prevzeto, dobite garancijo, ki vam >» K jamči kakovost.
IŽjGj.	Informacije:	VstJ«
:	GIP »PIONIR« NOVO MESTO	V
‘ ■ ‘ *	Kettejev drevored 37,
- *	tel.: (068) 321-826. 323-686	C*
int. 1456
vVv>	faks: (068) 321-037
jv.-/ ELASTIČNOST NAŠE PONUDBE, KONKURENČEN NIVO -O' f • . ’ CEN IN TRADICIJA KVALITETE NAŠIH STORITEV NAJ ' V:.' .P -j- BODO USTREZEN RAZLOG NAŠEGA SODELOVANJA.
s
Izvršni svet skupščine občine Črnomelj vabi
pravne fizične osebe, ki že opravljajo, in tiste, ki želijo na območju občine Črnomelj v okviru svoje registrirane dejavnosti razvijati turizem in tržiti turistično ponudbo, upoštevajoč osnovne vrednote, kot so:
-	pestra značilnost belokranjske pokrajine z nižinskim svetom ob Kolpi, sleljniki, brezami, bogatimi mešanimi gozdovi, polnimi divjačine, vodotoki Kolpo, Lahinjo, Dobličico s čisto vodo in bogastvom rib, z gričevnatim obrobjem vinogradov, s slikovitimi zidanicami do obronkov Roga in Gorjancev, bogato kulturno in naravno dediščino, z blago klimo in prijaznimi ljudmi.
Na osnovi navedenih vrednot želimo, da bi vabljeni preko svoje registrirane dejavnosti in sedežem v občini Črnomelj
-	izobraževali ljudi, usposabljali vodiče in vzpodbujali nosilce posameznih turističnih programov;
-	tržili naravne dobrine (naravo, lovstvo, ribištvo, čolnarjenje, gobarjenje in nabiranje drugih gozdnih sadežev, kampiranje in kopanje, domača obrt, folklorni običaji, vinske gorice, trgatev in degustacija, pohodništvo, jahanje, kolesarjenje, jamarstvo, planinarjenje in podobno);
-	promovirali turistično dejavnost (udeležba na sejmih, izdelava katalogov, prospektov, kaset, razstave, članki, sodelovanje z ustreznimi inštitucijami).
Interesente vabimo, da _ sporočijo svoje ponudbe Oddelku za družbeni razvoj občine Črnomelj v 30 dneh po objavi vabila in ponudbi predložijo tudi svoje poglede na aktivnosti, ki bi jih bili pripravljeni na področju turizma razvijati.
Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo pri navedenem oddelku ves čas razpisanega roka.
ŠPORTNI
TEDNIK
UUPA
MOB 6/1
SCH1EDEL DIMNIK (16 CM) PLOŠČICE GORENJE, KERAMIK CEMENT APNO
LEPILO ZA PLOŠČICE
PERUT
IVERICA
ARM. MREŽA 9/6
SPLAKOVALNIKI CIKLON
SAMOKOLNICE
SIFONI VSEH VRST
BIDEJI
I.ESOTON
UMIVALNIKI
WC ŠKOLJKE
37 SIT/KOM 2850 SIT/KOM od 650 SIT/m2 426 SIT 330 SIT 866 SIT/25 kg 822 SIT 1887 SIT/PLOŠČA 3410 SIT/KOM 3740 SIT 4961 SIT od 500 SIT DALJE od 988 SIT DALJE 422 SIT/L od 2819 SIT' DALJE od 4174 SIT DALJE
Na zalogi so tudi strešna okna, podstrešne stopnice, stiropor, kopalniške garniture in ostali gradbeni material po ugodnih cenah.
ORGANIZIRAMO DOSTAVO NA GRADBIŠČE.
Delovni čas:
vsak dan od 7. do 19. ure ob sobotah od 7. do 13. ure
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, d.d. LJUBLJANA, Mestni trg 26
K sodelovanju vabimo delavki, ki bi v manjšem POČITNIŠKEM DOMU v PIRANU opravljali pogodbeno delo:
SERVIRKA - KUHINJSKA POMOČNICA
za serviranje hrane, prodajo pijač, pomoč pri delu v kuhinji in pri pospravljanju.
KUHINJSKA POMOČNICA
za pomoč pri kuhinjskih opravilih, pospravljanju sob in drugih prostorov.
Prednost pri sklenitvi pogodbe imajo delavke z izkušnjami pri podobnih delih.
Delo traja od 1. junija do 15. septembra 1993.
Kandidatke naj pisne ponudbe z opisom delovnih izkušenj pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov:
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, d.d., Ljubljana, Mestni trg 26, kadrovski oddelek.
Prijavljene kandidatke'bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljenem postopku.
u
G
O
D
N
O
flflCT	- sistemi nove generacije
u
I m
tel.: (063) 701-225 fax: (063) 701-033: strojna oprema, programska oprema, grafika, mullimtdija, računalniške mreže, komunikacije, svetovanje /,v,-*^.-,v.v.v,V,Vr\
---------------------_———----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
TIP RAČUNALNIKA		RAM		40 MB	85 MB	>20 MB	170 MB 240 MB		1425 MB
386 SX 25		1	MB	97200	105240	115920	122400 :	149400	
386DX 33/64 KB		2	MB	113880	119880	131880	138000	165360	239760
386DX 40/128 KB		2	MB	116880	122880	134880	141000	168360	242760
486DX 33/256 KB		4	MB		189600	200400	205200 '	232800	307080
486DX2 SO/256 KB	:	4	MB		208800	220200	225000	252600	326280
486DX2 66/256 KB		4	MB		235200	246000	250800	267840	351600
DISKETE	DS/DD	DS/HD
BASF EXTRA 3.5"	144	227
BASF EXTRA 5.25"	90	138
Cene so v tolarjih!
OSNOVNA KONFIGURACIJA
osnovna plošča, delovni spomin *** MB RAM, AT BlIS kontroler, 2 x ser. In 1 x par. Izhod, disketni pogon 1.2 MB, trdi disk OUANTUM (CONNER), VGA gr. kartica TRIOENT 512 KB, VGA MONO monitor 14" PHILIPS, ohišje mini tower z LEO dlsplayem, tipkovnica CHICHONY s SLO znaki
lil
LJ
ASTRA, VELETRGOVINA, p.o.
LJUBLJANA, Dunajska 47
Generalni direktor podjetja objavlja naslednje delovno mesto:
KOMERCIALIST NA TERENU (program biroopreme) v predstavništvu NOVO MESTO
Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe komercialno-poslovod-ske, ekonomske ali splošne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ASTRA, VELETRGOVINA, LJUBLJANA, Dunajska 47 - Kadrovska služba, v 8 dneh po objavi.
C
Svet
GLASBENE ŠOLE MARJANA KOZINE Jenkova 1 NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto
-	RAVNATELJA
Kandidat mora izpolnjevati pogoje 27. člena Zakona o glasbeni šoli in imeti:
-	vsaj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju,
-	opravljen strokovni izpit,
-	organizacijske, poslovne in strokovne sposobnosti ter
-	pri svojem dosedanjem pedagoškem delu uspehe, ki zagotavljajo uspešno opravljanje del in nalog ravnatelja.
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati morajo priložiti prijavi vsa potrebna dokazila.
Prijave za razpisano delovno mesto bomo sprejemali 8 dni po objavi razpisa.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po odločitvi. Kandidati naj pošljejo prijave na naš naslov s pripisom “za razpis".
V_______________________._____________________________________y

LJHl[
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
PODJETNIKI, OBRTNIKI, TRGOVCI IN GOSTINCI
GIP »PIONIR« Novo mesto
-	proda gradbeno parcelo na atraktivni lokaciji pri železniški postaji v Brežicah, ki je komunalno opremljena in pripravljena za gradnjo;
-	pripravlja adaptacijo in dozidavo Vile Vrenko v poslovni objekt v središču Brežic. V njem bo okoli 300 m2 lokalov ter štiri stanovanja.
Vse informacije o prodaji dobite pri: GIP PIONIR, TEG Krško, Zdolska cesta 27, tel.: (0608) 22-313 ali (0608) 21-966.
REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA BREŽICE Sekretariat IS
na podlagi sklepa Izvršnega sveta SO Brežice
objavlja
natečaj za oddajo v najem poslovnih prostorov in poslovne stavbe:
‘	1. POSLOVNI PROSTOR v pritličju stavbe Cesta prvih borcev 11
(vhod iz hodnika), ki obsega 23,50 m2.
2.	POSLOVNI PROSTOR v III. nadstropju stavbe Cesta prvih borcev 11, ki obsega 17,15 m2.
3.	POSLOVNI PROSTOR v III. nadstropju stavbe Cesta prvih borcev 11, ki obsega 17,70 m2.
POGOJI NAJEMA:
-	mirna storitvena dejavnost
-	predplačilo najemnine za 6 mesecev
-	sklenitev pogodbe v 8 dneh po prejemu obvestila o izboru.
4.	POSLOVNI PROSTORI v pritličju stavbe Cesta prvih borcev 48 (poslovni prostori STARE POŠTE z vhodom iz Levstikove ulice) v skupni izmeri 84,80 m2.
POGOJI NAJEMA:
-	najemojemalec dobi v najem omenjene poslovne prostore pod pogojem, da usposobi za potrebe POŠTE BREŽICE adekvaten poslovni prostor v prizidku stavbe pošte. Investicijski vložek najemojemalca se bo upošteval pri obračunu najemnine za najete poslovne prostore.
-	mirna storitvena dejavnost
-	sklenitev pogodbe v 8 dneh po prejemu obvestila o izboru
5.	POSLOVNA STAVBA na Kumrovški cesti 22, Bizeljsko, v izmeri 361 m2 z dvoriščem v izmeri 2409 m2
POGOJI NAJEMA:
-	prednost imajo državljani Republike Slovenije
-	priložitev programa dela
-	prednost imajo programi s čim večjim številom zaposlenih
-	redno plačevanje najemnine
-	prevzem poslovne stavbe z dnem sklenitve najemnega razmerja
Interesenti lahko dobijo informacije o poslovnih prostorih in ostalih pogojih najema pri g. Miranu Kaudeku v Sekretariatu izvršnega sveta (soba št. 24) vsak delovni dan od 7. do 9. ure.
Pisne ponudbe pošljite v zaprti kuverti z označbo "NE ODPIRAJ
-	NAJEM" v 8 dneh po dnevu objave na naslov: Občina Brežice, Sekretariat izvršnega sveta. V ponudbi navedite vsebino dejavnosti, s katero kandidirate, svoje podatke oz. podatke pravne osebe, ki jo zastopate. O izbiri bomo kandidate obvestili v naslednjih 15 dneh.
Sekretariat Izvršnega sveta
^___________________________________________________SO BREŽICE v
20
DOLENJSKI UST
Ob potoku 10, Novo mesto
Obveščamo vas, da imamo zaradi priključitve na novo telefonsko centralo spremenjene telefonske številke, in sicer:
tel. (068) 322-643	fax. (068) 323-585
322-278
TRGOVINA IN DOMAČA LEK C. kom, Staneta 5. Novo me; tel. (068) 28-150
VELIKA IZBIRA TENIS COPAT
TENIS COPATI
otroški ženski moški ALL STAR Ali Star nizki Lumberjack visoki Madigan
akcijska prodaja 1 mesec
FLAY FLOT ortopedski natikači — akcijska cena
882,00 — 1.398,00 1.590,00-3.100,00
1.598.00	— 3.490,00
1.200,00
1.800.00	- 1.868,00 1.090.00 - 1.200,00
ženski moški
PREGIBNE COKLE KOPITARNA SEVNICA ANATOMSKI NATIKAČI COKLE MACHO MEDVEDKE
otroški
70 orir3Qlp
VELIKA IZBIRA ŽENSKIH ČEVLJEV
1.490.00
1.790.00
2.549.00
2.687.00
1.864.00
2.286,00
2.698.00 1.990,00 —
2.416.00
OTROŠKI BELI ČEVLJI (primerni za obhajilo i.p birmo) v	1.990,00
ZENSKE HLAČNE NOGAVICE	96,00
T shirt majice otroške	239,00 — 268,00
SPODNJI DELI TRENIRK	940,00
Domača zeliščna zdravila Kozmetika ZDENKE KAHNE
MOŽEN NAKUP NA 3 ČEKE!

rJi-KZ "KRKA" P E
AGliOSEKVIS
POT NA GORJANCE 8 NOVO MESTO
KMETOVALCI!
Oglasite se v novomeškem Agroservisu, kjer boste lahko nabavili vse od ZAŠČITNIH SREDSTEV do:
•	kmetijske mehanizacije: trosilci umetnega gnoja, brane, plugi, obračalniki itd.
•	repromateriala, traktorskih gum, akumulatorjev itd.
IZREDNA PONUDBA:
—	rezervni deli za traktor Zetor
—	kosilnice BCS in rezervni deli zanje
•	sprejem rabljenih kmetijskih strojev v komisijsko prodajo.
Po naročilu lahko v roku cca 10 dni nabavite tudi traktorje Torpedo.
Navajamo vam nekaj cen različnih tipov:
TD 45 adriatic TD 55 adriatic TD 55A adriatic TD 75 adriatic TD 75A adriatic TD 90A adriatic
Možen je nakup traktorjev Zetor.
OGLASITE SE, NE BO VAM ZAL!
14.354 DM 18.760 DM 20.756 DM 25.779 DM 29.617 DM 37.969 DM
Z našo pomočjo je uspeh v vaših rokah! |		
		>omo! msmBssssmassM
marketing tel.: (068) 323-610 fax: (068) 322-898 Pokličite nas, obiskali vas t		
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ______
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:_____
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA OPRAVLJANJE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI IN PRIDOBITEV KONCESIJE
Na podlagi 13. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Ur. I. RS, št. 9/92) razpisujemo opravljanje lekarniške dejavnosti in pridobitev koncesije:
1. za območje mesta Novega mesta.
Na razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 14. člena Zakona o lekarniški dejavnosti.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno na nasiov: Občina Novo mesto, Sekretariat za družbene dejavnosti, Kettejev drevored 3, Novo mesto. Rok za prijavo na razpis je 8 dni po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku razpisa.
ZAHVALA
Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, dragi oči, več v našem domu ni.
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podat, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal.
Mnogo prezgodaj nas je v 51. letu zapustil naš dragi
ALOJZ
HOČEVAR
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila draga babica, tašča, sestra in teta
ANTONIJA
POPOVIČ
s Krke 5 a pri Novem mestu
Ob boleči izgubi in z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam stisnili roko, izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Hvala vsem, ki ste našega očija pospremili na njegovi zadnji poti in okrasili njegov grob s cvetjem in svečami. Hvala g. župniku za opravljen obred in govorniku, hvala DO Varnost, Pekarni Dolenjka, OS Grm, Dolenjki z Drske in Diskontu KZ Graben. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
iz Škemljevca 14-pri J ogorju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znacem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto in osebju Doma počitka v Metliki za lajšanje bolečin, sodelavcem Revoza, g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in Maji Marinčič za poslovilne besede pred domačo hišo.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
II TFM TFI1NII IIA C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO ISCE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI -W I cm I cunu VHO £MmmA PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
ra»n
Četrtek, 22. aprila - Knjtimir Petek, 23. aprila - Vojko Sobota, 24. aprila - Jurij Nedelja, 25. aprila - Marko Ponedeljek, 26. aprila - Klemen Torek, 27. aprila - dan upora Sreda, 28. aprila - Živko
l.UNINE MENE
22. aprila ob 1.49 - mlaj
kino
BREŽICE: 22. in 23.4. (ob 21). uri) ter 24. in 25.4. (ob 18. in 20. uri) ameriSki akcijski avanturistični film
Oblegani. 26.4. (ob 20. uri) in 27.4. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Smrt ji lepo pristoji.
ČRNOMELJ: Od 23. do 25.4. (ob 20. uri) ameriška komedija Spomini nevidnega človeka.
KRŠKO: 23. in 25.4. (ob 18. uri) ameriški ljubezenski pustolovski film Poslednji Mohikanec.
METLIKA: 23. in 25.4. (ob 20. uri) ameriška melodrama Princ plime. 27.4. (ob 20. uri) ameriška komedija Spomini nevidnega človeka.
NOVO MESTO: 22.4. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Smrt ji lepo pristoji. Od 23. do 28.4. (ob 18. in 20. uri) ameriški triler Lovčeva zvcz.a. Od 24. do 27.4. (ob 16.30) risanka Lepotica in zver.
kmetijski stroji
POZOR! Izdelujemo prednje pogone za traktorje Ursus C - 355, Ursus C -360 in za vse tipe Zetorjev. Informacije na ® (061)641-065.	1552
TRAKTORSKO KOSO OLT Osijek, pogon na kardan, enostaven priklop, prodam. Cena po dogovoru. ® (068)57-285.	1555
HIDRAVLIČNI NAKLADAČ hlevskega gnoja OLT prodam. ® 78-207.
*	1566
NEMŠKI PUHALNIK Mine z motorjem prodam. Malenšek, Podgrad 19.
1578
TRAKTORSKE KOSE, zadnja bočna in rotacijsko koso prodam, ® (068) 48-374.	1582
TRAKTORSKE GUME, malo rabljene, 24 col, prodam za 500 DEM. Martin Soško, Dobeno 8, Brežice. 1589 SKORAJ NOVO rotacijsko koso Sip 165 in grablje Sip 220 ugodno predam. ® 41-064, zjutraj do 7,30 ali zvečer po 20. uri.	1595
SAMONAKLADALKO SIP 16, malo rabljeno, prodam. ® (064)725-
254.	1622 NAKLADALKO za seno Mengele,
trosilec hlevskega gnoja Mengele, silo-kombajn Kempelj, traktorske grablje širine 190 cm in pajka za seno zelo ugodno prodam. ® (068)85-668.	1631
ROČNO VRTNO KOSILNICO prodam za 5.000 SIT. ® 23-947.
1636
MALO RABLJEN traktorski plug in brano prodam. ® (068)52-634.	1647
KOSILNICO BCS prodam. * 65-
255.	1650
NOVO VRTNO KOSILNICO ugodno prodam. ® (068)65-697.	1673
TRAKTOR UNIVERZAL 445 prodam. a: 84-873.	1676
kupim
KUPUJEM polže. Perme, Šmarjeta 40, » 73-551.	1607
motorna vozila
BMW 316 I, star 3 leta, prevoženih 60.000 km, prodam. 5 (068)51-888.
PRODAM GOLF, 1.81, reg. celo leto * 068/28-915
R 4, letnik 1988, registriran do 10/93, prodam. ;o (0608)89-164.	1564
126 P, letnik 1987, lepo ohranjen, prodam. Franc Župan, Prekopa 2, Kostanjevica, a (0608)60-220.	1570
JUGO 45, letnik 1982, prodam. ® 27-564.	1572
Z 101 mediteran, letnik 1984, 64.000 km, dobro ohranjeno, garažirano, drugi lastnik, prodam, ® (068)22-194. 1575 OPEL KADETT karavan, letnik 1985, 44.600 km, garažiran, brezhiben, prodam, 'a: (068)22-203 ali 21-921.
GOLF JXD, letnik 1987,model 1988, temno rdeč, četvero vrat, prodam. ® 26-174.	1583
VW KARAVAN, letnik 1973, v voznem stanju, pridam. ® (0608)75-053.
1585
126 P, letnik 1989, registriran do 14.4.1994, prodam. Gačnik, Crešnjicc 24, Otočec.	1592
GOLF JXD, letnik 1989, ugodno prodam. W 43-538.	1596
JO
Dolenjska banka d.d. Novo mesto
TEKOČI RAČUN — ZA ENpSTAVNEJŠE UREJANJE VAŠIH FINANČNIH ZADEV *
Gotovo ste že premišljevali, kako bi se v predprazničnih dnevih izognili gneči in neprijetnemu čakanju pred bančnimi okenci, pa kljub temu uredili vaše finančne zadeve.
TEKOČI RAČUN je za vas prava rešitev. S prenosom osebnega dohodka, pokojnine ali štipendije na tekoči račun se lahko poslužujete vrste storitev, ki olajšajo in poenostavljajo vaše denarno poslovanje. S čekom lahko plačujete blago in storitve, še enostavneje pa je poravnavanje računov s plačilno kartico Activa^ Kadar kljub vsemu brez gotovine ne gre, vam je na vo-Ijo bančni avtomat, ki vam omogoča dvig manjših zneskov gotovine 24 ur dnevno, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Banka omogoča imetniku tekočega računa tudi pridobitev povišanega limita, kije namenjen reševanju dinančnih problemov ob nepredvidenih izdatkih. In kako boste izvedeli, kakšno je stanje na vašem tekočem računu? Enostavno — po telefonu s pomočjo sistema AudioTEKS — avtomatskega bančnega servisa za posredovanje podatkov o stanju na vašem bančnem računu.
Vaš čas je dragocen. Ponudili smo vam nekaj možnosti za hitrejše in udobnejše urejanje vaših denarnih zadev. Naslednji korak je seveda vaš.
Vabimo vas k sodelovanju!
/O ljubljanska banka
DOLENJSKI UST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesfo, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Jožica Dornii, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindič-Dragaš, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.050 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.100 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.700 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo meslo št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefaz 322-898.
Nenaročenih rokopisov in lotogralij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^^ravica, Ljubljana.	^
PRODAM SUZUKI MARUTI, nov, kovinske barve, z dodatno opremo. £ 068/24-314; 21-695.
ŠKODO FAVORIT 136 L, februar 1991, prodam. ® (068)28-262.	1599
JUGO 45, letnik 1989, ugodno prodam. ® 85-836.	1600
SUZUKI AVTOMOBILI, servis in rezervni deli! Prodajamo vse modele suzuki swift, terenska vozila suzuki samorai in vitara, na zalogi tudi suzuki maruti 800. ULA d.o.o., Jurčičeva 17, Trebnje, fax. ®(068)44-231.	1603
GOLF, december 1989, dobro ohranjen, prodam. W (068)86-179.	1604
R 4, letnik 1984, karamboliran, prodam. 'sr? 85-840.	1615
GOLF X diesel, letnik 1989, prodam, o 43-514	1616
R 4 GTL, prva registracija decembra 1988, prevoženih 29.000 km, sivo modre barve, zelo dobro ohranjen, garažiran, prvi lastnik, prodam. » (068)60-404.
1617
Z 128, letnik 1986, za 2.000 DEM, ter otroško posteljico z jogijem prodam. Gor. Gradišče 6, Dolenjske Toplice, ® 65-014.	1620
UGODNO PRODAM jugo 45 AX, letnik 1987. sr (0608)60-366, zvečer Nataša.	1623
Z 850, letnik 1981, registriran do 20.4.1994, prodam. ® 27-345.	1624
126 PGL, letnik 1988, in golf JX, letnik 1987, prodam. ® 42-453.	1632
126 P, letnik 1989, prodam. Pod Trško goro 60, ® 23-863.	1638
R 5 CAMPUS, petero vrat, rdeče barve, letnik 1990, prodam. ® 23-553.
1639
itUA TRGOVCA
NOVO MESTO TEL 068/27-197
—	radiatorji OCEAN
5 LET GARANCIJE
—	radiatorji JUGOTERM
POPUST 15-30%
—	barve — laki
POPUST 10%
—	cisterne, gorilci, peči...
—	pipe, umivalniki, cevi...
—	kabli, stikala...
V primeru montaže PLAČATE SAMO 3% DAVKA
ELEKTRONIK trgovina in servis Kettejev drevored 5 (pri športni dvorani) tel. (068) 22-409
Prodaja na 25 obrokov:
pomivalni stroji, pralni stroji, sušilni stroji, štedilniki, hlad. skrinje, hladilniki, TV, glasbeni stolpi, SAT antene.
Obiščite nas!
| M
Obvestilo!
J Zaradi priključitve na sodobno digitalno telefonsko centralo, I ki omogoča hitrejše vzpostavljenje zvez, sploh pa telefoniranje | tako rekoč brez motenj, ima Dolenjski list od 15. aprila dalje | nove telefonske številke. Takele:
I uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200;
| ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006
telefax 322-898
ODKUPIM KARAMBOEIRANO VOZILO! Lahko tudi totalko! Takojšnje plačilo v DEM: * (061)218-941.
R 4 TL, letnik 1983, registriran do 2.4.1994, bež barve, ohranjen, prodam. Dušan Metež, Vrtna 14, Črnomelj.
PRODAM R 5, letnik 91, -s 068/ 27-565
Z 101 GTL, letnik 1985, registrirano do aprila 1994, ugodno prodam. Skulič Škrbec, Kettejev drevored 41, ali popoldne na ® 324-023.	1655
FIAT 126 P, letnik 1988, prodam. Gazvoda, Stopiče 58.	1659
126 P in jugo 45, letnik 1987, prodam. ® (068)45-279, popoldan.	1660
GOLF DIESEL, letnik 1987, z dodatno opremo, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za R 4 ali jugo 55, letnik 1988 - 89, z doplačilom. ® (068) 26-150	1661
R CLIO 1.2, letnik 1991, in fiat uno 60 S, nov, prodam. ® 27-297.	,	1663
AX 11, letnik 1991, prodam ali zamenjam za R 4, star 3-4 leta. ® 26-285. PASSAT CL, star 3 mesece, metalne barve , zatemnjena stekla, z dodato opremo, nujno prodam, e (068) 25-986
*cRose
d.o.o.
Parmova 41, Ljubljana
O^EL.na ^roC^a voz‘l Možnost prodaje lea-sing — kredit
Tel.: 061/124-146, 312-988 int. 77
Pon. — petek od 8. — 16. ure, sob. od 8. — 12. ure, tel. 061/315-645

Ljubljanska 27, NOVO MESTO (Javna skladišča)
—	prodaja vozil Fiat, VW, Renault
—	gotovinski odkupi rabljenih vozil
—	posredniška prodaja po vaši ceni
—	staro za novo, staro za staro
Ponudba meseca:
VW POL011 cl kal. 18.500 DEM RENAULT CLIO 1,2 kat. 17.900 DEM FIAT TIP01,4 SX servo volan 19.500 DEM
Cene so do registracije.
Delovni čas: oa 8. do 17. ure.
Tel. (068) 26-010
NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, »(068)49-567.	1550
Mešani pevski zbor PIONIR Novo mesto
vabi v Šmarješke Toplice!
Dne 22.4.1993 ob 20. uri vas MePZ PIONIR Novo mesto vabi na koncert, ki bo v restavraciji hotela Šmarješke Toplice. Kot gostje bodo nastopili godalni kvartet, ki ga sestavljajo profesorji glasbene šole Novo mesto.
Vabljeni!
GOLF D, letnik 1986, prodam. Prečna 30.	1666
R 4, letnik 1986, karamboliran, prodam. ® (0608)88-856.	1669
RENAULT 5 CAMPUS, letnik 12/89, prodam. * 23-471.	1672
FIAT REGATO D, 2000 cm3, letnik 1987, prodam. ® (068)26-378.	1675
TAVRIO, letnik 5/90, prevoženih 42.800 km, oranžne barve, prva lastnica, prodam. ® (0608)61-329, popoldan ali v večernih urah.	1679
JUGO 55, letnik 1989, registriran do 3/94, prodam. ® (068)23-585, zvečer.
1680
JUGO, letnik 1989, C02 in avtogeno varilni aparat ter kompresor, ugodno prodam. ® 25-894.	1681
obvestila
TELSAT, D.O.O., CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten. ® (0608)70-465, od 9. do 16. ure.	916
ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662.
JARKICE, rjave in bele, za dopitanje prodajamo vsak dan od 24.4. dalje. Pre-volšek, Čatež pri Trebnjem, a (068)48-366.	1567
SROBOTNIK d.o.o. Novomeška cesta 93 68351 Straža
vabi k sodelovanju kandidata za delo na področju prodaje živilskih izdelkov:
Pogoji so:
—	končana srednja izobrazba
—	zaželeno znanje uporabe računalnika
—	smisel za komercialno delo, delo z ljudmi in organizacijske sposobnosti
—	vozniški izpit
Nudimo vam možnost redne zaposlitve in stimulativen zaslužek.
Zaželen lasten prevoz,
Če želite opravljati to delo in izpolnjujete pogoje, nam v osmih dneh po objavi pošljite pisno prijavo na gornji naslov.
DOLENJSKI LIST
Novo mesto
Glavni trg 24
Po sklepu zbora delavcev razpisujemo prosto delovno mesto
NOVINARJA
Pogoj:
- visoka izobrazba
Po 3-mesečnem preizkusnem roku bo delovno razmerje z izbranim kandidatom sklenjeno za nedoločen čas.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi, kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneli po roku, določenem za prijave.
PURANI BELI IN GRAHASTI,
težke pasme, stari 5 tednov, za nadaljnjo rejo PRVA DOBAVA 25. aprila DRUGA DOBAVA 13. junija Zbiramo naročila po tel.: 061/783-022 068/ 45-622 068/ 57-105
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
—	tinančno-m/ormativni sistem
—	materialno poslovanje
—	veliko drugih računovodskih programov
ter
prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in
prodaja programskih paki tov svetovnih proizvajalec
, e'
proizvajalcev
(Podrobne informacije na telefon: (063) 27-Ž17 laz: (063) 28-511 (Zlatko Grdber)
ZENSKE PAJKICE -najcenejše v Sloveniji!
Akviziterji vabljeni k sodelovanju. Enkraten zaslužek. Prodaja po celi Sloveniji. Kvaliteta zajamčena. Tel. (061) 264-377, 264-367.
BELE PIŠČANCE in rjave nesnice bomo začeli prodajati 24. aprila. Višček, Račje selo, Trebnje, ® 44-862.	1678

V Betonalu Trebnje vam nudimo:
—	vse vrste svežih belonov s prevozom in vgradnjo
—	peske s prevozom
—	cementne izdelke (škarpniki, talne plošče, vinog. stebri, razne kanalete, cvelličniki)
—	posojamo opažne plošče
tel. (068) 45-650 45-651
fax. (068) 45-652 Se priporočamo!
RENAULT
Servisno prodajni center
Alojz Vrtin
Črnomelj, Kočevje 21 tel. in fax: 068/51-638
SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILO ZAVOR
•	za vsa osebna vozila
•	na zalogi ves zavorni material
•	ugodne cene
•	(»opravilo istega dne
Zavorni servis — JENIČ Rejnovšče 6, Novo mesto Tef. (068) 43-633 Se priporočamo!
NAJCENEJŠE ženske hlačne nogavice v Sloveniji. Akviziterji vabljeni k sodelovanju. Enkraten zaslužek. Prodaja po celi Sloveniji. Kvaliteta zajamčena. Tel. (061)264-377, 264-367.
SINT, D.O.O.. Avtovleka, popravilo vozil in kmetijske mehanizacije. ® 24-578.	1625
T - SHIRT!
Zastopniki, akviziterji, potniki, pozor!
Najcenejše bombažne majice s kratkimi rokavi vseh barv. Začnite jih prodajati in odlično boste zaslužili. Kvaliteta zajamčena. Tel. (061) 264-377, 264-367.
Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979.
preklici
7 TEDNOV STARE rjave in belejar-čke ter 8 mesecev stare nesnice dobite vsak dan v Šmaijeti 15, Šmarješke Toplice. ® 73-058.	1629
FRANC BREGANT, Šmarješke Toplice 50, prepovedujem Jožetu Bregantu ter njegovi ženi in otrokom na parcelah št. 389 in 475, K.O. Žaloviče, vsako košnjo moranje.	1556
MARIJA KELVIŠAR, Lutrško selo 1, Otočec, prepovedujem sinu Antonu Kelvišarju, isti naslov, prodajo vseh premičnin in nepremičnin, ki so moja last, kupce pa opozariam!	1557
MARIJA FRANKO, Hrastje 9, prepovedujem vsakomur hojo in vožnjo po mojih pašnikih in vinogradih na Tolstem Vrhu na parcelnih številkah: 1536/1, 1536/2, 1536/4, 1528, 1520, 1519, 1517, 1516 in 1513.	1574
TONE IVANČIČ opozarjam vsakogar, ki bo govoril proti meni, da ga bom sodno preganjal.	1614
posest
23 A z razpadlo stanovanjsko hišo, Bela cerkev 2, prodamo. Informacije v Beli cerkvi 7, ® 73-142 ali (061)216-452, Keršič.	1551
HIŠO na Vranovičih pri Črnomlju, zidan hlev, skedenj, telefon, voda, trifazna elektrika, ob cesti Metlika - Črnomelj, primerno za obrt, prodam. ® (068)51-888.	1563
VIKEND v Naklem pri Črnomlju, velikosti 7 arov, prodam za 6.000 DEM. ® 24-938, zvečer.	1611
PARCELO, 65 a, z lesenim vikendom 5 x 4, v bližini Sevnice, z vodo, prodam.-Cena po dogovoru. Marjetka Kavšek, Podkraj 22, Radeče, ® (0601)41-702.
1621
ZIDANICO in vinograd (700 trt) na Radoviči prodam. « 9068)60-105, zvečer.	1627
STAR VINOGRAD s hramom, voda, elektrika na parceli, prodam. ;« 22-955.
1628
NA VINJEM VRHU prodam dva vikenda s po 10 a zemlje, a 28-464.
1641
ZELO UGODNO prodam ali zamenjam za avto gozd, travnik in njivo. Informacije na o (061)447-087 Tine, ali (068)42-124, Ivan.	1670
LERAN d.o.o
Novo mesto, Lebanova 24
POSREDUJEMO
pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo
Prodamo: parcele za hiše v Novem mestu, vikend v Šmavru, hiše, stanovanja in poslovne prostore v Novem mestu in drugje. Tel. (068) 22-282 od 8. do 19. ure.
DOLENJSKI UST
Sl H. j 22/0) Z/ .Ij-nn,. : :iv
HIŠE RAZLIČNIH cenovnih razredov in začetne gradnje ter zemljišča na Dolenjskem prodamo. Hipoteka, d.o.o., Ljubljana, Dalmatinova 4, o (061)313-064 ali 110-033/450, od 9. do 16. ure.
1644
V VINJEM VRHU prodam 1 ha vinograda, starega 12 let. o 42-146.
1645
BLIZU CERKELJ OB KRKI ugodno prodam starejše gospodarsko poslopje (voda, elektrika, asfalt, 2 ha zemlje). ® (062)656-557, v nedeljo in sredo od 17. do 20. ure.	1654
prodam
RAČUNALNIK AMIGA 50 s tiskalnikom in barvim ekranom prodamo. ® 24-971, popoldne.	1558
GLISER NEMŠKE IZVEDBEs prikolico in malo rabljen motor Mercuri, 50 KS, prodam. »(068)51-888.	1562
DRVARNICO, novo, velikosti 2.60 m x 4 m, streha dvokapna, krita z opeko, prodam. ® (068)58-555.	1568
SUHE SMREKOVE PLOHE , in R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Ludvik Vidrih, Dečja vas 5, 61303 Zagradec.
1569
SUHO OSTREŠJE in 5.5- KW električni motor prodam. Cena po dogovoru. ® (0609)613-079, od 15. do 19. ure.
1573
UGODNO PRODAM brejo kravo, kravo s teletom, snopovezalko in mlatilnico. Jože Cimermančič, Vinja vas 7, Novo mesto.	1579
TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. Matjan Dolenšek, Dol. Laknice 3, Mokronog.	1580
ŠKOTSKE TRIBARVNE OVČARJE, stare 4 mesece, rodovniške, odličnih staršev, bomo prodajali po 15. maju. Sprejemamo rezervacije. ® (068)25-986.
1581
2 m3 smrekovih desk, debeline 3 cm, prodam. ® 65-214.	1587
BREJO KRAVO in ovco z jagnjeti prodam. Brkopec, Koroška vas 8, Novo mesto.	1593
1,5 ha košnje sena prodam. Tomič, Loke 10, Straža, ® 85-370.	1598
VIDIA LIST za cirkularko, od 200 do 400 mm, ugodno prodam. ® (061)556-808. 1601 VEČ PRAŠIČEV za nadaljnjo rejo, od 50 do 60 kg, prodam. ® 65-694.
1606
OVNA, breje ovce in mladiče prodam. ® 25-325.	1609
KRAVO in BCS z diesel motorjem prodam. Borut Bartelj, Dol. Kamenje 17, ® 25-860.	1612
UGODNO PRODAM hrastova metrska drva. Dragovan, Svržaki 9, Metlika.
1613
KOZO z mladičem srnaste pasme prodam. ® (068)73-511.	1635
KOLO PONI, ohranjeno ter 40 salonitnih plošč rjave barve prodam. Šegova 93, W 23-581.	1646
PRALNI STROJ, star nekaj let, servisiran, obnovljen, z garancijo, ugodno prodam. ® 25-442.	1648
MIZARSKO KOMBINIRKO s tremi operacijami prodam. W (068)24-523, popoldne.	'	1656
KODRE, srebrne mladičke, zelo ugodno prodam. ® (068)73-654. 1657 1500 KG SENA in 2 m3 suhih hrastovih plohov prodam. ® 65-624.	1662
POHIŠTVO, primerno za manjše stanovanje ali vikend prodam. ® 26-285.
1665
PSIČKE, stare 7 tednov, oddam za ceno oglasa. w 25-365.	1668
ZELO POCENI prodam prašiče, težke od 120 - 140 kg. ® 23-287.	1674
MIZARSKO KOMBINIRKO na 3 operacije, z rezili, prodam. ® (068)84-715.	1677
GOSTINSKI LOKAL v bližini Novega mesta prodam. ® (068)23-022.
1618
V NAJEM ODDAM poslovne prostore na Cesti herojev 34, Novo mesto. ® 28-443, po 15. uri.	1640
NA GLAVNEM TRGU našli očala. ® 20-529, zjutraj.	1649
PROSTOR ZA TRGOVINO v Črnomlju iščem. ® 64-008.	1653
LJUBITELJEM ŽIVALI oddamo psičko ali majhnega kužka. ® 43-754, po 20. uri.	1658
službo dobi
SAMOSTOJNO ŠIVILJO iščem ® (068)27-669.	1553
USPEŠNO SLOVENSKO PODJETJE vabi k sodelovanju sodelavce (- ke), ki so pripravljeni na trdo delo za dober zaslužek. Zaželjena SŠI, lasten prevoz in urejenost. Šifra: »KURIR«	1559
PREDSTAVNIKE - CE knjižnega programa na območju Dolenjske in Posavja iščemo! Možnost redne zaposlitve oz. pripravništva. Informacije ® (0608) 68-420, po 17. uri, ali vsak četrtek v hotelu Sremič v Krškem, ob 19.30.	1560
PRIDNIM IN VESTNIM nudimo dober honorar za delo na terenu. Informacije ® 24-573
ZASTOPNIKE za prodajo priznane kave in gostinske opreme potrebujemo. Prošnje pošljite na naslov: Avtomatik servis, d.o.o., Izola, Cona mestne obrti, 66310 Izola.	1565
MIZARSKEGA POMOČNIKA s prakso zaposlim. ® (061)446-195.
1571
PODJETJE išče zastopnike za Dolenjsko. ® (061 )487-003, do 8. ure zjutraj,.	x	1576
IŠČEMO POMOČ pri delu za območje Novo mesto - Krško. Organizacija-delo z ljudmi. Ponudbe pošljite pod šifro: »TEDENSKO PLAČILO« 1586 KOMERCIALISTA za področje Štajerske, Dolenjske in Notranjske honorarno zaposlimo za pridobivanje kupcev instalacijskega materiala za centralno ogrevanje. Pisne ponudbe: IKA, Industrijska c. 7, 64226 Žiri.	1590
ZAPOSLIM DELAVCA v mizarski delavnici. Anton Miklič, Šranga 43, Mirna Peč.	1591
TAKOJ ZAPOSLIM KV ali PKV elektroinstalaterja. Naslov v oglasnem oddelku.	1605
KUHARICO ali dekle za delo v pizze-riji honorarno zaposlim. Gostilna Pavlin, Mačkovec 31, ® 22-308.	1608
V BISTROJU in diskoteki zaposlim več deklet. ‘M1 43-748, zvečer. 1619 S POŠTENIM DELOM do dobrega zaslužka. Potrebujete avto, proste vikende in voljo do dela za prodajo na terenu. ® (0609)610-737.	1630
BI RADI IZBOLJŠALI svoj standard? Priključite se dobro vpeljani skupini pri prodaji na terenu! Dobimo se v četrtek ali ponedeljek ob 19.30 v bifeju Na letališču v Prečni.	1633
ZASEBNO PODJETJE potrebuje za prodajo tekstila na terenu še nckai potnikov. Možna tudi redna zaposlitev. Ce imate avto in voljo do dela, se javite. ® (068)24-781, od 8. do 15. ure. 1634 MLAJŠE DEKLE zadelo v bifeju takoj zaposlim, o (0608)31-407.	1637
HONORARNO DELO dobi avtoklepar in avtomehanik. ® 24-792, zvečer.	[642
STE KOMUNIKATIVNI, imate organizacijske sposobnosti, ste stari od 27 do 40 let? Smo agencija za pospredovanje zavarovanj. Potrebujemo organizatorja prodajne mreže in zastopnike za Dolenjsko. Pokličite od 8. do 13. ure na w (061)372-934.	1671
razno
stanovanja
GARAŽO za kombi in garsonjero vzamem v najem. Ponudbe pod Šifro: »VATREŠ«	1594
V NAJEM ODDAM manjši poslovni prostor ob glavni ulici v Trebnjem. Tomšič, »44-459.	1602
INŠTRUIRAM matematiko in gradbeno mehaniko. ® 24-573, Matjaž.
DRUŽINSKO STANOVANJE v
privatni hiši oddamo. Šifra: »NOVO MESTO«	1554
STANOVANJE v Črnomlju iščem. ® 64-008.	1652
DVOSOBNO STANOVANJE v Krškem, 58 m2, prodam. Informacije na e: (0608)32-863, popoldan.	1667
Bi radi polepšali svoj dom, vendar nimate veliko denarja?
Oglasite se v novo odprti trgovini CIT v obrtniški coni Leskovec kjer vam po zelo ugodnih cenah nudimo barve, lake, fasadni in ometni material, lepila in še veliko drugega.
Odprto imamo vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah do 12 ure Telefon (0608) 33-011.
Za obisk se priporoča trgovina CIT
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA PADOVAN
iz Novega mesta. Ljubljanska c. 21
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala tudi g. Lapu za lepo opravljen poslovilni obred, govorniku in pevcem.
Žalujoči: vsi njeni
DVEINPOLSOBNO STANOVANJE na Drski prodam. ® 26-635.
1584
TRISOBNO STANOVANJE v Zagrebu, 80 m!, prodam ali menjam tudi za manjše v Ljubljani ali Novem mestu. ® (041)241-431.	1588
GARSONJERO na C. herojev prodam. ® 28-008.	1597
V NOVEM MESTU prodam enoinpolsobno stanovanje, 45.5 m2. Cena 1.060 DEM/m2. ® (068)23-140.
1626
POPRAVEK
Pri zahvali FRANČIŠKE KUS s Pristave ob Krki 6, ki je bila objavljena v 15. št. Dolenjskega lista, je prišlo do pomote. Zahvala bi se morala glasiti Metalki Ljubljana, in ne Metliki. Za pomoto se opravičujemo!
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali in sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in sestram na oddelku poškodb Splošne bolnice Novo mesto, Domu starejših občanov Črnomelj, GD Sinji Vrh, Konfekciji Lisca Sevnica, pevcem in govornikom. Najlepša hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric
PETER
SIMONIČ
Sinji Vrh 24, Vinica
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in našim bivšim sodelavcem za ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala govornikoma, pevcem iz Črnomlja, trobentaču za poslovilno Tišino in g. kaplanu za opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo Domu starejših občanov iz Črnomlja za večletno skrbno nego. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
Poslovili smo se od naše mame, stare mame in prababice
STANISLAVE
PRŠINA
Jakopčeve mame iz Dolenjskih Toplic
ZAHVALA
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala dr. Videtiču za obiske na domu, g. župniku za obred, pevcem, LD Loka in Metlika, GD Metlika, ZŠAM Metlika Črnomelj ter govornikom za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Karlina, sin Slavko, hčerka Joži in vnukinja Petra
V 61. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče in tati
ALOJZ
PRIJANOVIČ
Metlika, Na Obrh 27
ZAHVALA
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in svak
JOŽE CURL
iz Velikih Brusnic 95
Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga imeli radi in v najtežjih trenutkih bili z nami, nam stisnili roko, izrazili sožalje ali kako drugače sočustvovali. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, okrasili njegov grob s cvetjem in na njem prižgali sveče. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, g. župniku za opravljen obred, pevcem za lepo zapete pesmi, g. Banu in g. Šinigoju za ganljive besede slovesa. Enaka zahvala ŽGP Novo mesto, Društvu upokojencev Novo mesto, Krki-Zdravilišču Dolenjske Toplice in Zvarovalnici Tilia Novo mesto. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Nihče ne ve, kako boli,
ko tebe, draga mami, več na našem domu ni
Niti zbogom nisi rekla
niti roke nam podala,
smrt te vzela je prerano,
a v srcih naših boš ostala.
V 57. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mamica, babica, hčerka, sestra in teta
ROZALIJA BARBO
Dol. Kamence 39 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, denarno pomoč in sveče ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi sodelavcem CP-gradnje, Novoteksove Konfekcije ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Janez, mama Ana, sin Ivan z družino, hči Marjana z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je nenadoma in prerano zapustil dragi mož, oče in stari oče
ANTON
GREGORIČ
iz Podzemlja 15
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem za podarjene vence in cvetje, vsem, ki so nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadn ji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družini Petrič in pokojnikovim sodelavcem iz Nemčije za vsestransko pomoč, GD Podzemelj, gospodu župniku za opravljen obred, pevkam za zapete pesmi in g. Jerini za zaigrano Tišino.
Žalujoči: žena Anica, hčerke Anka, Irena in Mira z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami, ne več v šumotu voda niti vej, ni te nikjer več, kjer bila si prej.
V 54. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in tašča
VIDA SIMČIČ
iz Vukovcev 8 pri Vinici
Globoko pretreseni in z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste nam v težkih tre-nutih stali ob strani, izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni delavcem ZD Vinica, nevrološkega oddelka Bolnice Novo mesto in Onkološkemu inštitutu Ljubljana za lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se kolektivom ZG Sekcija za promet Novo mesto, Standard BD, PP Čr-nomelj in Novoteks Vinica. Za organizacijo pogreba se zahvaljujemo g. Hitiju, in gospodu župniku za opravljen obred, govornici pa za ganljive besede pred domačo hišo.
Žalujoči: otroci Jože, Tihomir in Marica z družino ter Erika in brat Mirko
%	ZAHVALA
Nihče ne ve, kako boli,
\ ko žene — mame v hiši ni Ko solza koga bi rešila, bi tebe žena — mama, obudila.
V 71. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, tašča in teta
FRANČIŠKA BORIN
Pijavice 5, Tržišče
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in sv. maše ter v tako velikem številu pokojno pospremili na njeni prerani zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Tom Mirna, Zdravstvenemu domu Trebnje, Terci, dr. Stoparju za lajšanje bolečin v času bolezni, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Mokronoga za zapete žalostinke ter govorniku za ganljive besede slovesa.
Žalujoči: vsi njeni
portret tega tedna
Franc Povirk
Eni gradijo hiše, gospodarska poslopja, tovarne in jim je to v veselje. Drugi si širijo obzorja duha, raziskujejo, snujejo in jim jc to v zadovoljstvo. Franc Povirk počne oboje: gradi cerkev - božjo hišo, v' kateri bo širil obzorja duha. Pa ne počne tega zato, da bi mu bilo to v veselje ali zadovoljstvo, ampak zato,
ker ga žene k temu notranji klic. Isti klic, ki ga je gnal, da je slekel modro delavsko oble-
ko, ko je bil že izučen in cenjen monter vodovodnih napeljav, se vpisal na bogoslovje in postal duhovnik. “Če bi me kdo prej silil v duhovniški poklic, me devet volov ne bi spravilo vanj, ” pove o času, preano je začutil v sebi tisti notranji klic: “Hodi za mano!"
“Človek obrača, lx>g pa obme, ” pravi star pregovor. Da to drži, je Franc Povirk večkrat občutil. Ko je bil še kaplan v Dobrniču, ga je pot pogosto vodila skozi Žužemberk in opazoval je fe cerkve. "Ne 'oveni mestu, ki bo gradil to cerkev, "je takrat premišljeval, videč tiste mogočne ruševine na hribu. Tudi potem, ko je župnikoval na Krki, se jim ni mogel izogniti. Pot je vodila pod njimi in bile so mu pogosto pred očmi. Počasi so se mu zajedle tudi v srce. Postale so del nuje. Zdaj, ko je žužemberški župnik in dekan, so del njegovega življenja. Ne bo imel miru, dokler njegova naloga ne ho opravljena. Postal je graditelj cerkve. Še več, postal je graditelj cerkve dolenjske sprave, to pa je poslanstvo, ki močno presega finančne in materialne kalkulacije graditeljstva in posega v
ostanke tamkajšnje bi bil rad na njego ki bo gradil to cerke
občutljivo sfero duhovne prenove ljudi, ki so zrasli obremenjeni s težko preteklostjo.
Usoda je izbrala pravega človeka. Lahko bi rekli celo, da je bil Franc nekako določen že ob rojstvu, kajti že takrat je opravil svojstven akt sprave: s svojim rojstvom je rešil življenje partizanu. Ko so S. oktobra 1943 na partizansko ozemlje od Save sem prodirale močne nemške enote, sc je v Sv. Križu pri Dolskem, danes Križevski vasi, očetu Lovrencu in materi Mariji ravno rojeval njun deseti otrok. Nemci so razbili partizanski odpor in stiskali obroč. Pred zasledovalci se je v Povirkom hišo zatekel partizanski komandir. Nemci so to videli in planili za njim. Ko je na porodniški postelji privekal na svet Franc, je bil partizan že
skrit pod to posteljo. Le kdo bi ga tam iskat? Nemci so preiskovali hišo, Franceva sestra
Pepca, ki je takrat že sodelovala s partizani, pa jih je hitro speljala na napačno sled, češ da je partizan skočil na dntgi strani skozi okno. Nemška ofenziva jc odvihrala mimo, Franc je bil rojen, partizan pa rešen.
Povirkovo hišo in skoraj celo vas so Nemci pozneje zažgali in družina je pretrpela veliko hudega. Oče je pomagal partizanom, a je bil globoko veren in je zaradi tega po vojni doživel veliko krivic. Mati je rodila vsega skupaj osemnajst otrok, trinajst jih je preživeto. Poleg tega je skrbela še za nekaj sirot, kajti njeno srce je bilo široko. Vse to je Franca spremljalo v svet. In najbrž je tudi to pripeljalo do odločitve, da se je odločil za duhovniški poklic. Nihče ga ni silil in v družini ni imel nobenih takih zgledov. Pozneje so ga spraševali in tudi zasliševali glede njegove odločitve, tudi na notranji upravi. Toda tistim, ki tega nimajo v sebi, je to težko dopovedati. “To je notranji poseg v človeka. Za nekatere nepojmljiv, kot bi slepcu govoril o barvah, ” pravi dekan in graditelj žužemberške cerkve Franc Povirk.
T. JAKŠE
Robarjevi Ovni in mamuti v Nemčiji
Vsi razen Srbov podpisali izjavo proti vojni
NOVO MESTO - V nemškem Sclbu, središču porcelanske industrije, so od 16. do 18. aprila potekali “Filmski dnevi mejne dežele”, festival izrazito angažiranega filma. Letošnji festival jc bil v znamenju restrospcktivc Dušana Makavcjcva.
Iz Slovenije so organizatorji povabili novomeškega filmskega ustvarjalca Filipa Robarja-Dorina in njegov film Ovni in mamuti. Poleg Robarja sta v Sclbu s svojima kratkima filmoma sodelovala še dva mlajša slovenska cineasta, Damjan Kozole s filmom Na zdravje! in Metod Pevec s filmom Vse je pod nadzorom. Vsi ti filmi so bili lepo sprejeti.
Festivala so se udeležili tudi cineasti iz Hrvaške, Makedonije iri Srbije, kjer je, zanimivo, filmska produkcija celo večja kot pred vojno v Bosni. V Beogradu naj bi v zadnjem letu posneli 10 do 15 filmov, tako da bi lahko rekli, da po razpadu Jugoslavije le srbska kinematografija dela normalno. Skoraj gotovo srbsko kinematografijo podpira tudi Miloševičev režim, saj jc to sedaj eden redkih načinov za pozitivno prikazovanje Srbije v svetu. Srbski cineasti in drugi umetniki se kot posamezniki kljub vsesplošnemu embargu lahko udeležujejo kulturnih prireditev v svetu. Na Robarjevo vprašanje, ali je med vsemi temi srbskimi, bolje rečeno beograjskimi filmi tudi kakšen s protivojno tematiko, je dobil odgovor, da jc to film Žikc Pavloviča Dezerter.
Seveda se na festivalu angažiranega filma niso mogli izgoniti tragičnim razmeram v Bosni in Hercegovini in o odgovornosti umetnikov. Na Robarjevo pobudo so podpisali izjavo proti vojni, nasilju in norosti politike, ki izhaja iz proslulega memoranduma. Izjavo, ki jo jc Robar tudi sestavil, so podpisali vsi udeleženci festivala, razen Srbov.
A. B.
LETNI KONCERT
METLIKA - V ponedeljek, 26. aprila, ob 20. uri bo v Ganglovem razstavišču v Metliki koncert dekliškega pevskega zbora Ivan Navratil in okteta Vitis. S koncertom bodo počastili dan upora proti okuparotju in praznik dela.
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 18. in 20. uro pri telefonu 23-304 čakal psiholog Marjan Stokanovič.
Kako spretne so mlade roke?
Srečanje in tekmovanje mladih tehnikov iz šol s prilagojenim programom - Zametek državnega?
ZARADI DODATNE TROJKE OSTALI BREZ KLICEV
Minuli četrtek zvečer, ko dežurni novinar v uredništvu sprejema klice bralcev za našo priljubljeno rubriko “Halo, tukaj je bralec Dole-njca!”, se je prvič zgodilo, da telefon 23-606 niti enkrat ni pozvonil. Kriva je bila številka 3, ki so jo delavci PIT iz Novega mesta dodali zaradi priključitve naših telefonov na sodobno digitalno telefonsko centralo. Klicateljem se opravičujejo in jih z novo številko 323-606 vabimo ta četretek, da nam zaupajo, kar jih teži.
FOTOGRAFIJA NAREJENA V DESETIH MUNUTAH
MIRNA - Bliža sc 25. junij, ko bo potrebno zamenjati stare potne liste in osebne izkaznice za nove -slovenske dokumente. Foto Platiše z Mirne je za hitrejšo izdelavo fotografij za dokumente pred kratkim nabavil aparaturo, ki izdela fotografije že v pičlih desetih minutah.
Halo, tukaj % DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,rzato pa je lažje telefonirati Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali !caj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novi-^uir^/amjbo^ad^m
NOVO MESTO - Prejšnji četrtek, 15. aprila, jc novomeška osnovna šola Dragotina Ketteja pripravila srečanje mladih tehnikov iz osnovnih šol s prilagojenim programom iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Tega prvega takega srečanja so se udeležili učenci iz šol s prilagojenim programom iz Brežic, Krškega, Sevnice, z Mirne, iz Črnomlja in Novega mesta.
Pobudo za to srečanje in z njim povezano tekmovanje jc dala učiteljica tehničnega pouka iz novomeške šole s prilagojenim programom Ana Marija Čulig. Doslej so taka srečanja in tekmovanja mladih tehnikov sicer že prirejali, vendar ne posebej za učence šol s prilagojenim programom. Kako pomembno je to, pove tudi udeležba na tem srečanju, po-
HALO-AL0 PIZZA!
® (068) 24-415 ZARADI VAS
leg tega je na srečanje in tekmovanje prišlo več kot 40 učiteljev tehničnega pouka s šol s prilagojenim programom iz cele Slovenije, nekaj ravnateljev teh šol ter predstavniki republiškega zavoda za šolstvo ter Zveze organizacij za tehnišno kulturo iz Novega mesta in Ljubljane.
V tekmovalnem delu srečanja so se učenci pomerili v obdelavi lesa, kovin in tekstila, drugi, ekipni del tekmovanja pa jc bil bolj zabaven in v njem so se pomerile ekipe, v katerih so sodelovali tudi mentorji. Ob tekmovanju so na šoli pripravili še razstavo izdelkov, ki so jih učenci iz vseh sodelujočih šol naredili pri tehničnem pouku.
“Poslej naj bi taka tekmovanja prirejali tudi na ostalih območjih po vsej Sloveniji, naš končni cilj pa je državno srečanje in tekmovanje mladih tehnikov iz šol s prilagojenim programom,” pravi Breda Ok-lešcn, ravnateljica novomeške osnovne šole Dragotina Ketteja.
A. B.
HITRO IN DOBRO - Zbrano so se v tekmovalnem delu lotili svojega dela mladi tehniki iz osnovnih šol s prilagojenim programom. Delo je bilo treba opraviti čim bolje in čim hitreje. (Foto: A. B.)
Oktet “Orlica” slavi 15-letnico
Oktet “Orlica” najraje poje domače pesmi, ki jih je ponesel tudi našim rojakom v Frankfurt - Na jubilejnem koncertu bo tudi Ljubljanski oktet -
PIŠECE - Pišcški oktet “Orlica” praznuje letos 15-letnico obstoja in delovanja. Ob tej priložnosti bodo njegovi člani v domačem kraju pripravili celovečerni koncert, na katerega bodo povabili tudi može iz Ljubljanskega okteta, s katerimi jih veže že daljše prijateljstvo.
Oktet zadnjih pet let strokovno vodi prof. Juriča Grakalič iz Brežic. Prepevajo največ slovenske ljudske pesmi in njihove priredbe, pa tudi ljudske in umetne pesmi drugih narodov, tako da jim za nobeno priložnost nc zmanjka pesmi. Člani okteta so doma iz vasi okrog Pišcc m iz Kapel. Prvi tenor pojeta Ivan Zivič in Vladimir Hotko, drugega Ivan Radanovič in Miran Vogrinc, prvi bas Jože Ogorevc in Janko Podgoršek ter drugega Jože Dirn-bek in Miran Černelič.
Oktet veliko nastopa predvsem v domačem kraju, z gostovanji pa jc v današnjih časih precej težje kot nekoč. Kot ocenjuje prof. Grakalič, dobro sodelujejo z občinsko Zvezo kulturnih organizacij, kljub pomoči pa vendarle pretežni del finančnega bremena nosijo člani okteta sami. “Zelo pomembno je, da se je oktet obdržal celih 15 let v tako majhnem kraju, kot so Pišece. Pozna se, da pevci pojejo z navdušenjem in da so v delo okteta pripravljeni vložiti veliko truda. Da bi preživeli, mno-
LJUBITELJI PSOV VABLJENI
LJUBLJANA - Ljubitelji psov so vabljeni na 31. mednarodno razstavo psov vseh pasem, ki bo v soboto in nedeljo, 24. in 25. aprila, v Ljubljani v Hali Tivoli. Oba dneva se bo ocenjevanje začelo ob 9.30 in trajalo do 15. ure, ko bodo izbrali najlepše.
•	Uspeh je samo stvar sreče. Vprašaj kogarkoli, ki ni uspel. (Wilson)
•	Sreča je spodobna ženska. Za nikomer ne leta. (Kortina)
•	Nekomu potone pluta, drugemu plava svinec na vodi. (Srbski pregovor)
gokrat pojejo na pogrebih, hkrati pa jevrsten družabni dogodek,” ocenju-
ne pozabijo tudi na vesele dogodke, je prof. Grakalič.
tako da je delo v oktetu tudi svo-	B. DUŠIČ-GORNIK
POJEJO ŽE 15 LET - Oktet “Orlica" je ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku gostoval pri naših zdomcih v nemškem Frankfurtu, kamor sta jih povabila njihov bivši pevec Martin Bibič in Slovenska katoliška skupnost. Pred kratkim je zapel tudi pred ljubljansko mestno hišo (od tani je posnetek), zdaj pa se pospešeno pripravlja na občinsko pevsko revijo in seveda na svoj jubilejni koncert, ki bo 14. aprila v Pišecah. (Foto: B. D.-G.)
Kaj je m sliki?
3.000 SIT ZA PRA VILEN ODGOVOR - Še nikoli, odkar teče naša nagradna igra, nismo v uredništvo prejeli toliko dopisnic - kar okoli 300 - kot ta ponedeljek. Pisali ste nam prav iz vseh koncev Dolenjske in skoraj vsi odgovori so bili pravilni. Za uganko smo vam zastavili fotografijo cerkve sv. Miklavža in most v Kostanjevici, največ sreče pri žrebanju pa je imela Tanja Kovačič, Vojsko IS, p. Koprivnica. Povabilo k nagradni igri velja še naprej, kupon z izpolnjenimi podatki prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto. Za žrebanje bodo prišli v poštev vsi, ki bodo odgovore poslali do ponedeljka 26. aprila.
Kaj je na sliki?
DUO ČAR ZA PLES - Obiskovalce dolenjskih plesišč že nekaj (asa s svojo glasbo razveseljujeta mlada zakonca Veronika in Matjaž Božič. Zadnje čase vsak dan razen ponedeljka nastopata v Gami hotelu na Otočcu. Veronika poje in igra klaviature, Matjaž pa ob petju zaigra še na saksofon ali klarinet. Njuna prijetna glasba pa vsebuje preko sto najrazličnejših plesnih melodij, med katerimi je večji del evergreenov, po želji pa zaigrata tudi narodnozabavno glasbo, (dv)
Moj naslov:
Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto
25
studio
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado RENATI Š1MEC iz Gradca. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica je ta teden takšna:	-
1(1) Tiha sreča - ANS. NAGELJ
2	(4) Veter je napisal pravljico-ANS. TONIJA VERDERBERJA
3	(2) V parku - ANS. VESNA
4	(6) Moja domovina - IGOR IN ZLATI ZVOKI
5	(3) Ob rojstnem dnevu - ANS. HENČEK
6	(9) Mladost se končuje nam - ANS. BORISA RAZPOTNIKA
7	(5) V gostilni - ANS. VINKA CVRLETA
8	.(-) Ženinu - FANTJE Z VSEH VETROV
9	(8) Slovenski vojak - ANS. MIRO KLINC 10 (7) Iščem te - ZASAVCI
Predlog za prihodnji teden: Kmetova pesem - BRATJE IZ OPLOTNICE
o
H
n
Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Sludio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
PRISPEVKI K PRIJAZNEJŠI ŠOU
■	Na govorilnih urah je učiteljica " Vejica povedala gospodu Briht-" niku, da njegov sin Andrej kadi.
! - Malce zgodaj je pričel s to m razvado, je še pripomnila, m - Tako mislite vi, je izbuljil oči m gospod Brihtnik.
■	- Andrej je šele v tretjem
■	razredu, njegova pljuča so nežna, ■njegovo telo slabotno, je vezla “ dalje učiteljica Vejica.
m - Zaradi Andreja in njegovega m kajenja se ne razburjajte preveč, m Navsezadnje mu dajem denar za m cigarete jaz, ne vi.
■ Učiteljica Vejica je opazila, da a gospod Brihtnik ne prihaja več h govorilnim uram. Na uho pa ji xje prišlo, da govori gospod m Brihtnik po gostilnah, kako hodi m njegov Andrej v sila neprijazno
šolo...
Poslovodja trgovine Odeti potrošnika je jezen zavrtel telefon.
-	Ste vi ravnatelj, kajne?
-	Bo držalo. Kaj želite?
-	Vaše učenke so kradle v naši trgovini. Izmaknile so tri čokolade in tri žepne nožičke. Videl sem jih na lastne oči.
Aretina mama je bila zelena v obraz.
-	Moja hčerka že ni kradla, ne.
-	Poslovodja trdi, da je A reta priznala tatvino.
-	Poslovodja laže.
-	Tudi meni je Areta rekla, da ne ve, kaj ji je bilo, ko je posegla po čokoladi in žepnem nožku.
-	Menda ne mislite, da ste vi kaj boljši, če ste ravnatelj? Požvižgam se na takšnega ravnate-
Vihamo je zaloputnila vrata in je šla. Od daleč je bilo slišati njeno kričanje o neprijazni šoli. Učiteljica Želva je opozorila Marjana, naj ne divja s kolesom pred šolo, ker bo koga tnškodovaL
-	Ko te šljivi, stara! se je zadrl.
Otroci, ki so bili pred šolo, ker
je bil odmor, namenjen rekreaciji, so se od srca nasmejali.
-	Lepo, da so razpoloženi, je rekel svetovalec z Zavoda za šolstvo, ko je z ravnateljem stopil iz stavbe.
-	Nič nenavadnega. Pri nas je vedno veselo, saj niti za trenutek ne pozabimo, da smo otrokom prijazna šola.
TONI GAŠPERIČ