Dvojna mera. T r s t, 16. februarja 1908. V Škednju pri Trstu je bila zasebna nemška ljudska šola. ki pa je sedaj podržavIjena. Eako se je zgodilo to podržavljenje ? Vlada je prevzela edinega učitelja te dvorazrednice v državno službo ter ga pustila v služboranje na zasebni šoli v Škednju. Tako skrbi vlada^za Nemce v nenemških kronovinah. Temu podoben, a še bolj kričeč slučaj se pripravlja sedaj v Goriei. Profesor Alojzij Stockmair na državni gimnaziji v Gorici piše v _Grazer Tagblattu" z dne 6. t. m., da prevzame država goriško šulferaiusko šolo v svoje oskrbovanje, in sicer prevzame sedaj stiri učne osebe poleg onih dveh, ki jih je prevzela že 1. 1902. Torej se je vlada odloeila, da podari goriški nemški koloniji, ki šteje okroglo (rajši manj kot več) 2000 duš, kar šestrazreduo ljudsko šolo! Ako upoštevamo, da ima vadnica na učiteljiš.u v Gorici šest dekliških in osem deških razredov, ki so počenši od tretjega vsi popolnoma nemški — saj sta slovenšdma in italijanš.iua le neobligatna učna predmeta — potem moramo naravuost strmeti nad krivičnostjo šolske uprave spričo dejstva, da v Trstu noče za tisoče slovanskega avtohtoanega prebivalstva preskrbeti niti eaega samega razreda ljudske šole, da niti ne govorimo o višjih šolah! Bavuotaka krivica se godi Slovencem v Goriei, kjer si morajo sami z lastuimi žrtvami zdrževati devetuajst razredov Ijudske, oziroma meščauske šole, in to v državi, ki sprejema tudi slovenski davčai denar ! V Gorici prebiva le peščica priseljenih Nemcev, pa zdržuje vlada štirinajst razredov nemške vaduice ua slovenskein, oziroma laškem učiteljišču, tako da mora vaduiška učiteljica iz pedaguških in didaktiških oziiov rabiti tudi .lov.usko Ijud.ko _olo v .Šolskeni domu", da praktiško iiobrazi učiteljske kandidatinje. Ta skrb vlade za vzdrževanje nemštva r Gorici je v kričečem nasprotju z vladnim postopaujem na učiteljišču v Kopru. Za velevažuo praktibko izubrazbo učiteljskih kandidatov obstoji tu le euurazredua sloveuska vadnica; za Krvate pa, ki nnajo v Kopru zadnja dva tečaja, ki jiua je treba vadmce kakor ribi vode, sploh ni hrvaške vadtiice, in sicer že od leta lb?5I Glovek kar ne more pojmiti, da je taka brezprimerua pristranost sploh mogoča v pravni, redui iu civilizovaui državi! Tiste, ki so že tsiti, sitijo vedno bolj; onim pa, ki so vsega lačui, ue dado ničesar. Slovunci pa, ki so vedno iu povsod od vlade zauičevani in tepeni, su kar topu saiuega patiiotizma!