LETNIK 6. SL0VENKA ŠTEV. 6. SLUŽKINJAM V PRILOG. IVANKA KLEMENČIČ. TRST. Malokje so dandanes delavske moči v toliki meri izpostavljene samovoljnemu iz- koriščanju delodajalcev, kakor se to godi se služkinjami. Vzrok temu dejstvu leži na dlani: Služkinjam nedostaje strokovne or- ganizacije. Sicer se v vsakem večjem mestu nahaja po eno ali tudi več zaveti.^č za brez- poselne služkinje, kar je gotovo velikega socijalnega pomena, ako je vodstvo v dobrih rokah. S tem namreč, da se nudi služ- kinjam za čas, ko so brez službe, po ceni varno zatočišče, ne ščiti se istih le pred raznimi nevarnostmi, ki preže na neizku- šeno dekle v velikih mestih, marveč se vpliva posredno tudi na razmerje mej služ kinjanii in gospodinjami. Kajti služkinja ima tako vedno priliko, da si službo pre- išče. Ali, ako pomislimo, da ogromna večina služkinj že iz prostornih, pa tudi raznih drugih zazlogov ne more ali noče reflektirati na bivanje v zavetišču ter da je s samo priliko za menjanje službe služ- kinji bore malo pomagano, ker ji to ne daje jamstva, da bo prihodnja služba boljša, a da je vedno menjanje službe prava muka in v gmotnem oziru nesreča za dekleta — potem lahko uvidimo, da taka zavetišča nikakor ne zadostujejo v zboljšanje razmer služkinj. Služkinjam živo treba strokovne orga- nizacije, potom katere jim bo edino mo- goče voditi odkrit in vspešen boj za pra- vice, ki so si jih na isti način že v precejšni meri priborili drugi delavski sloji. Ponekod so se služkinje tudi že za- čele gibati v tem oziru in to gibanje se bo nedvomno vedno bolj jačilo in raz-, širjalo. Tudi med slovenskimi služkinjami je že zdaj mnogo inteligentnih deklet, ki se zavedajo krivic, ki se jim gode v službi, ter uvidevajo potrebo strokovne organi- zacije. Za časa nekega štrajka v Trstu sem slišala več slovenskih služkinj reči : : Kako za potrebo bi štrajkale me ! < Da, sedanje razmere služkinj kriče po zboljšanju, po temeljiti reformi, in služ- kinjam bo to s strokovno organizacijo ne- dvomno tudi možno doseči. Ali čas take organizacije za slovenske služkinje najbrže še ni neposredno pred vratmi, in zato go- tovo ne bo škodilo, ako se za sedaj obrnemo za pomoč služkinjam do gospodinj samih ter apelujemo na njih človekoljubje in pra- vičnost. V naslednjih vrsticah bi rada opozo- rila naše cenjene gospodinje samo na eno točko, v kateri naj bi človekoljubnejše po- stopale s služkinjami, nego se to splošno godi sedaj. Mislim namreč na spanje. Spanje je velevažen faktor za člo- veški organizem. Brez spanja sploh ni mogoče živeti, a tudi premalo spanja jako uničujoče vpliva na človeške duševne in telesne moči. To je že pač vsak skušal na svojem lastnem telesu. Drugače pa je seveda, ako kdo — bodisi zaradi zabave ali vsled dolžnosti — bedi dolgo v noč ali tudi vso noč, pa si potem lahko čez dan ali pa prihodnje noči privošči zado- stnega spanja — in drugače je, ako kdo vsako noč premalo spi, ne da bi imel kdaj priliko, popraviti in nadomestiti to zgubo na spanju. Takemu človeku rapidno ginejo moči duha in telesa, da postane bolan ali pa vsaj top in apatičen. Gospodinje bi torej ravnale v svojo lastno korist, ako bi dovoljevale služkinjam 157 dovolj časa za počitek, kar se sedaj ne godi povsodi. Skoro po vseh liišah je go- spodinjstvo urejeno tako, da služkinja noben večer ne pride pred ii. uro v posteljo, mnogokrat komaj komaj okrog polunoči. Zjutraj pa mora biti ponekod že ob 4., drugod pa ob 5. ali 6. uri zopet na nogah. Da se v tem času trudna in izmučena služkinja ni dovolj odpočila in naspala, je več nego umevno, in nič čudnega ni, ako je potem čez dan nevoljna, čmerikava, jezljiva in pri delu počasna in pozabljiva. To velja o doraslih in telesno popol- noma razvitih osebah. Kaj pa naj rečem o nedoletnih, še nerazvitih služkinjah, ka- tere se često z nezaslišano ravnodušnostjo drži dolgo v noč pri delu? Na misel mi prihaja pretresljiva črtica slavnega ru- skega pisatelja Antona Cehova, naslovljena : »Spati!« Pisatelj nam na priprosta v srce segajoč način stavi pred oči muke 13-letne pestunje Varke, ko sedi pozno v noč ob zibelki vedno jokajočega otroka ter mu s tihim glasom poje uspavanko. Silno je trudna in večkrat se ji zadremlje. Obiščejo jo žalostne slike iz življenja, ko je bila še pri stariših. Roka ji je zastala in zastala je uspavanka .. Zdajci začuti Varka na glavi težak udarec... Odpre oči in pred sabo vidi stati razdraženega gospodarja, ki je slišal dete kričati, pa je vstal in jo našel dremajočo. Surovi njegov udarec jo je za nekaj časa predramil, in zopet je s tihim glasom pela uspavanko ... Pa znova se ji zadremlje in zbudi jo surovi glas gospodinje, ki je prišla dete dojit. Delal se je že dan, a Varka še vedno pri zibelki ! Zdajci se v sosedni sobi oglasi gospodinja, veleč Varki, naj zakuri peč, in sedaj ^^e je začelo dnevno delo, ki je trajalo dolgo v prihodnjo noč. Varka dela, kolikor ji le dopuščajo moči, ali vedno se ji hoče spati. Komaj čaka, da bi že šla spat, a ko je bilo vse delo končano, za- pove ji gospodinja: »Varka, zibaj otroka...« In Varka se vsede ter ziblje in tiho peva uspavanko, a dete in kriči in kriči. Varka pa je utrujena do skrajnosti, do smrti, ter se v polusnu ne more domisliti, kdo je kriv njenih muk. Končno se zave tega svojega sovražnika — deteta ter ga za- davi, »smeje se od veselja, da bo sedaj enkrat smela spati...« Tako črtica, a v življenju se neštetokrat ponavljajo take muke nedoletnih pestunj, čeprav konec ni tako tragičen. Bodi torej skrb vsaki gospodinji, da vredi svoje gospodinjstvo tako, da bo imela vsaka, posebno pa še mladoletna služkinja dovolj časa za počitek. Če mora služkinja zjutraj zgodaj vstati, nič ne dene, da gre le zvečer lahko najpozneje ob g. uri in pol spat. Ako to zahteva kakih gmotnih ali komoditetnih žrtev od strani gospodinje, je to ne sme ostrašiti. Gotovo bi nobena gospodinja in za nobeno ceno ne hotela veljati za nečloveško tiranko, a nečloveško tiranstvo je, pritrgovati sočlo- veku na onem, kar neobhodno potrebuje k zdravju in življenju. NA BALKONU. UTVA. TRST. Kako je lepo na balkonu, ko dan se nagiblje v večer, ko trudno vse spi in počiva, ko čuti gl.isu ni nikjer. Krog stebrov samotnih ovija, dihteči, kipeči se slak, in pesem čarobno šepeče mehko in zaspano tja v mrak. In jaz sem tu — sama, ah, sama srce mi tako je toplo, ko prišel bi ti, bi ovila ko slak se krog tebe mehko. Čarobno bi pesem ti pela, tako, šepetaje, mehko, povedati bi ti hotela, da ljubim te, ljubim srčno. 158 PO PTUJl KRIVDI. SPISAL F. J. DOLJAN. Ne, zmeraj ni človek vsega sam kriv !.. . Zmeraj ni odgovoren za to, kar je postalo iz njega ! . . . Včasi se zdi, kakor bi se bilo zoper koga že od rojstva vse zaklelo ! Včasi se zdi, kakor bi moral kdo ho- diti po tiru, ki mu ga je odkazala nevidna roka . . . Nekatere ljudi zadene usoda Judeža Iškarijota, ki je moral biti rojen, da se je izpolnilo prorokovanje ! . . . — Glej, ondi po cesti se vlači ženska . . . bleda, prepadena, a frivolnih oči . . . Vsakdo ve, kaj je, česa išče, kaj na- merava . . . Možki se spogledujejo nad njo ... Če sta dva skup, si morda tudi pošepečeta kaj na uho . . . Ta in oni ve kaj povedati o nji . . . Drugi pa se zaničljivo ozirajo nanjo . .. Vsak ve, kaj je, česa išče, kam vodijo njena pota ... Toda vsega vendar ne vedo ... In baš tisto, česar ne vedo, je morda pogla- vitna reč ! . .. * * Bila je lepa in — uboga, dve lastno- sti, ki sta bili že sto in sto ženskam v pogubo ! . . . Stara je bila šele štirinajst let, a bila je nenavadno razvita — večja, nego so- deklice v tej starosti, in tudi močnejša . . . Ljudje so se obračali ža njo, kjerkoli je hodila, in pohotnežem so vzbujali njeni mehki, polni udje že zdaj pregrešne že- lje .. . K nesreči je imela še tisto zaljub- ljeno oko, ki ga nahajamo včasi že čisto pri majhnih otrocih. Nepopačen človek je bil vesel tega pogleda, toda pri grdih du- šah je izzivalo njeno plamteče oko uma- zane misli . . . In v tem ravno jt tičala nevarnost za njo ! . . . Potem pa še njena revna, nedostatna obleka ! . . . To je dajalo pogum, to je zapeljavalo k zaključku : »Prej ali slej ! . . .« Toda njena roditelja sta skrbno pazila nanjo. Ne da bi bila slutila že zdaj kako nevarnost za njo. Zdela se jima je še pre- mlada. V svoji preprostosti nista vedela, kako daleč sega nravstvena propalost ne- katerih ljudi. Vendar je brez potrebe nikdar nista puščala med ljudi. Gledala sta vestno na to, da ni čula doma nikoli nobene take besede, ki bi ji bila odprla prezgodaj po- gled v skrivnosti življenja, skrbela pa tudi za to, da ni zašla v kako druščino, kjer bi se bila prezgodaj pohujšala . . . Oče je bil preprost delavec, mati pa se je ukvarjala s šivanjem. Trudila sta se vsak po svoji moči, da bi povekšala skromne dohodke, hčerka pa, v katero sta bila oba zaljubljena, je le semtertja kaj pomagala. . . , * Oče je ležal vznak na postelji in zrl v nizki strop nevelike, otemnele sobe. Bil je malo bolehen in ker ni imel naročenega nobenega posebnega dela, si je hotel od- počiti malo. Za mizo pa sta sedeli mati in hči. Mati je pridno vbadala, hči pa je položila delo iz rok, rekoč : »Ne morem, pa ne morem, tako me boH!...« Bila se je pred dvema dnevoma vbodla v prst in zdaj ji je otekal. »Pa bi šla vse eno k zdravniku!« ji pripomni mati. >''Taka stvar ni, da bi jo puščal človek v nemar . . . Naj pritisne prisad, pa boš imela ! . . .« »Saj grem !« »Le pojdi, le \< pritrjuje oče. »Boljše malo prej, nego prepozno ! K tistemu zdrav- niku pojdi, veš, ki je zadnjič Jeranovo zdravil. Dober človek mora biti to. Pra- vijo, da revežem nič ne računa. Saj menda veš, kje stanuje ? .. .« 159 »Vem ! . . . Hči se je preoblekla v malo boljo, vendar tudi že obnošeno obleko, ter se odpravila . . . Oče in mati sta veselo zrla za njo, ko je odhajala ... Nekaj časa sta molčala po njenem odhodu. Bilo je videti, kakor bi »e vtap- Ijala vsak v svoje posebne misli. V istini pa sta oba mislila na hčerko. Vladala je popolna tišina v sobi. Culo se je samo poskakovanje prepelice,' ki se je izprehajala po tleh ... Po vsakem drugem, tretjem skoku se je ustavila in se ozrla najprej na desno proti postelji, potem pa še' na levo proti mizi, kakor bi hotela pozvedeti, zakaj to molčanje . . . Bila je na eni nogi šepa- sta. Prišla je bila nekoč v svoji krotkosti preveč blizu nekomu. Dotičnik, ki je ni videl, je prestopil in ji zdrobil nožico . . . No, navzlic temu je pridno pepedikala ter razveseljevala hišne prebivalce ! . . . Prvi izpregovori oče : »Boš videla, da še prav dobro omoživa našo Malko, kedar pride v tista leta! . . .« »Bog daj, da bi jo !... Saj če se nama to posreči, sva dosegla vse, kar sva si želela !...« »Tako lepo nama raste, da jo je res veselje videti! . . . Jaz upam, da se zagleda kdo vanjo, ki bo imel toliko, da se poleg nje tudi nama ne bo slabo godilo ! . . .« »Bog te usliši ! . . . Včasi si si baš zaradi tega želel fanta! . . .« »Zdaj več ne !.. . Zadovoljen sem, da je tako! . . . Lepa je, pridna tudi, hvala Bogu ! ... Bo že kako ! ... S fanti je tudi križ, veš ! . . . Ne bi dejal, če bi študiral !... Toda kdo ve ?.. . Morda ne bi imel ta- lenta, ali pa tudi veselja ne za učenje ! . . . Kaj bi bilo potem iz njega? . . . Večni trpin bi bil, kakor sem jaz! Ali pa bi bil še kak nemarnež in pijanec ! . . . Pri dekletu nimava takih skrbi !.. . .Samo Živo in zdravo nama jo Bog ohrani ! . . .« Tako sta semintja govorila dolgo, dolgo . . . zatapljala se v sladke nade . . . gradila si zlate gradove ... Ali prav tedaj, ko v njijinih srcih nt bilo prostora ni eni neveseli misli, se je zgodilo nekaj, kar je uničilo za vselej Tijijine upe ... — Plaha, boječa, tresoča se na celem životu je stopila v sodno sobo . . . »No, kako je bilo, povej zdaj vse na- tanko ! « Glas preiskovalnega sodnika je bil oduren, zadirajoč se. Imel je ta gospod od nekdaj mržnjo do vseh s takih slučajev . . .« »Bolel te je prst, kaj ne da, in šla si k njemu ? . . . No, ali je prst pogledal ? . . .« »Je!« »In kaj potem ? . . . Ali ti prsta ni obvezal ? . . .« »Je ! . . .« »Tako ! . . . Dobro ! . . . No — in je kaj govoril med tem? . . .« »Govoril ! . . .« »Torej — kaj ti je rekel?« Zardela je, povesila oči in s težavo je izjavila naslednje besede : »Rekel mi je, da sem — lepa . . .« »In tebi je to ugajalo seveda? . . .« Nič odgovora. »In kaj ti je še rekel ? . . .« »Vprašal me je na to, če g-a imam kaj rada.« »Pa kaj SI odgovorila?« »Da ga imam !« Preiskovalni sodnik pogleda pomen- ljivo sodna zdravnika, ki sta prisostovala zaslišavanju. »Kako pa si mogla reči kaj takega ?« Začudila se je temu vprašanju. »No če pa je bil tako dober, da mi je zavil prst v bato in mi ga zavezal ! . . .« »Pa kaj je potem počel, ko ti je bil prst obvezal ? . . .« »Pobožal me je . . .« »Kod ?« »Po bradi in po licu . . .« Pokazala je z roko, kako je to storil. _ ' »In kaj ti je še storil ? . . . Povej ! . . .« 160 »Po—lju--bil . . .« Iznova se ji je beseda ustavljala. »Kam te je poljubil?« »Najprej na oči . . . Rekel je, da imam tako lepe oči !.. . Potem pa še na usta . . .« »No in si tudi ti njega poljubila? . . .« »Ne ! . . .« »Torej dalje . . . dalje ! . . . Kaj se je potem zgodilo ? . . .« »Potem sem hotela iti . . .c »A—ha! ... No in — ?« »On pa me ni pustil ! . . . Prijel meje za roko m potegnil za sabo . . .« »Hudo potegnil? . . .« »Hudo ! . . .« »Kako to ? . . . Ali si se mu ustav- ljala ?. . .« »Ustavljala ! ... Pa še zelo ! .. .« » Zakaj ?...-< »Začela sem se ga bati! . . .« »Pa zakaj si se ga začela bati — tako — nenadoma ? . . .« »Ne vem !... Gledal je tako čudno ...« »In kaj potem ? . . .« »Izpulila sem se mu iz rok in bila sem že pri vratih, ko me dohiti . . .« »Le pripoveduj ... le pripoveduj in ne ustavljaj se vedno ! . . . Kaj je storil na to ? . . .< »Toliko še vem, da mi je položil eno roko črez hrbet, z drugo pa me je zagra- bil za obleko . . .« »Dalje . . . dalje ! . . . No —« »Vzdignil me je in nesel — —« Naprej je odgovarjala zmedeno .... Preiskovalni sodnik ji je stavil še nešteto vprašanj — oh Bog, kako brezobzirnih, krutih vprašanj ! ... Na večino tistih ni vedla dati odgovora, ker jih razumela ni !.. . — Oči so se ji širile . . . čudile se . . . strmele .... Kakor strup so učinkovala nanjo ta vprašanja! ... — .Sodnik namigne zdravnikoma in ta jo odvedeta s seboj... Šum njenih lahkih sto- pinj so zadušcvali težki koraki obeh izve-j dencev . . . .Šla je kakor jagnje, ki ga pe- ljejo v mesnico . . . V tem sta vstopila oče in mati, ki sta čakala med hčerinim zaslišavanjem zunaj na hodniku . . . Mati je jokala in si brisala solze, oče pa je stresal z glavo in se prijemal z ro- kama zanjo, kakor bi nečesa doumeti ne mogel . . . »Oh, kako jo je škoda, kako jo je škoda ! . . .« je vzdihoval. . . Izražal se je, kakor se je v svoji priprostosti pač znal !... »Gospod, to je strašna . .. strašna ne- sreča ! . . .« je nadaljeval proti preiskoval- nemu sodniku. »Oh, da sem moral jaz do- živeti kaj takega ! . . .* »K — no . . .« Preiskovalni sodnik ni imel dosti zmisla za bol, ki je zvenela iz očetove tožbe. .Seveda, taki ljudje ! . . . Kaj bi se delali tako ! . . . Hotel je še nekaj dostaviti, toda ko ga je en pogled na očeta in mater poučil, da sta v resnici žalostna, si je pre- mislil. Ko pa so se oni spet vrnili, je bila deklica vsa zbegana ... Po njenih licih, ki sta zdaj zardevala, zdaj prebledavala, sta se vlekli dve široki, umazani lisi nizdol, kakor dve cesti ... po njih pa sta ji pol- zeli dve težki, debeli solzi ... In ihtela je . .. ihtela . . . Oče in mati pa sta jokala z njo ! . . . Predno jo je sodnik odslovil, jo je še vprašal : »In kaj ti je dal, ko si šla od njega ?.. .€ »Dve breskvi mi je vtaknil v žep in pozneje sem našla tudi še goldinar v njem . . .< »Mhe — goldinar! . . .« — * * Ko je bila prišla po tistem groznem, ostudnem činu domov, ni nič povedala, kaj se je zgodilo. Prirojeni čut srama ji dni opuščal tega, dasi je slutila, da bi morala govoriti . . . dasi ji je njena skriv- nost težko ležala na mladem srcu. 161 Ereskvi je bila potoma pojedla. Se- veda, sadje in — otrok ! Baš v tem nje- nem činu se je nemara razodevalo, kako nevedna, kako otročja in najivna da je . . . A ko je preiskovalni sodnik pri drugem zaslišanju zvedel to dejstvo, je vskliknil pomembno : »Ah — sladkosnednica ! . . .« Zdelo se mu je poslej neverjetno, da se je branila . . . Denar je skrivala pred starisi, baš radi tega, ker ni mogla povedati, kako ga je dobila . . . Tudi menjala ga ni, akoravno bi si bila lahko marsikaj kupila zanj, kar jo je mikalo . . . Pekel jo je tisti nesrečni goldinar, a da bi ga bila vrgla vstran, za to ji je nedostajalo zopet moči in tudi razsodnosti . . . Da, ko je bila neko nede- ljo kmalu po tistem med svojimi vrstni- cami skupaj, jo je preobvladala celo ona bahatost, ki jo tako pog'osto opažamo pri nedorastli mladini. Njena prijateljica se je hvalila, da dobi novo krilce, a ona, da bi to samohvalo paralelizovala, ji je pokazala — goldinar ! . . . To je obudilo zavist in — strmenje ! . . . Prijateljice so jo začele gledati pisano in ne ena je ni pozdravila prijazno, ko so se razhajale od nje . . . Da ima hči ubogega delavca goldinar v žepu, je vzbujalo pozornost, in kmalu se je v soseščini splošno govorilo o tem. Naravno, da sta zvedela to naposled tudi njena roditelja. In tudi onadva si v prvem hipu stvari nista mogla razložiti drugače, nego da je hči denar ukradla. Začela sta pritiskati nanjo, da bi spravila resnico iz nje. »Povej, kje si dobila denar !« je kričal uče ves iz sebe ter ji grozil s palico. »Ali boš povedala ? ... « Po daljšem vpiranju je med glasnim jokom obstala ... Oče pa je bil, ko je čul resnico, hujše zadet, nego če hi bil zvedel, da je hči tatica . . . Opotekel se je in zgrudil na stol . . . Ah, ta njegova iiči, na katero je bit tako ponosen, na katero je tako zidal, s katero je delal take načrte ! . . . Divja bol mu je krčila srce in v tej boli m v želji, da bi se maščeval za grozno lopovstvo, je storil neprevidnost, da je šel iskat zadostila k - sodišču . . . Pomislil ni, v kako nevarnost spravi s tem, če drugega ne, pa vsaj dobro ime in čast svoje hčere ! . . . (Zvršetek prihodnjič). POMLADNI ČAS. FRAN ŽGUR. PODDRAGA. PomUidni čas ... vabi nas življenje mlado ; K.!obuk po strani grem po poljani, vsa zemlja se smeje mi, smeje nebo. — Cvetja h klobuku da ravno polje — radost v srce mi da solnce dekle . . . Cvetje in radost vsa tvoje oči, v njih moja dušica . ptička žgoli ! KOKETERIJA. IVANKA KLEMENČIČ. TRST. Med najznačilnejšimi znaki ženske za- sužnjenosti je nedvomno njih nagnenje h koketeriji. Žensko se je degradiralo v igračko, ki bodi razvedrila potrebnim moš- kim v prijetno zabavo, v stvar, od katere imej moški le svoje koristi in ugodnosti. Vse, kar bi znalo biti nevarno takemu na- menu in pomenu ženske, se je kratko in malo konfisciralo — razuin namreč in voljo. Tako je ženska postala ne le sužnja moške samovolje, marveč tudi sužnja svojih čustev, ki so se razvijala nenormalno, bolno, ker jih nista vladala in vodila razum in volja. 162 Ljubezen, dopadanje moškim, to je postalo edina vrednost, edina sreča ženskega živ- ljenja. Kako ničeva, prazna je ta vrednost in ta sreča, dokazujejo ravno sredstva, katerih se ženske poslužujejo v njih dosego. Koketerija torej nikakor ni naravna, bistvena lastnost ženskega bitja, marveč le bolan pojav njene zasužnjenosti. Ob vzgoji že se oslepari žensko za nje razum, prikrajša se jo kolikor mogoče na razvitku njenih telesnih moči ter se jo tako osužnji duševno in materijelno. Za življenski boj ji ostane kot edino orožje — koketerija, flirtovanje s svojo zunanjostjo. Vsled sto in sto let trajajočih tradicij je ženski koketerija zašla takorekoč v kri, da je res teško najti ženske, ki bi te last- nosti vsaj v neki meri ne imela. Že način, kako se ženske oblačijo, ni druzega nego oblika koketerije. Vsi modni pojavi so vedno naperjeni v to, da v čim večji meri vzbude pozornost moškega sveta. Napačno je nam- reč misliti, da se ga. doktorica A. zgolj radi tega oblači tako elegantno, da bi »posekala« gospo zdravnika B ; glavni namen temu skušanju v oblekah je marveč dopadanje moškemu svetu. Ne, katera bo lepše oble- čena, ampak ktera bo bolj ugajala, vzbudila več pozornosti — za to se gre. In da v tem, da skušajo ženske na tak način — bodisi omožene ali proste — vzbuditi pozornost in dopadanje moških, o katerih često ne vedo druzega, nego ime ali pa še tega ne, o katerih morda celo vedo marsikaj pikant- nega ali umazanega, da v tem prizadeva- nju ne tiči baš idealna vzvišenost, marveč precej nemoralnosti, to je neoporečno. Poleg oblačenja pa leži tudi v ostalem ženskem obnašanju mnogo koketerije. Skoro vse ženske govore in se krečejo nekako laskavo, ali prav za prav spačeno. Kokete- rija je ženski — kakor sem že gori rekla — pač zašla v kri, in v obče ženska ne more za to. Drugače seveda je z velikim številom onih žensk, ki svojo koketnost z vso zaved- nostjo uporabljajo in še rafinirajo. Koketerijo torej lahko razdelimo v dve vrsti: v nezavedno in preračunjeno. V prvo vrsto spadajo one ženske, ki se sicer oblačijo po modi ter se obnašajo, kakor jim veleva takorekoč prirojena ko- ketnost, ki se pa te svoje lastnosti ne za- vedajo. V drugo vrsto pa spadajo one ženske, ki se koketerije poslužujejo in katerim gre naslov »koketa«. Ali med koketami je tudi razlika. Mnogo koketnih žensk ne namerava nič zlega, marveč se hoče le greti ob simpatijah duhovitih ali sicer prijetnih jim gospo- dov. Sredstva take koketerije so vsikdar, rekli bi, dostojna, nekako nedolžna. Vendar pa je tudi ta koketerija jako nevarna ter je bila že često vzrok nesrečam. »Koketa« v najslabšem pomenu besede je pa ona, ki rabi to orožje frivolno, kateri je narav- nost namen, vzbuditi v moških erotična čustva ter se ob tem zabavati. Take »ko- kete« mnogo bolj zaslužijo zaničevanje, nego one ženske, ki si s koketerijo iščejo ¦—¦ kruha. Vsekako je koketerija vselej in v vsaki obliki nečastna za žensko. Zato mora vsak pravi spoštovatelj ženstva želeti in delati na to, da se isto čim preje otrese svojega duševnega in gospodarskega robstva, kajti, le duševno in materijelno svobodna in samostojna ženska se bo znala povspeti do ciljev, ki se jih ne doseza — s koketerijo,^ KAJ TRDIŠ ... UTVA. TRST. Kaj trdiš, liaj trdi.š to, dragcc, da za-me ti mari nič ni ; pri tem, aj, ti vedno izdaš se, da v srcu te vendar skeli. Zakaj me opravljaš pri drugih ? Ah, stori tako, kakor jaz, če mar ti ni zame, izbriši zato me iz duše v dokaz. 163 SAVINSKl VENEC. ZLOŽIL ŽIGA LAJAKOV-MOZIRSKI. v. Perijodični studenec. Iz osrčja zemlje sili srebropeni vir na dan in skrivnostno v zemlje krili spet izgine nepoznan. — Večno kakor raz vršine vir gubeč se v skalni sip, up za upom zopet mine, varajoč nas kiatek hip. „Ave Marija" V Solčavi. Prozorno mrak nail selom plove, za gore tone beli lian, k počinku zvon večerni zove, pobožno križa se seljan. — Ni molil z vami potnik verno in trmliie glave ni odkril : strmeč v krasoto neizmerno i on je božjo moč častil ! . . . ŠOLSKA IKONA. •SRBSKI SPISAL DR. LAZA K. LAZAREVIĆ. PREVELA I. IN F. KLEMENČtČ. (Nadaljevanje.) Konja sta dirjala bolj in bolj, in ona je noslonila glavo na Ninkove prsi, pa je neutešno in silno zajokala. Se malo se vidi skozi oblak prahu, kako se voz giblje. Že se je obrnil po Zebićevi poti, a pop ,in za njim ves narod ne gane se z mesta in ne trene z očmi. Ko je voz že izginil, si je pop obrisal oči in pogledal po na- rodu. Mahnil je malo z glavo, kakor da bi rekel »z Bogom«, in stopil je čez cesto. Odprl je cerkvena vrata in padel je na obraz pred oltar, da se je s čelom dotaknil tal. Ležal je tako, more biti, četrt ure, a ko se je vzdignil in obrnil, zagledal je polno cerkev naroda. Ko se je Ninko čez teden dni vrnil iz Belgrada, ni mogel dovolj odgovarjati ljudem. Pripovedoval je mnogo čudnih stvari, ki jih je videl v Belgradu, da smo mu jedva verovali. Glede Mare je dejal, da je .šel najprej s pismom vladike v neko šolo in ga izročil šolskemu predstojniku. Ta, je rekel, ko je preč'tal pismo, odišel je ž njim in z Maro na dom nekega pro- fesorja Vučetića, in tu je izročil Maro. Pravil je, kako je v tej hiši marsikaj, da niti za deseto ne veš, čemu je in zakaj je, in kako se človek lahko osramoti, ako dobro ne pazi. Tako on, je rekel, niti ni gledal, marveč je pljuval poleg sebe. Ko je slučajno obrnil oči, pa stoji na tleh ve- lika peskarica, — malo, je dejal, da ni v njo pljunil. Pozneje, je pripovedoval, vse to pri tem profesorju, so mu ponudili, da bi si nalil juhe na krožnik, a on, je dejal, je rekel: »Naj le bo, hvala, jaz lahko tudi iz sklede«, ter ni hotel mazati krožnika.— Vedeli smo mi že v naprej, da nas on ne osramoti ! Pop ga je vsaki hip prekinil ; »A Mara?« ali: »A ona, kaj je rekla?« in Ninko je skušal povedati vse, kolikor lepše je znal. Rekel je, da je vesela kakor ptica in da jo ljudje, pri kojih je, imajo radi, da ne more bolje biti: »Ne pride«, je rekel, »s krila«. Bog daj ! Samo da je nekoliko zmedeno pripovedoval, kako se je poslovil od nje. »Ni se niti Jokala!« je dejal. Kje more to biti, da bi se otrok ne jokal ? Kaj da vam pravim, kako nam je bilo brez nje, kaj da vam opisujem, kako je bil siromak pop čisto zmeden, kako je mnogo- krat hotel to, a je delal ono, kako je mislil eno, a govoril drugo. Čemu da vam pri- povedujem, kako smo bili kakor ubiti in kako je kum Ninko ves zarudel, ko je čez deset dni dobil pop pismo od Mare, v ka- terem je pravila : kako se čuti samo, kako se je hotela uloviti za kum-Ninkov voz, ko se je vračal, kako se vedno skriva pred gospo za drva in v šupo, pa se na samem joče in kako, je dejala, hoče umreti. Ne treba mi se niti pri tem zadržavati. 164 kako je pop na vrat na nos pripravil voz za Belgrad in kako je s tem pismom od- letel k vladiki. — Vse to bi le raztego- valo povest in vse to bi samo tisti razu- mel, ki je svojega lastnega otroka I moral poslati v tujino ali ki je sam v svoji mla- dosti moral zapustiti svoj dom. A kdor je vse to prestal, ta ve, kako nazadnje tudi žalost pojema ; njeni valovi poležejo po srcu in trudne površine se dotakne samo še pismo od milega, kakor lasta vicino krilo mirnega zrcala vode. Dan za dnevom, teden za tednom, pa tudi meseci so minevali, ne da bi se ču- tilo. Kar je prošlo, se zdi, da je bilo malo poprej, samo v bodočnosti vidi srce, ki čaka, večnost. Ko je bil poslednji mesec šolskega leta, ni mogel človek živ priča- kati konca. Toda žalosti ni več. Obrazi so se razvedrili in nekaka nemirna radost ozarila je tudi oveneli popov obraz. Na- stala je vročina. Ikonija že beli popovo hišo in pripravlja se sprejem za Maro. Nekega dne se je vsedel tudi kum Ninko na voz ter se v božjem imenu odpeljal v Belgrad, a veseli narod mu je samo eno priporočal: »Le hiti! ne zadržavaj se!« Marina soba — kakor raj. Okna na- kičena z lipovimi vejami, pod tramovi na stropu vise šopki resede. Na peči vsako- vrstno cvetje ; nova pisana odeja je raz- prostrta po postelji. In samo smo še ne- strpno pričakovali milega vladalca, ki niti ni sanjal o svoji moči nad našimi srci. Moj Bog ! ko je ona prišla ! F'op je izven sebe od veselja. Ikonija malo da se ne zaduši od solza, pa ne pusti otroka iz rok. Žen polna hiša, pa samo javkajo : »Joj meni ! Kako je dete shujšalo !« — Ej da, draga, lačno in žejno v tu- jem svetu ! ¦— Pa trpaj detetu kolače in druga jedila v roke in v usta ! A ona se je malo spremenila. Samo da je malo porastla in da je v obrazu postala bolj bleda, tako da so ji črne oči še bolj črne in se ji še močneje svetijo. , A ona ni vedela, kaj bi delala. Pre- polno ji je bilo srce, pa je ni moglo nikjer dolgo trpeti. Vsela se je na posteljico, držala je kolač v roki in zvonila z nogami. Tedaj je skočila, letela v kuhinjo in silila Ikonijo, da ji je pripovedovala to in ono. Potem je tekala po dvorišču, klicala ko koši. gledala, kako je Mićo grebel žrjavico iz peči za kruh, ali kako je sosed Cerio delal strašilo za ptice. Potem pa hajd ! v Ninkovo ali Gluvičevo hišo. Oni pa, kakor da je prišel k njim vladika ; ogledujejo jo z vseh strani in se je ne morejo do sita nagledati. Tako je ona razveseljevala popa in selo. Šla je s popom tudi k vladiki. Bila je v šoli. Potem je spet z dekletci pri igri ali na delu. Ličeca ji postajajo okrogla in rudeča, dokler ni minil tudi že mesec julij in dokler ni kum Ninko zapregel konjev, da odpelje dušo vasi iz vasi. Ko je odšla drugikrat, se je godilo vse po starem. Znova je trebalo čakati leto dni, in ko se je to završilo, prebodlo nas je neko lepo pismo, v katerem je rekla: »Sladki oče! Srce mi hoče počiti, ker ne morem priti k tebi. Pravil ti je vladika, da me je premestil v neki penzi- jonat, kjer se govori samo francozki. Celo leto sem hodila v šolo, a sedaj me niti o razpustu nočejo pustiti domov. Pravijo : moram se učiti francozki, da dospem druge itd.« Morete si misliti, kako nam je bilo! Ali kaj čemo ? Popu ne smeš niti omeniti, da gre k vladiki, da bi jo on kako iztrgal odtod ter jo poslal nam, čeprav le za te- den dni. To bi njega siromaka še bolj bolelo, kajti on je gotovo tudi že sam z vladiko o tem govoril. Nagnili smo glave, pa molčali. Še smo pretrpeli leto dni. Ko bi mo- rala priti, prejel je pop pismo, da pojde to leto v počitnicah gospa, pri koji je Mara, na Dunaj pa hoče da povede tudi njo se sabo. Volja vladike je, da dekle, prej nego se zavsem vrne domov, vidi; 165 kolikor več sveta ter se nauči vsega, za karkoli se ji ponudi prilika. Popu je rekel : »Potrpi, oče, še leto dni ! Naj dekle spozna svet. A pozneje, ko pride k tebi, ne boš se več od nje ločil!« Tako je zopet nasto- pila večnost, po kateri menda pač tudi nam zašije solnce. Med tem se je spreminjalo marsikaj v vasi — čas dela svoje ! Naš stari učitelj nas je zapustil — odišel je siromak na potovanje, na katero se gre zaprtih oči. Bog mil daj večni mir in pokoj ! Žal nam ga je bilo. Siromak je bil nekako prirastel na selo. Lepo smo ga pokopali. Potem smo razpustili deco in zaprli šolo. Zdaj smo vsi upali, da nam pride Mara za učitelja. Že je bil pop z nekoliko starejših ljudi zbog tega šel tudi k vla- diki, in on mu je za trdno obljubil. Siro- mak pokojni učitelj čisto nam je bil . . . človek zares dela greh ! . . . hotel sem reči : čisto nam je — Bog mi greh odpusti — bil stal na potu. Da vidite, smo-li pričakali, čemur smo se nadali. (Pride še.) FANTAZIJA IZ LJUTOMERSKIH GORIC. SPEVAL V. S. FEDOROV. DUNAJ. I. iPa siaoči po naši vasi si fantje zapeli so in k ljubicam svojim pod okna radostno hiteli so. Aj to je bilo prepevanje in ukanje celo noč, in celo noč plavali glasi so mimo tihih koč. A jaz sem sam, brez ljubice stal sredi cvetnih poljan — na nebu pa zvezdice sanjale so nebeški svoj san. In duša zahrepenela mi po družici je, mogočno zahrepenela po pravi sestrici je, ki bi lajšala njene samote bolest in jo spremljala vse dni skozi bede pekel in radosti nebo v nedolžne, božanske sni. In dalje po vasi prepevali so fantje si na glas — In moje srce je začutilo, da zdaj je ljubezni čas. * »Zejam — žejam ! . . .« vpil sem v temni uuči ko sem ležal sam in zapuščen, ko očesa trudnega ni hotel mi zatisnitL blažilni sen. Srce mi je pialo v divji boli, duša žejna mi je plakala, in svetov neskončnih je trenutkov veličastnih, svetih čakala. Vse zaman ! . . . Le huje so spomini moj mogočni >jaz< razdirali, kakor iz oblakov hudournik drug za diugim so izvirali. Divje klice burnega življenja hrepenele so na vse strani, v moji duši litele so razrasti, sok jim je dajala vroča kri. In živeti, ah, živeti srečno, v dražestnem razkošju mladih dni, kak gori, žari to hrepenenje in razganja mojo vročo kri. Zopet prihrumeli so spomini — Sam sem ležal, sam in zapuščen, in očesa trudnega ni hotel mi zatisniti blažilni sen. Ti pa slišala si moje khce - in prišla si, angel tolažeč, v mojo sobo, ljubica Matilda, tolažil stotisoč mi noseč. V meni spet zaplalo je življenje kakor nekdaj v davnih, davnih dneh —• Moč nekdanjo zopet sem začutil se razlivati po udih vseh. In mogočni tok močij neznanih - bolno mi telo je spreletel, ko mi je poljub na licih mrzlih kakor divji plam(;n zagorel. Čutil sem, da v tebi le, Matilda, se mi je rodil veliki dan ; iz temot nočij brezkončnih takrat me je prebudil veliki dan. l66 MAGDALENA. J. s. MACHAR. Z DOVOLJENJEM PESNIKOVIM PREVEL ANT. DERMOTA. PRAGA. VI. Tam ob Labi k bližnjim lesom trate se .šire cvetoče, po teh tratah v sredi teče ozka in peščena cesta, po ti cesti zibljejo se zdaj v polahki, dolgi vrsti solnčniki se majajoči, jeden, dva, tri, štiri, pet, šest - pač naštel bi trideset jih ; svetle damske toalete v solncu se pestre pod njimi, okrog njih pa z desne, leve, k njim obrnjeni na pol in švigajoči s paličko mi skačejo njih seladoni. Solnce kot bi ogenj lilo z modrosivega nebesa na to trato. Zemlja pali pod nogami. Suha trava krči liste si črneče. Glavce cvetov dol visijo kot nalomljene bi bile. Intenzivnih težkih vonjev vzduh je poln. .Sto in sto cvrčkov polni z vriščem ga peklenskim, kot kovine raztopljene milijoni kapljic bi ob ploščo treskale stekleno . . . Tolste dame v kora z robci otiraje lica hvalijo vsak trenotek : »To je vreme ! Danes se nam je obneslo !« Plavolase, modrooke patricijske hčerke srečne vse korakajo. Tak izlet jim je praznik. Star dovtip in vsako misel prismojeno dvornih njihnih kavalirjev smeh plačuje jim hvaležen. V praznem, plitvem njih življenju nov mejnik je dan današnji ; ¦ bržkone spominjale se bodo takle : Po izletu 14 dnij, mesec al dva bilo je . . . Ah, te uboge naše hčerke patricijske ! . . . Do 14-ih let sedijo s krilci kratkimi in lasci počesanimi nazaj tam v šolski izbi svojega mesta. Pošljejo jih po navadi v Ziikupe še nekam k nunam . . . O božiču kažejo že mamce vse solzne od sreče lepo pisana voščila v čisti nemščini. Dve leti ondi so in vrnejo se v krilih dolgih staromodnih, in nad čelom s prečo, zadej dve viseči kiti, z okom vedno v tla povešenim in z vednosti zalogo. Srečna mati vpelje zdaj med svet jih. Pojdejo mi k oskrbniku, in k županu, k svetovalcem, k mestnim vsem kapacitetam. Hčerka tak je tiha, skromna kot vijolca. Brez napake govori nje dete nemški, in od nun s seboj prinesla kupe svetih je podobic radi pridnosti, nravnosti --- mati jt- je vsa vesela, saj doma ji gre na roko, kuha z njo in pere, lika, oči k godu tajno šiva pisane cipele, hodi popoldne ob petih v drugo mesto z molitvenikom in ondi v cerkvi prekleči zmiraj celi blagoslov pred podobo čudodelno. Za četrt al za pol leta spremeni se ponenaglem : 167 Kite zginejo, lasje nad čelom so pristriženi ; po modi všita je obleka ; bratcem, sestricam razdajc svete vse podobice, le ob nedeljah v cerkev hodi, ker navada že je taka ; zbere si prijateljic in v dneh 14-ih z njimi sklene večno že prijateljstvo, ki traja skoro mesec dnij ; V nje spominsko knjigo mora vsak pisati, kogar sreča ; kak zakotni mojster plesa svojo kaže ji umetnost, (enkrat v letu v Prago ide v karnevalu z materjo na ples dijaški) ; čita rada, (mamka če. da ne pozabi samostanskih vcdnostij, in >-Gartenlaube« ji naroča) često med berilom plače ; Wernerico, Heimburgovo vživa, kot nje mama nekdaj izsesala je Marlittko ; z naših pesnikov le ceni Halka in Jablonskega, izposoja si jih, pri njih vzdiha, krasno jih prepiše v album obrezani zlato ; uri dve vsak dan si šiva balo svojo, ki jo v nadi bona fide že pripravlja ; na večer pa se sprehaja mi po trgu s posestrimo, nji zaupa koprnenje svoje, sanje, a na pol le : na dnu duše nje tiči pa kak junak, baron al grof, oficir al pa vsaj doktor ; par platoničnih ljubeznij veže deklico z dijaki ; proti zanjkam in skušnjavam malomestnih don Juanov čuva jo — oko nje mamce, dasi budno jo varuje — ampak nje prebrisanost prirojena . . . Leta gredo ... V dvajset in četrtem letu hčerke patricijske naše zvenjajo. Vedo to in se javnosti ogibljejo, spet hodijo tja k blagoslovu z resignacijo otrovano, vsa nevoljna zdaj sovraži tiste mlajše družke svoje, ki doslej so v polnem cvetu ; jezik njihov je strašilo vseg'a mesta . . . No, seveda, če pa mati je previdna, sama ji moža izbere, zgovorita se, pokorna hči zamenja sen junakov svojih z buržojem vsakdanjim in je srtčna, da usoda smešna stare je device ni zadela. Žije . . . srce zamorjeno skoro začne ječati, duši ga malo — a nakrat se vrže v prvo, ki odpre se ji naročje — glas vesti ne kara je, saj tak žive vse druge, — ona sicer vzorna je gospa decentna, krepko vodi doma vlado, za moža skrbi pravilno, deco vzgaja tako dobro, kot je njo nekdaj nje mati, v tem redi se, in časti jo mesto celo ... Revice ve, patricijske hčerke naše, ve ljubezni moje vesne obledeli mi spomini ! . . . Za zabavo mladih gospic pa skrbijo sinčki mestni, mladi C. kr. uradniki, ki očetom v gospodarstvu na pomoč so, v trgovini, njih očetje so pri stranki 168 vladajoči. Jurij spremlja mirno kakor mož starej.ši že gospo županjo. Ta pa vse pikantnosti mu pravi o vseh znanih in neznanih druge .stranke. Jurij časih, kakor vsak uljuđen človek, se zasmeje, nekaj reče, a v tem misli neprestano na svoj mlin in gospodarstvo. S težkim srcem, jezen vzel je slovo od življenja v Pragi. Ko pa se do vrat pripeljal dvorca rojstnega je, pri.šla misel mu velika v glavo : mirno bode gospodaril na posestvu oča, delo nadzoroval bo na poljih, vodil sam račune, itak tujci ga le goljufajo, tak se tekom dne utrudi, zvečer pa se mirno vleže — z teh načrtov, sanj je vonjal vonj idil Vergilovih, ta .slika mu ugajala je, večji spet se zdel je sebi, vzvi.šenejši, in to mu je laskalo se neizmerno. Kak bo dalje — ni pomislil, le da bi prevzel že skoro. Gospodari — služinčad pa ( esto kar debelo gleda nad naredbo marsiktero, a vgovarjati ne upa. Zdaj pa Jurij kuje plane, same plane. Po Luciji kot- nehotoma županja večkrat vpraša, toda Jurij jasno ji ne odg^ovarja. (Nju razmerje zdaj je ja.sno. V duši Jurij si je mislil, da ravnal je častno, dasi glupo. Luci zdaj v zatišju tu živi, nikomur znana ; teti toliko dolguje — nji je Luci vse življenje. Prav tako. Res, čar očij, ki takrat ga je bil prešinil, obledel je že ; zdaj motri vse drugače jo : kot motri mož telo razkošne deve. P>esno poželjenje čuti često, kadar sklonjeno nad knjigo kakšno vidi jo al nad šivanjem, in te polne prsi njene, ki se v taktu zibljejo — kar stisnil bi jo, vklenil jo v naročje, da bi kar oči zaprla v strasti — a z roko si čelo zmane, in sam sebe v duši kara z ironijo zasmehljivo. .Sicer draži neprijetno ga že celo njeno bitje. Kadar so vsi .skupaj zbrani, pada nanj iz njene duše čudna teža. Zmiraj čuti silnejšega, čistejšega nekaj v nji — in to ga draži. Vedno sili pred oči si nje preteklost — a brezvspeSno: naposled si še domišlja, da prestvaril in očistil on jo je in svetu vrnil tako mirno, tako silno — in nato je on ponosen.) Prvi so izletniki že prišli v gozd in počivali. Luci s teto roko v roki zadej gre. Go.spa sodnica ju zabava. Je Pražanka, ki v to gnezdo jo zavela je moža usoda. Rada šla nazaj bi k praškim znancem, v znane kraje ; naglo, kratko govori in skoraj sama. Teta časih kakšno reče vmes. Lucija pa molči, ker 169 vtrujena je od vročine in od dnij poslednjih vrste. Mestno jo mravljišče vse je s tipalkami otipalo — o, ti hipi polni straha ! Zdela se je kot tatica, ki s tatvino kje se skriva, a okrog nje bivališča zmir in zmir done koraki preganjalcev ! . . . Vse so prišle : davkarica in sodnica, doktorica in še štiri svetnice, častite vdove — .skratka vsa honoracija. Radovedni se pogledi in jeziki britki vanjo zmir zabadali so ostro. In ta dobra, stara dama s spretnostjo je neizrecno vse odbila, zavrnila ! Luci se je zgražala pri misli : Ce bi enkrat te-le vse o meni zvedele ! . . . Kak drugačno se ji zdelo zdaj je novo to življenje ! Čutila, živela ga je s celo silo svoje duše ; žgoči sram jo je pretresal pri spominih na preteklost, ki so nehote prišli ji časih pred oči nje duše. Zdaj je čista — ali vendar nekaj manjka ji — kako bi temu rekla, sama ne ve. Neki cilj, da k njemu šla bi, »nekaj«, čemur bi živela. Horror vacui straši jo ponoči, ko s postelje gleda skozi okno zvezde, ko posluša nehote žalo.stni spev žabjih zborov z ribnika sosednjega . . . .Samo radi stare tete šla na ta izlet je dane.s. Obledele stare oči vedno so le vanjo zrle, vse skrbne ugibale so, da teži na kmetih tu le dolg čas mlado dušo drago. Torej šla je. Družba zbrala se pred gradom starim je. Vsi mestni seladoni Luci z duhovito so obsuli govorico. Vsi tak smešni, vsi tak zoprni ! Lucija zdela se je sebi, kakor tuja puta, ki zaide v tolpo petelinov. Vsaki svoje popusti kokoši, stare, znane, dobre putke, k nji beži ob zemljo smešno bije s kril , se napenja, tekmece odganja in kar najkrasnejše kikirika. Nje očij ledena zima zavrnila jih je k dobrim patricijskim hčerkam, ktere polne ljubosumnosti so njen pojav razmotrivale . . . Zdaj izletniki dospejo na določen kraj : na rebro v senci hrastov. V gosto travo sedejo. Tu zrak visi še bolj pekoč kot zunaj. Mamke jemljejo iz torbic svojih povitice in slaščice. .Seladoni nosijo iz bližnjega studenca vodo. V potu svetijo se čela jim in lica. Jurij tudi steklenico je prinesel vode Luci. Stara dama razdeli golobe jima. Jedo. .Starše dame potlej vsedejo se vkup. Županja le se vmeša med mladino in zakliče tu na glas ; »Frau von Fischmei.ster, ich bitt' .Sie, 170 to mladino vzemite pod žezlo svoje !« Svetnica zdaj vstane, Frau von Fischmeister, z moškimi potezami, in gospice, gospode zbere v krog, spregovori na kratko navodilo k »sekretarju«. In igrajo sekretarja. In sedijo tu na travi, vsak na listke drobne piše svoje misli. Svetnica pa komandira. Luci igre noče se udeležiti, s teto sami tam sedita . . . Teto pa zelo zanimlje, opazuje .stare šale, smeje se in se naslanja na rameno Luci. Jurij sprva se je obotavljal, pa udal se je. Sedel je z vitko hčerko davkarice. Ta razkošna plavolaska z okom modrim kot plavica, z zarjavelo lepo roko med igro klobuk si sname. Jurij nehote se skloni k njeni glavi, vsrkne hipno intenzivni težki vonj topolove pomade, ki vela je iz njenih las. Naglo vsrkne še enkrat in še enkrat. Ona pa malce k njemu glavico obrne, in v očeh teh Jurij vidi, kak se bajno nekaj bliska. Kakor da bi tam plesalo sto in sto majckinih gnomov v krilih svetlo vijolčastih. Sladko čustvo mu pretrese živce vse. Pove ji nekaj. Nasmeje se mu. In k redu svetnica ju zove. Dalje spet igrajo. Znova zopet svetnica Lucijo vabi, prigovarja ji i teta. Nekam kislo Luci vstane. Svetnica pa »slepo muho« aranžira. ».Slepa muha« Jurija zadene. Precej mu zavežejo oči, in razprši se krog smeioči. A s plamtečim je pogledom Jurij dobro še zapazil, kam je tekla plavolaska. V gosti travi za njo teče, ona stoji. . . zmir stoji še . . . že pri nji je . . . Zmir stoji še . . . stegne roko . . . ona krepko ga naenkrat po nji poči in zbeži ... V tem pa se Luci oddaljuje polahkoma. Nekaj strani jo odganja od te tuje veselosti. Ozre se. Stoji v oboku gozda borovega. Zadej migota obleka bela izletnikov. Krič njih čuje, urneje hiti spet dalje. Vonj dušeči smole čiste ji lagodi, v sé ga srka s polnim duškom. V tem pa briše tenka vlakna pajčevin raz obličje. Spet se ozre . . . Tiho . . . Vidi le leskeča se telesa rdeča starih smrek ... .Se dalje hoče ... v grozi kar obstane . . . skoro da je zakričala . . . Pod drevesom tam pred njo na sivem pledu mož leži in njega pogled mirno, trdno vprt je vanjo. Temnorjave so oči, desno škili malo kakor pri ljudeh, ki po navadi čitajo leže. Blešče se v temnih, vpalih jamicah suhega obličja, ki mu dava senca vej zelenih 171 izraz trdega mrliča ; rjava brada ga obroblja, bledi ustni stisnjeni sta — . tak čudak ta vanjo gleda brez besede, nepremično. Luci v strahu, toda vendar prikovana s tem pogledom vpraša ga (nič druzega ji . v tem na misel ne prihaja): »Li-vi tudi ste izletnik?« Tiho dé neznanec: »Da.« »Od naših?« »Vaših? Kdo pa so to? »1, gospa županja — —• —« »Ha, ha,« se smeji on, »to je dobro! Vendar nekdo, ki o meni boljše misli ima ! Hvala ! Dekretirani jaz norec rodne občine naj bil bi na izletu s honorati ! Ne, jaz tukaj sem izletnik sam zase !« in se razkašlja, »moja stara dobra mamka misli, da mi to-le drevje vrne pljuča pokažena!« in izpljune in se zlekne kot utrujen od besed teh. »Nji na ljubo zdaj to delam — in spet kašlja. »Varujte se, ne govorite«, sočutno Luci sklene k njemu roki. On smeji se: »Stvar človeška, ki ima sočutje z manoj!« »Ne verujete?« »Verujem, pomilujete, a v duši šepetate : mili bože, danes tebi se zahvalim, da mi ni tako kot temu.« »Ne verujte«, Luci reče vsa razdražena, »jaz pravim, kar mislim : Rada bila -—« »— bi na mestu vašem!« smeje on se, kašelj spet ga muči. v »Tako pravi vsako dekle pred dvajset četrtim letom.-« Zopet tiho. Luci v njega desno oko zre napeto, v duši ji deluje neka nadčloveška grozna sila, in naenkrat tiho vpraša : »Veste, kdo sem ?« »Luci ! Luci !« — zdaj po lesu se razlegne glas tresoči stare dame. Luci ozre se. V očeh je solzna bila. Stara dama in županja in sodnice sem hitijo. »Z Bogom, z Bogom«, zašepeče Luci. Pogled poln zaničevanja švigne iz temnih očij bolnika tja k županji. »Dete moje!« za obe jo prime roki stara teta. »Baš go.spodje prišli so, ki bi spoznali radi gospico«, sodnica govori. »Naš oskrbnik in pa sodnik sta, und mein Alter«, v naglici gospa županja še dostavi, 172 Brez besede s sklonjeno gdavo gre Luci. »Teile tam«, županja kaže, »norec je hudoben, sprijen študent, Jakobiner rother, verkommenes Individuum. Hat doch Ihnen nichts gethan ?' Luci z glavo le odkima. »Vboga njega stara mati!« suho dalje pomiluje ga županja, »bi hotela doktorja ! Sein Vater war nur ordinärer Schmiedgeselle. Kri ne da se spremeniti. Kar je Pöbel, bode Pöbel. Sreča zanjga, sag ich immer, jetika njegova je.« Dobre volje, s smehom, petjem vračajo izletniki se, ko bledi se na zapadu zadnja proga zarije .'. . V tem trenotku v neki krčmi starec zanemarjen v krogu dnevnih gostov sedi. Nogi je prekrižal, obutalo zaprašeno že razpada, glasno govori, ob mizo bije hrastovo s pestjo. Poslušalci sem in tja mu pritrjujejo pozorni — drobni kajžarji, trgovci, en občinski svetovalec ; pijejo z njim, trkajo z njim in nazdravljajo mu s pivom. Starec govori o pravih svojih, pravih oče k hčeri svoje , vgrabiti ne da si je od plemiča ; saj ima paragrafe, policijo ; izobražen človek je, na vasi bil učitelj je — tam daleč ; vdarila ga je usoda ; ¦ . j njega hči podpora bila j mu je v starosti, njegova j dobra Antigona, res da j pred živela je v prodajni 1 hiši, a komu to mari ? j Kaj pa danes čast pomenja ? j Prazna, glupa to beseda ! | Njega hči se res prodaja, j po notranji svoji ceni j pa prav lahko se primerja j vsaki še pošteni ženi ! j Ta. ki jo ukral je tajno, | ki jo v svoj brlog je zvlekel, | pa jo vrne ! Mora, mora ! I Kazni tudi ne odide ! I Nismo morda v Orientu, | kjer bi lahko kradli hčere ! — 'i Pil, razgrel se je, razgrajal i in govoril. In besede j kakor mana blagodejna j padle v duše so slušalcev, j dalje so mu napivali, ! pivo, vino, žganje, dokler j ni na mizo omahnila j siva glava. In zasmrčal I glasno je . , . | BORIS GODUNOV. A. S. PUŠKIN. j PREVEL EDVIČ. j v. -j v. Moskva. Dom šujskega: 5 Šujskij, mnogo gostov ; večerja. . j Šujskij. Še vina! (Vstane in drugi za njim), j No, predragi moji gostje, J Poslednji vrč ! Molitvo čitaj, deček ! 1 Deček. Gospod nebeški, vedno pričujoči. Molitvo svojih zvestih slug poslušaj ! j Za carja našega moliino k Tebi I Pobožnega, ki si ga sam določil J Za samodržca, carja vseh kristjanov : ? Varuj nam ga v palačah, na bojišču, j Na potovanjih in po taboriščih, | Daj zmago nad protivnikom mu vsakim, 173 Da se proslavi od morja do morja, Družina vedno v zdravju naj cvete, Da dragocene njene veje ves svet Osenčijo ; a slugam svojim, nam. Da bode vedno, kakor prej, dobrotljiv. Vsem milostljiv in pa potrpežljiv. Da blaženstvo modrosti neizčrpne Njegove se izlije čez nas vse ; Za to, cesarsko povzdigniv.ši čašo. Gospod nebeški, k Tebi molimo. Šujskij (pije). Bog živi tebe, veliki vladar ! Sedaj pa lahko noč vsem, gostje dragi ; Zahvalim Vam, da niste mi prezrli .Soli in kruha. Z Bogom, lahko noč. (Gostje odlnijajo ; on jili spremlj.i do vrut.) Puškin. Težko so se odpravili. Mislil sem že, knez Vasilij Ivanovič, da se ne bodeva mogla niti malo pogovoriti. Šujskij (slugam). Kaj pa zijate ? Vedno bi radi poslušali gospode. Pospravite z miz, in vsi ven. — No kaj, Afanasij Mihajlovič, kaj poveš ? Puškin. Prav sami čudeži so ! Gavrila Puškin, moj nečak mi je Poslal iz Krakova poslanca danes. Šujskij. Xo ? Puškin. Čudno piše mi nečak novico. Sin (iroznega . . . Počakaj. (Gre k vratom in se ozira). Carjevič, Ubit po želji Borisa vladarja . . . Šujskij. No to ni novo. Puškin. Le pomisli si — Dimitrij živ. Šujskij. Kaj vraga ! Ta novost ! Carjevič živ ! Prečudežno v resn'ci ! Je-li to vse ? Puškin. Poslušaj me do konca. Naj bo kdorkoli on, al rešeni Carjevič, duh li kak v njegovem liku, Predrznež kak, nesramen samozvanec, To vem, da tam se je pojavil Dmitrij. Šujskij. Ne more biti. Puškin. Puškin sam je videl. Ko je na čelu drugih v dvor prišel Li skozi vrste litavske gospode Naravnost v tajni kraljev dvorec šel. Šujskij. Kdo neki je, od kod prišel ? Puškin. Ne ve se ; Pa znano je, da je bil sluga prej Pri Višnjevjeckemu ; da se bolan je Duhovnemu očetu razodel ; On je skrbel zanj, ta gospod ponosni. Ozdravi ga, ko mu skrivnost odkrije. In gre potem ž njim h kralju .Sigismundu. Šujskij. Kaj govori se o tem drznežu ? Puškin. Kakor sem čul, je pameten, prijazen. Ugaja vsem. Begunce iz Moskve Očaral je. Duhovni rimski so Ž njim v zvezi. Kralj ravna ž njim pre- prijazno In je obljubil mu baje pomoč. Šujskij. Vsa ta zmešnjava, dragi, taka je, Da se mi nehote vrti že v glavi. Brez vsake sumnje je to samozvanec, Toda priznam, nevarnost majhna ni. Novost prevažna ! Če do ljudstva pride. Tedaj ustane še nevihta grozna. Puškin. Nevihta taka, da Boris sam težko Na umni glavi krono obdrži. In prav stoji mu. Gospodari z nami Ko Grozni car (da več ga ne omenim !) Je to korist, če javnih kaznij ni. Če na krvavem kolu pred vsem ljudstvom Ne pojemo več pesnij Jezusu, Če nas ne žgo na trgu več, a car Ne razkopava s svojim žezlom oglja ? Li smo si svesti bednega življenja ? Lahko vsak dan prognanstvo pričakuješ, Sibir, raeniško kuto in verige, A kje na samem smrt od glada, zanjko. Kje so med nami vi.šjega rodu? Kje knezi .Sicki, kje so Sestunovi, Romanovi, nadeja domovine ? — Izgnani, mučeni na smrt v prognanstvu. Čez čas : In tebe lahko doleti to. Lahko se reče : Mi smo kakor v Litvi Z nezvestimi služabniki obdani: Prodati so te vsi pripravljeni, Podkupljeni od vlade vsi ti tatje. Od hlapca zadnjega odvisen vsak je. Če se le drzne kaznovati ga. 174 Glej, Jurjev dan*) odpraviti se zmisli. Več nisi v svoji hiši gospodar, Lenuha še ne smeš pregnati, rad Nerad hraniti moraš ga. Ne smeš .Se delavca prevariti ! — V sodnijo Za delavce. .Si slišal od Ivana Zlo tako ? Li je morda lagdje ljudstvu ? Le vjDrašaj ga. Naj skuša samozvanec Obljubiti mu stari Jurjev dan. Takoj bo potolažen. Šujskij. Res je, Puškin. No veš kaj ? Zamolčimo še vso stvar, Dokler ne pride čas zato. Puškin. Gotovo. Obdrži zase, saj si mož razumen ; .S teboj se vedno razgovarjam rad, In če me kakšna stvar kedaj vznemirja. Da ne bi ti povedal, ne vzdržim ; Pri tem pa sta mi jezik razvezala Tvoj med in tvoje imenitno pivo . . . Bog s tabo, knez ! Šujskij. Do svidenja, pozdravljen! (Spremi Pušldna. VI. Carske palače. Carjevič riše zemljopisno karto. Caričina in njena dojilja. Ksenija (po)jublja portret). Mili moj ženin, prekrasni kraljevič, nisem te dobila jaz, ni te dobila tvoja nevesta ampak čjna zem- lja v tuji deželi. Nikdar se ne potolažim, večno bom jokala po tebi. Dojilja. Ej, caričina, deklica joče kakor da bi pala rosa. .Solnce izide in posuši roso. Drugega ženina boš imela lepega in prijaznega. Rada ga boš imela, dete naše nenagledno, pozabiš Ivana kraljeviča. Ksenija. Ne, ne, draga dojilja, jaz bodem zvesta njemu tudi mrtvemu. (Vstopi car.) Car. Kaj je, predraga moja Ksenija ? Nevesta in že žalostna si — vdova ! Še vedno jočeš le po ženinu. Otrok moj ! Ni usoda dopustila, Da bil bi jaz vzrok vašeg-a blaženstva. Razsrdil morebiti sem nebesa ; Napraviti te nisem mogel srečne. Nedolžna ti ! Zakaj trpeti moraš ? A ti, preljubi sin, s čim se pečaš ? Teodor. Načrt dežele Moskve ; naše carstvo Od kraja pa do kraja. Glej, Moskva tu. Tu Novgorod, tu Astrahan, tu morje In temni Permski gozdje, a potem .Sibirija. Car. Kaj pa je to-le, Ki tukaj vije se ? Teodor. To naša Volga. Car. Kako lepo ! Glej, sladki plod učenja ! Kakor z višin pregledaš ti lahko Vse carstvo hkrati : morje, mesta, reke. Le uči se, moj sin, učenje krajša Hitrotekočega življenja skušnje. Ti kakšenkrat, mogoče kmalu že, Dobiš države vse pod svojo roko, Katere si tako hitro narisal .Sedaj tu na papirju pred menoj. Le uči se, moj sin, in jasno, točno Razumel boš lahko skrbi državne. (Vstopi .Semen Godunov). Glej, Godunov je prišel z poročilom. (Kseniji). Predraga hčerka, pojdi v svojo sobo; Odpusti mi, utešil te Gospod ! (Ksenija z dojiljo odide). Kaj mi poveš, .Semen Nikitič ? Semen Godunov. Danes Za dneva pride dvorski knez Vasilij In sluga Puškina z novico k meni. Car. In ? Semen Godunov. Sluga Puškina pove- dal je,. Da je prišel k njim v hišo včeraj zjutraj Iz Krakova sei, a čez uro že .So ga nazaj brez pisma odposlali. Car. Ujeti sla. Semen Godunov. Za njim smo že poslali. *) S tem je Boris Godunov uničil ono pravo, po katerem bi se kmetje, jiodvržcni svojim gospodarjem, vsakega i8. sept., na Jurjev dan, lahko preselili h kakšnemu drugemu gospodarju, ki jih ni tako mučil in zatiral, kakor pa prejšnji. Narod je bil seveda silno nevoljen. 175 Car. A kaj o .Šujskem ? Semen Godunov. Včeraj je gostil Prijatelje, obadva Miloslavska, Buturline, Mihajla Saltikova In Puškina ter nekaj drugih še ; Odšli so še le pozno. Samo Puškin Ostal na samem je še z gospodarjem In dolgo sta se pogovarjala. Car. Takoj po Sujskega pošljite ! Semen Godunov. ("ar ! On je že tu. Car. Pokličite ga sem. (dodunov odide). Car. Te zveze z Litvo ! Kaj pomeni to ?... Protivni so mi Puškini uporni. Na Šujske pa zanesti se ne smeš : Upogljivi, a drzni so in zviti . . . (Vstopi Šujskij). Jaz moram s tabo govoriti, knez. No vidi se, da imaš sam opravek : In tebe hočem čuti prvega. Šujskij. Tako, vladar : Povedati sem dolžen Prevažno tebi vest. Car. Poslušam te. Šujskij (tiho, pok.izujoč na Teodora). Toda, vladar . . . Car. Lahko ve carjevič. Kar ve knez Šujskij. Lahko govoriš. Šujskij. Iz Litve, car, je prišla vest . . . Car. Ne ta-li, Da k Puškinu je prišel včeraj sel ? Šujskij (za-se). On ve že vse ! . . . (Glasno). Jaz mislil sem, vladar, Da tebi ta skrivnost je še neznana. Car. Ni treba tega, knez : Premislil bom Novice te ; drugače ne izvemo Resnice. Šujskij. Jaz edino to le vem. Da v Krakovu ustal je samozvanec In da je zanj vse plemstvo in sam kralj. Car. Kaj govore ? Kdo je ta samozvanec ? Šujskij. Ne vem. Car. Kako bi bil nevaren nam? Šujskij. Moč, na vse zadnje, imaš, car, veliko, Prisvojil si srca svojih robov Z usmiljenjem in darežljivostjo, Toda sam veš : Neumen je naš ljud, Izpremenljiv, uporen, praznoveren, Prelahko se oklene pustih nad, In naglemu navdušenju poslušen, A gluh in ravnodušen za resnico, Najljubša hrana so mu pravljice, Ugaja mu brezsramna drznost, smelo.st. Tedaj če oni postopač neznani Litavsko mejo srečno prekorači, Obujeno ime Dimitrija Nespametnikov tolpe mu privleče. Car. Dimitrija ! . . . Kaj ? Onega mla- denča ? Dimitrija . . . Proč pojdi, carjevič. Šujskij (za-se). Zardel je: Bo nevihta!... Teodor. Moj vladar, Dovoliš li . . . Car. Ne, pojdi le, moj sin. (Teodor odide.) Dimitrija ! . . . Šujskij (?.a-se). Ničesar vedel ni. Car. Cuj, knez: storimo, kar je treba, vse. Da bi se proti Litvi zagradili S pregradami, da ne prikrade se Ni živa duša za to mejo. Zajec Ne sme priteci s Poljske k nam ; da krokar Ne prileti iz Krakova ! Zdaj pojdi ! Šujskij. Že grem. Car. Postoj. Kaj ni izmišljena Ta vest? Si mogel slišati kcdaj, Da bi ustajali iz groba mrtvi Zasliševat nas, zakonite carje. Določene, od naroda izbrane In kronane od samih patrijarhov ? Ni smešno to? Zakaj ne smcjcš se? Šujskij. Jaz, moj gospod? ... Car, Poslušaj, knez Vasilij : Ko sem izvedel, da je bil otrok . . . Da si je vzel na kak način življenje. Ti si poslan bil, da vse poizveš . . . Zaklinjam te pri Bogu in pri križu. Da vestno vso resnico izpoveš : Si izpoznal ubtega mladenča ? Ni bil podtaknjen ? Odgovori zdaj ! Šujskij. Prisegam ... ; 176 Car. Ne prisegaj, Šujskij moj. Samo povej : Je l)il to carjevič? Šujskij. Bil. Car. Pomisli, knez. Glej, milost ti obetam. Laži pretekle ne kaznujem s praznim Progonstvom več. Toda če še pa sedaj Me varaš, pomni mi, pri glavi sina Ti se rotim — zadene kazen te, A taka kazen, da bi se obrnil Od groze v grobu sam car Ivan Grozni. Šujskij. Ni strašna kazen, strašna je nemilost. Kako bi tebe varati se drznil ? Li bi se mogel jaz tako zmotiti, Da ne bi carjeviča izpoznal ? Tri dni sem hodil gledat trup njegov. Cel Ugdič me je vedno spremljal v cerkev. Trinajst teles krog njega je ležalo, Ki jih je ljudstvo razmesarilo. Na njih se je opazilo že gnjitje, Toda obraz njegov je bi še jastn In svež in miren, kakor da bi spal še ; Globoka rana ni se mu zaprla, Vendar poteze so ostale iste. Ne, moj gospod tu dvombe ni : Dimitrij Spi v grobu. Car. Dosti ! Pojdi zdaj domov ! (šujskij odide). O, težko ! . . . Da bi se umiril vsaj ! Kako sem čutil: Kri mi je v obraz Stopila in kipela silno v meni . . . Zato trinajst let se mi je sanjalo Po vrsti o ubitem detetu ! Da, da, in baš zato ! Sedaj razumem. A kdo je on, moj grozni supostat? Kdo proti meni? Senca, le ime — Kaj more senca mi škrlat odvzeti, Potomcem mojim vgrabiti nasledstvo? . . . Na to prikazen pihni — ni je več. Tako, vse dobro : Straha ne pokažem. Toda prezirati ne sme se nič . . . O težka si ti kapa Monomaha !*) *) Kroua Vladimira II. s priimkom Monomalia. Pri njegovem kronanju mu je poslal grški car Aleksij Komnanus krono in druge carske insignije v dar. ( >n je unuk onega \'ladimira, ki je vpeljal kristjanstvo v Kusiji. NOVE KNJIGE. Knezova knjižnica. VIIl. zvezek. 1901. — ,.Lajnar". Slika iz življenja. .Spisal F. J. Doljan. — Da, koliko lajnarjev srečujemo, mimo kolikih gremo brezčutni ali jim mečemo drobiž z nevoljo, ker iias zbadajo v ušesa kričeči glasovi njihovih nesrečnih godal. Da se Bog usmili, ali poleg slavcev imamo tudi kose, šoje in krokarje; vendar so še bolji ti lajnarji-be- rači neg-o oni razcapanci, ki nadlegujejo človeka brez vse pravice, da potem v obliki žganja ^ zapravijo nepošteno zaslu- žene novce. Čudni bratci so ti berači in lajnarji, ali komaj bi našel kje kakega, ki bi bil podoben našemu krotkemu revežu, ki lajna svojo enolično pesen lf;ta in leta,' sladeč si skeleče rane, katere mu je za- dala usoda takorekoč igraje, ne da bi bilo ravno potreba. No, zakaj bi ne bil ta lajnar mogoč, gospod F. J. Doljan pa tudi sicer nima navade, da bi slikal tipe, kakor jih poraja naše življenje, ampak on je pri vsi dozdevni m-jdernosti in navidezni psihologiji ostal vendar še stari romantik, ki ljubi posebnosti, ki riše posebneže, na katere se sicer ne jezimo, saj smo sami često večji romantiki, nego se nam sanja, vendar \-cmo, da tacih ljudi ne srečujemo navadno po ulicah. Najmanj pa je takih sentimentalno mehkih ljudi po kmetih ; da so sanjači po vseh stanovih, kdo bi dvomil ? .Sicer pa zna g-. Doljan prav po- načinu najmoder- nejših psihologov utemeljiti značaj svojega junaka: Oče mu je zapravljivec in pijanec, ki preteplje ženo, zato je bila mladost Pavletova mračna. Zavest, da je berač, mu je gotovo branila razviti krilo mla- do.->tnih sil, ali vendar je malo preveč samotarstva v njem. Pavle ne pije, ne poje, ne vasuje — in vendar mu niso dekleta sovražna. Seveda ima nekaj, kar morda nadomestuje vse druge vrline kmdtskega junaka ; lep je, da mu ni para. in z obraza mu je odsevala »otožnost«, ki »ga je de- lala zanimivega«. Najbrže je bila Metka tudi najzaljše dekle vse fare, seveda je ona hči trdnega, trdega in ponosnega kmeta to pa je že obligaten konflikt kmetskih povesti. Pisatelj žal prevečkrat sam modruje in preveč s svojega stališča kot izobraženec, mesto da bi govorili nje- govi junaki-kmetje. To treba pač omeniti kot gl.'ivno hibo ; s tega stališča treba 177 presojati tudi mnoge tujke, ki bi se bolj ali manj podale za karakteristiko salon- skih junakov, ki pa gotovo niso na me- stu pri kmetskih licih. .Sicer pa treba priznati, da je Metkin lik realneje in bolje izveden in se skoraj ne da pri- merjati s Pavlovim. Brez dvoma pa je g. Doljan mojster v opisovanju prizorov iz narave in zunanjega kmetskega življenja ; tu je realističnejši nego kterikoli naših mladih pisateljev, dasi so prav ti v tem kakor še nekterem drugem oziru vplivali na pisateljevo tehniko. Prelepo je opisano n. pr. tisto jutro, ko gre Pavel kosit in se prvič snide z Metko ; res, krasno mora biti " vasovanje v idiiično-romantičnem Obrhu ! O dejanju naše povesti moramo reči, da se razvija — razun nekterih slučajev in nesporpzumljenj — dovolj naravno in ne- prisiljeno, dasi ni bogve kako bogato. .Sicer pa ne razumem, zfkaj se skriva gospod pisatelj pod raznimi pseudonimi, kojih ima že za pol slovarja. Mislil bi, da ima pri svojih letih že toliko razvito .umet- niško individualnost, da je bistveno ne bo mogel spremeniti, naj sprejme kritika nje- gova dela pohvalno ali nepohvalno ; da bi se on bal kritike, to težko verujem. Dr. Iv. M. Knezova knjižnica. VIII, zvezek. 1901. — Crtice. Spisal Fr. Ks. Meško. — Pravili so, da je Meško bolan, potem da se je šel zdravit v Karlove vare ; umetniška, razdražena duša čuti in sluti marsikaj, česar ljudje- trdih živcev nikdar ne bodo doznali. Človeku tudi n .vadnih živcev se dostikrat zazdi, kakor da bi umiral ali se pripravljal na smrt, in tedaj si sugerira nekako patetično ulogo, ker se s pravom ali nepravom zaveda, da umira stvarnik svojega, posebnega sveta. In da bi ne imel kralj pravice razpolagati s svojim kraljestvom? In vendar je nekaj neprijetneg-a, nezdravega v takih sentimen- talnih testamentih, če tudi dotični ne- srečnik polaga svoje besede raznim juna- kom na jezik. Vse to je vendar subjektivno — lirično. Nekako tak se mi zdi Meško vseskozi v svojih poslednjih spisih, ki na- vadno ne presegajo obliko naših črtic. V njih se nahajajo mesta prave in globoke poezije, ali vse preveva nekaka elegična resignacija, vse obseva mehko-bleda lunina sentimentalnost, vse govori v neki proroško- ponarcjeni plemenitosti in vse to bi se raztopilo in bi zgubilo veliko svoje lepote, ako bi posijalo na nje svetlo junijevo solnce s svojo zorečo toploto. Lepo je, kar čitamo v »Besedah otožnosti«, zdi se, kakor bi čitali pesen v prozi„ kakor da bi recitirali vznesene psalme, ali budhi- histična nirvana v kršanski obleki : »Va- nitas vanitatum et omnia vanitas« je pač le za gotove k'indidate, mi pa smo željni življenja. — Manj liri'čno, če tudi skozi in skozi subjektivno, je tolmačenje slike, ka- tero je videl pisatelj nekje razstavljeno ; ker ima slika v katalogu naslov »Življenje« (».Sujet slike se na prvi pogled dozdeva nekoliko nejasen«, str. 127), zato modruje o življenju z ozirom na obubožanega lahko- živca, kojega lik zre na sliki. »Krenem v gozd. Visoko nad mestom si poiščem sa- motno klopicoi (str. 129). V takem okviru se prijetno sanja. — V črtici »Razne poti« nam je podal pisatelj Ust iz romana : Gospod Tratnik je računajoč značaj ; dasi ga vleče k baronesi Evgeniji, ki je vanj zaljubljena v prvi ljubezni, vendar ji pove pri sestanku, da »ni prav«, ker je prišel; pove ji, da je iz »ozirov« dobro, da ji raz- jasni svoje premisleke, in ta prozaična obzirnost mora užaliti rahločutno, brez- miselno ljubečo baroneso, zato morata po — raznih potih ; tor?j začetek in konec romana ali vsaj novele. Sicer pa je to realno pisana črtica ; položaji so očrtani lapidarno, značaji krepko orisani, kar nas spominja Meškovih proizvodov iz prejšnjih let, ko je bil še zdrav in željan življenja. — »Sen poletne noči« nas prestavi zopet v sfere sanj in halucinacij ; lep je uvod, kjer je izborno opisana sanjava tiha poletna noč, v kateri stopa pisatelj proti svojemu domu in sanja pri odprtih očeh : »Ah, dolge in težavne poti hodimo proti svojim domom — mi izgubljeni ljudje« (149); to je menda težka misel, ki ga je zazibala v vrtni utici v težak sen : .Sanjalo se mu je, da ga je peljal angelj (rospodov preko strmih gora — pred sodbo. Njegova dobra dela so bila prelahka v primeri z zlimi dejanji, zato je že nevarnost, da ga obsodi (jospod in zavrže. Ljubezen pa in usmiljenje, ki je zapisano v posebni knjigi življenja, ga reši, da najde usmiljenje pred strogim in pra- vičnim sodnikom. Ko se zbudi, mu je žal, da so bile to le sanje. Kakor vidimo, misel ni bogve kako originalna, vendar jo je izvedel Meško s pravo umetniško 178 rok(j ; posameznosti ter podrobnosti nas večkrat odškodujejo za sicer manj privlačno silo celote. Celotna sodba o Meškovih črt'cah v tehničnem oziru je ta, da se giblje umetnik z isto sigurnostjo na realnih tleh, kakor v sferah fantastičnih, bajnih likov, vendar nam z umetni.škega stališča sentimentalna apatija, ki je deloma v na- sprotju z mistično zaupnostjo stvarnika, manj vgaja. Zdi se, kakor bi bil Meškov razvoj — če ni pojemanje — ravno na- sproten Cankarjevemu, ki se vedno bolj otresa brezlike abstraktnosti in fantastične nemirnosti. Dr. Iv. M. Vseučiiiški zbornik. — Sestavila Janko Polec in Bogumil Senekovič. V Ljub- ljani 1902. Založil Lavoslav Schwentner. — Vseučiiiški zbornik je razdeljen v dva dela ter obsega prvi del »Zgodovinske črtice o ljubljanskem vscučilišnem vprašanju«, drugi pa »Najnovejšo kroniko«. Velezanimiv za vsacega Slovenca je pred vsem prvi del, ki zasleduje pojave visokega šolstva v Ljubljani notri od 15. stoletja pa do leta 1898. Iz teh zgodovinskih črtic spoznamo, da je bila Ljubljana že od davna torišče znanosti t. j. visokih šol. Že leta 1596. so jezuvitje ustanovili ondi svoj kolegij, ki je imel značaj in veljavo vseučilišča in ki je vsaj v ostankih t. j. posameznih fakultah in v presledkih obstajal do leta 1849. Mej tem, namreč za časa francoske vlade v začetku 19. stoletja, pa je v Ljubljani ob- stajalo tudi popolno francosko vseučilišče (otvorjeno 15. nov, 1810.), ki pa se je za- prlo, ko je bilo konec francoske vlade na naših zemljah. V dobi narodne pomladi t. j. 1. 1848. in 1849. stopilo je tudi ljubljansko vseučiliško vprašanje z nova na plan in malo je manjkalo, da Ljubljana ni postala zopet vseučiliška stolica. Zahteva za ljub- ljansko vseučilišče je potem vzplapolala zopet za časa slovenskih taborov, namreč v letih 1868. do 1871.; a nemška nasilnost le dne 13. junija 1871. dotični predlog slov. poslanca dr. Coste v drž. zboru tako steptala v prah, da se slovenski narod celih dvajset let ni več upal s to svojo zahtevo na dan. Se-le 1. 1890. je vseuči- liško vprašanje zopet oživelo, a le za kratek čas, potem pa za več let zopet zaspalo. Krepko pa se je vzdignila na dan ta velevažna naša zahteva leta 1898. pa — zadremala zopet, dokler je niso z nova visoko dvignili dogodki leta 1901,, ki še danes žive v svojih posledicah. Ne vemo, kaj krije bodočnost slovenskemu narodu ; ali toliko je g .tovo, da tvori »Vseučiiiški zbornik« za vse čase pre važen spomenik našega političnega in kulturnega življe- nja. Le žal, da nam ta knjiga poleg častnih in veselih spominov hrani tudi m