lednik Glasilo Socialist|čnc zveze deloTnega ljudstva ga Podravje ;$T. 24 PTUJ, 18. funija 1965 Oln 25 Letnik XVIII. 1 —^——^——^ - ____ •Tednik« IthaJ« pod tem •krajfa- atm tmenom od 24 nov 1981 da- je na predlog ObiMnsk h odborov ■^ZDL Ptui uj OrmoJ - tzdaja ravod »Tednik« Ptuj - Odeovor- ni urednik: Antoo Baumao — Uredništvo tn uprava Ptuj Lac- icova 8 — Tel IM - Si tek ra- funa: PTB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Marl- tK>rskl ttsk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naroftnlna t« fuzemstvo 1250 za inozemstvo 2900 din Parada mladosti po ptuiskih ulicah V nedeljo, 13. junija, so ma- nifestirali ptujski športniki in športnice množičnost športa ptujske občine. Ob deseti uri je vodja parade Mišo Drobrna ra- portiral pred častno tribuno, kjer so bili zbrani predstavniki vseh organizacij. Po svečanem pričetku je krenila parada od osnovne šole »Toneta Znidari- ča«, kjer so se zbrali vsi od- delki od cicibanov do borcev NOB. Vseh oddelkov je bilo štirideset. Skupno je sodelovalo 4200 predstavnikov športnih društev, klubov ter delovnih kolektivov, ki so s svojo ude- ležbo zastopali posamezne de- lovne organizacije. Na čelu pa- rade je bilo vodstvo parade, za njimi pa so se zvrstili: motoristi z zastavami, udeleženci NOB, godba Ptuj, pripadniki JLA, predvojaške vzgoje, učenci os- novnih in srednjih šol, partizan- skih društev, tabornikov, gasil- cev, delovnih kolektivov ter predstavniki vseh športnih druš- tev in klubov. V mimohodu so udeleženci s strumnim korakanjem in pozdra- vom pozdravili častne goste na tribuni. Burni aplavzi so sprem- ljali mimohod udeležencev pa- rade. Najštevilneje so bili za- stopani učenci osnovnih in sred- njih šol. Nadvse toplo so bili pozdravljeni tudi pripadniki JLA, ki so s strumnim in enot- nim nastopom napravili močan vtis. Parado so zaključili mladi člani Avlomoto društva Ptuj z avtomobili. Ob paradi mladosti 13. .iunija 1965 v Ptuju. Mimohod pred predstavniki političnih organizacij in občinske skupščine na tribuni pred magistratom S.nd kalne podružnce in izboljšanje samoupravlianja SAMOUPRAVLJANJE IN VLOGA SINDIKALNIH PODRUŽNIC NAGRAJEVANJE PO DELU JE OSNOVNA SPODBUDA ZA POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI IN PROIZVODNJE. NEKA- TERI KOLEKTI\T SO PREMALO OBVEŠČENI O PROBLE- MIH, TEŽAVAH IN USPEHIH DELOVNE ORGANIZACIJE. POVSOD SE PRI ODPUŠČANJU DELAVCEV NE DRŽIJO ZA- KONITOSTI. SE VEDNO IZRAZI SAMOVOLJE. KAJ SO STORILE SINDIKALNE PODRUŽNICE? Na zadnjem raizširjeneni ple- ftumu Občinskega sindikalnega 8Wta občine Ormož, katerega so se udeležili predsedniki sindi- Isakih podružnic ter sekretarji ■ k predstavniki delovnih orga- ' oizaeiji, so ob navzočnosti pred- Jiavsikov občinskih političnih forumov razpravljali o stanju v gospodarstvu, nakazali so slabosti iu pomanjkljivosti de- la sindikalnih podružnic, o sa- moupravljanju in njegovi vlo- gi, o nagrajevanju, govorili pa so tudi o nekaterih nepravilno- stih in samovolji vodilnih uslužbencev v delov, organiza- cijah. Med ostalim je bilo na plenumu poudarjeno, da so sin- dikal. podr. dolžne opozar- jati samoupravne organe na po- manjkljivosti in slabosti in od njih zahtevati, da jih od- pravijo. Cilj vseh prizadevanj naj bo povečanje stvarne ude- ležbe delavcev pri upravlja- nju podjetij. Pri tem gre zla- sti za uveljavitev sodelo- vanja proizvajalcev tudi pri odločanju o izkoriščanju pro- izvodnih kapacitet, o enostav- ni iu razširjeni reprodukciji in ne le pri delitvi osebnih do- hodkov. Sodelovanje je zelo odvisno od vsebine samouprav- nih odnosov v proizvodnji. Ne- nehno je treba prončevati se- danje oblike neposrednega sa- nioupravljanja. Nagrafevanje po delu Nagrajevanje po delu je osnovna spodbuda za poveča- produktivnosti in proizvod- nje. Uveljavljanje načela na- f^';ajevanja po delu je vpraša- nje. Ki odločilno vpliva na po- Rlahljaiijo samoupravljanja in j "a skladnost odnosov mod Ijud- j nii v .-IcH.vni c»rgani/.t)(iji. Sin- I likalne podružnice naj hi se I "Nenehno zavzemale za izpopol- I *Jevanje sistema delitve. 9s<''»ni dohodki naj bi se po- ^ečeviili skladno z rastjo pro- "uUivnosti dela in obsegom Proizvodnje, ne pa mimo tega. tlelitev je posledica več- jih poprejšnjih prizadevanj in "spfhov v proizvodnji. I^opolnjevtinle statutov in pravilnikov . ^hidikalne podružnice niora- dati iniciativo, da se statu- '•• drugi samoupravni akti j^Polnjnjejo v skladu z razvo- j'"' odnosov in širjenjem ma- ^."■'»Inih osnov samoupravlja- jo- l/vršni odbori sindikalnih [''""""/nic bi naj predlagali de- j..'''^Kini svetom, da imenujejo komisije za samouprav- ic «kto. Te komisije naj bi bi- ^ '^'d«;ov»,rne za to. da bodo nor- in^ 1^"' vedno dopolnjeni s, bodo vanjo vnašali vse je[""'^'"'bo. ki jih bodo spre- i 'samoupravni organi. f^^"iHini zakon o delovnih ''^^•■jih ok^irno ureja *rsto vprašanj, kot so dopusti, nočno delo, nadurno delo, delo na po- skušnjo, vendar govori o pra- vicah in dolžnostih delovnih ljudi samo načelno, prepušča pa delovnim organizacijam, da s svojimi splošnimi akti kon- kretno regulirajo ta vprašanja. Delovne skupnosti bodo mora- le v najkrajšem času konkret- no urediti navedena najnujnej- ša vprašanja, sicer bi v času do vskladitve statutov in pravilni- kov ž novim zakonom o delov- nih razmerjih nastala pravna praznina. Nekateri statuti pomanjklji- vo ali sploh ne normirajo od- nosov, ki bi lahko prispevali k rasti kulturne ravni zaposle- nih. Delovne organizacije naj bi organizirale in materialno omogočile zaposlenim, da si pridobijo splošno izobrazbo, da bo postal delavec dober pro- izvajalec in upravljavec. Pra- vice in dolžnosti glede izobraže- vanja naj bi bile zapisane v statutih in pravilnikih delovnih organizacij. Statuti delovnih organizacij morajo določati kri- terije za dodeljevanje štipen- dij iu zagotavljati javnost šti- pendijske politike. Delovne or- ganizacije naj ne bi štipendi- rale samo tehniških kadrov, ampak bi morale skrbeti tudi za družbene kadre, ekonomiste^ ! sociologe, psihologe in druge, 1 ki bodo s svojim delom vpli- I vali na razvoj delovnih orga- I nizacij. Družbeno ekonomsko izobraževanje mora biti sestav- ni del vsakega izobraževanja, saj bo le tako mogoče ustvari- ti osnovo za razgledanost, ki je potrebna za samoupravlja- nje. Obveščanje Obveščanju v delovnih orga- nizacijah je treba posvetiti več pozornosti kot doslej. Sindikal- ne podružnice so dolžne pre- učiti sedanje oblike in vsebino obveščanja. Obveščanje je pra- vica in dolžnost zaposlenih. Le pravočasno in dobro obve- ščeni proizvajavci so dobri upravljavci. Delavec na delov- nem mestu mora biti seznanjen s problemi, uspehi in težavami delovne organizacije ter z nje- nim perspektivnim razvojem. Sindikalne podružnice bodo morale posvetiti tudi več skr- bi politiki sprejemanja in od- puščanja delavcev. Praksa je pokazala, da v nekaterih de- lovnih organizacijah odpušča- jo delavce iz delovnega raz- merja nekateri vodilni usluž- benci namesto samoprav. or- ganov. Tako individualno od- ločanje je nezdrav pojav. Sin- dikati morajo ostro reagirati na take in podobne pojave in doseči, da bo sprejemanje in odpuščanje zaposlenih izključ- na stvar presoje delavskih sve- tov, njihovih organov in kadar bo to potrebno, stvar presoje celotnega kolektiva. Sindikalne podružnice mora- jo biti zelo budne in motajo spremljati celotno dogajanje podjetja. Preučevanje naj bo usmerjeno v odkrivanje vzro- kov, pomanjkljivosti in slabo- sti, dejavnost pa v odpravlja- nje vzrokov. Reelekcija direktorjev Po določilih temeljnega za- kona o volitvah delavskih sve- tov in drugih organov uprav- ljanja se začne s prihodnjim letom obvezna reelekcija di- rektorjev, ki so na tem delov- nem mestu že več kot osem let. Ob tej priložnosti se bosta po- javila dva problema. Oceniti bo treba uspešnost dela seda- njega direktorja in misliti o razpisnih pogojih. Sindikalne podružnice naj prek samo- upravnih organov prevzamejo iniciativo za urejevanje teh vprašanj. Obenem naj doseže- jo, da bodo samoupravni orga- ni preučili in postavili načelo možnosti menjave kadrov na drugih strokovnih delovnih me- stih in tako odprli možnost za uveljavljanje sposobnejših ka- drov. Piazširjeni plenum Občinske- ga sindikalnega sveta občine Ormož je sprejel nekaj skle- pov. Med drugim so sklenili, da bi naj v bodoče sindikalne po- družnice bolj samostojno delo- vale in sklicevale sestanke, se- ie in posvete. Na njih naj re- šujejo vsa vprašanja, ki zade- rajo delovno organizacijo. DR Občini Slovenska Bistrica in Ptuj icrepi aluminij v soboto, 12. junija 1965, je bilo v Slovenski Bistrici prvo srečanje člansitva sindikalnih organizacij, ki združujeta zapo- slene pri političnih organizaci- jah v Slo^vensld Bistrici in v Ptuju. Namen tega srečanja je bil, da bi se osebno spoznali in izmenjali misli ter delovne iz- kušnje, da bi si ogledali Slo- vensko Bistrico in proizvodni proces v »Impolu«, potem pa še muzej Pohoi'skega bataljona na Osankarici in Pohoi'je. Program dneva je bil v celoti izpolnjen in namen snidenja do- sežen. Sindikalna organizacija političnih organizacij iz Slo- venske Bistrice se je potrudila, da so se Ptujčani vrnili z najlep- šim vtisom o gostoljubnosti in prisrčnosti delovndh sovrstnikov iz Slovenske Bistrico in z vpo- gledom v gospodarske in os-tale razmere ter probleme o cbčini Slovenska Bistrica. Malo občinskih političnih or- ganizacij 'ima v sicer starejši zgradbi tako lepo grajene in razporejene prostore, kot imajo to v Slovenski Bistrici. Vse se je zdelo nam Ptujčanom toliko prijetnejše in lepše, ker so nam vse pokazali in tolmačili zelo prijazni domači funkcionarji. Z vsem svojim zadržanjem so po- trdili, da so jim gostd iz Ptuja res dobrodošli in da so jim radi prikazali vso barvitost svojega območja, marljivost občanov in prizadevanja, da bi dosegla tudi njihova občina čimveč vsestran- skih uspehov. V uvodnem razgovoru o gospo- darski moči obč4ne, o številu za- poslenih, o življenjski ravni ob- čanov ter o perspektivah smo Ptujčani lahko spoznali, da po- meni »Impol« za občino Sloven- ska Bistrica isto kot Tovarna »Boris Kidrič«, Kidričevo, za ptujsko občino. Obe občinski skupnosti si pomagala pole:? teh velikih podjetij še z raznuni manjšimi, vendar pomembnimi gospodarskimi podjetji in s kme- tijstvom ter z gozdarstvom. Ves gospodarski potencial občine Slovenska Bistrica ne krije po-| treb m stroškov svojega območ- ja, zato jim je v pomoč za šol- stvo u) razne družbane službe republiška dotacija. (Nadaljevanje oa 2. strani) Pogled na novo zgrajeni del Slovenske Bistrice pri »Impolu« Ostali dogodki Včeraj so se v Londonu sestali najvišji predstavniki Britanske skupnosti narodov, ki še nekako združujejo pod britansko krono nekaj azijskih, ameriških in afriških dežel. Posvetovanje o številnih vprašanjih sodobnega sveta, v katerih se te dežele ne strinjajo, bodo kot že večkrat doslej odkrila v bistvu ona osnovna nasprotja, ki jih zasle- dimo nasploh na mednarodnem prizorišču. j PRED NAPADOiM NA BRITANSKO POLITIKO Poznavalci prilik opozarjajo, da se bodo članice skupnosti hudo spoprijele glede vojne v Vietnamu. Odkriti podpori bri- tanske vlade ameriškim akcijam v Vietnamu odločno nasprotu- je azijski in afriški svet, pa tudi Kanada se z njo ne strinja. To pomeni, da tudi mnoge sicer prozahodno usmerjene dežele ne (Nadaljevanje na 2. strani) GR02NJE IZ BONNA Skupno jugoslovansko-vzhod nonemško poročilo o razgovoril predsednika Tita in predsedni ka Ulbrichta je razburilo bonn ske duhove, ker opozarja m nevarnost nemškega revanšiZ' ma in militarizma. Tako je za- hodnonemško zunanje ministr- stvo objavilo poročilo, da bode zaradi tega »storili določen« ukrepe«. Nanašali naj bi s« predvsem na gospodarske sank- cije. V Bonnu tudi pravijo, dE je Jugoslavija s tem ko je pod- pisala skupno poročilo, »izgubi- la pravico nastopati kot neblo- kovska dežela«. Te grožnje prihajajo v času ko so po bonnski vladi podprte ustaške organizacije izvršile zločin nad konzulom Klaričem in ko uradno dopuščajo proti- jugoslovansko propagando. PREDSEDNIK TITO V ZSSR Predsednik Tito odpotuje te dni na prijateljski obisk v Sov- jetsko zvezo po uspelih razgo- vorih z najvišjimi predstavniki Češkoslovaške in Nemške de- mokratične republike. Pravilo, da so neposredni stiki med od- govornimi državniki in politiki najboljše sredstvo za medseboj- no zbliževanje in poglabljanje odnosov, si je v zadnjih letih pridobilo domovinsko pravico pri vseh, ki si zares žele miru in mednarodnega sodelovanja. To pravilo velja toliko bolj, če gre za deželi, ki gradita so- cialistično družbo in ki imata v najpomembnejših mednarod- nih dogajanjih enake ali zelo podobne nazore. 2e v prejšnjih sestavkih smo omenili, da zahteva političen razvoj zadnjih let temeljito raz- člembo, posebno še, ker so se tudi med socialističnim svetom — zaradi kitajske »ofenzive« proti popuščanju mednarodne napetosti in politike oborožene- ga obračuna med kapitalistič- nim in socialističnim svetom — vse bolj bojevitih washington- skih krogov v Aziji in Ameriki sile razdelile. Nekateri prijemi (Vietnam, Dominikanska repub- lika) povzročajo najresnejšo za- . skrbljenost, saj potiskajo svet ' na rob nove vojne. V Afriki so spet pričele močneje kakor do- j slej 'delovati tiste sile, ki sku- ; šajo minirati afriško enotnost I in tako hote ali nehote odpreti neokolonializmu vrata. Slednjič so zanimiva tudi trenja v za- hodnem svetu, posebno v okviru NATO. Posebnega pomena za zbliže- vanje dveh dežel pa so vse- stranski mednarodni stiki. Pri- znati moramo, da so se le-ti v odri6sih SZ—SFRJ močno okre- pili v zadnjih letih. Tu mislimo predvsem številne skupščinske in vladne obiske, obiske politič- nih in družbenih organizacij. Medsebojna kulturna izmenjava I je dosegla izredno visoko stop- ' njo. Tesno sodelovanje se najbolj odraža na gospodarskem po- dročju. Osnovne okvire za uspe- šen razvoj blagovne izmenjave je postavil dolgoročni sporazum o vzajemnih pošiljkah blaga v letih 1961—65, podpisan 30. mar- ca 1961. Pozneje so ta sporazum dvakrat razširili. Sovjetska zveza je s svojimi pošiljkami sodelovala pri re- konstrukciji jugoslovanske črne metalurgije, pri razširitvi žele- zarne v Smederevu in pri izde- lavi idejnega načrta za železar- no v Zenici z zmogljivostjo 2,6 milijona ton surovega železa. SZ je poslala več termoelek- trarn in tri livarne. Najpo- membnejši konkreten posel SZ tja do leta 1970 pa je sodelova- nje nn' gradnji hidroelektrarn in plovnega sistema na Djer- dapu. Jugoslavija pa bo Sov- jetski zvezi dobavila 78 plovnih objektov. Močno se razvijajo tudi dru- ge oblike gospodarskega sodelo- vanja: kooperacija, specializa- cija in znanstveno-tehnično so- delovanje. Od leta 1961 sta obe deželi podpisali kakih 30 dokumentov sporazumske narave, ki urejajo gradivo s področja gospodarskih odnosov, dela ter konzularnih odnosov, sodelovanje na zdrav- stvenem področju, znanstveno- tehnično in kulturno sodelova- nje, informacije itd. Sfrnn 2 »TEDNIK« — petek, 18. junija t965j Stran 2 Občini Slovenska Bistrica in Ptuj krepi aluminij (Nadaljevanje s 1. strani) Po ogledu poslavmh prosto- rov, po razgovoru, po ogiedu knjižnilce in čitalnice, ki sta v isti zgradbi, kot so pisarne poli- tičnih organizacij, ter po ogledu gradu in obnovljenih fresk v grajski dvorani smo si ogledali goslie iz Ptuja v spremstvu sin- dikalnih funkcionarjev iz »Im- pcla« ter nekaterih strokovnja- kov proizvodni proces v tej to- varni, še prej pa novo Slovensko Bistrico. V tovarni »Impol« smo \Hdeli potek proizvodnje v livniškem, stiakalniskem, žičnem in ploče- vinakem ctoratu ter v izsekalnem oddelku. Na vseh nevarnejših in težjih dolovnih mestih smo na- šli zaposlene moške, ženske pa le v oddelkih, kjer so lažja dela. Med^funkcioinarji in strokovnja- ki i'z tovarge, ki so nas spremljan smo sipoznali tudi inž. Crtomirja Zadravca iz Središča in inž. Jer- neja Kostanjška iz Ptuja. Na vsa vpraša'nja so nam vsi radi od- govarjali. Ob prihodu in ob za- pusititvi tovarne nas je pozdra- vil inž Marjan Farazin. Ob pri- hodu nam je predstavil vodiče po tovarni Ludvika Vernika, Ivana Koprivca in Stanka 'lusu. Po krajšem odmoru in okrep- čilu v tovarniški restavraciji smo se pozdravili še s sekretar- jem tovarne in z nekaterimi dru- gimi funkcionarji. Izmed funk- Tekme ekip JLA za rokometno prvenstvo v tednu od 20. junija 1965 dalje bo v Ptuj-u 55 tekem za rokometno prvenstvo JLA za širše vojno območje. Začetek tekem bo v nedeljo, 20. junija 1965, ob 8. uri na sta- dionu »Drave« v Ptuju in bodo vsak dan dopoldne med 8. in 12. ter med 14. in 19. uro. Tek- movalo bo 11 ekip iz Celja, Ko- privnice, Križevec, Maribora, Ptuja, Varaždina in Zagreba. Ptuj je kandidat za 1. mesto, ker se je že izkazal na pred- hodnih tekmah. Vstop na igrišče bo brezpla- čen. Tekme bodo zelo zanimive, saj bo v ekipah tudi nekaj ro- kometašev iz zvezne lige, ki od- služujejo kadrovski rok. Ta ptujska tekmovanja bodo prva tekmovanja ekip s tako obsežnega območja. S tem jim bo dana priložnost spoznati Ptuj kot zgodovinsko pa tudi kot športno in turistično zani- mivo mesto in ni dvoma, da se bo dobro izkazal kot gostitelj. Tako si bo zagotovil ponovitev enakih in še širših športnih pri- reditev. AV. I cionarjev iz Slovenske Bistrice I so nas spremljali pozneje na Po- horje na Osankarico funkcio- narji tov. Miro Kolenko, Branko Vasa, Marjan Munda in Božo Strgar. Ob prispetju v Slov. Bi- strico nas je pozdravil m nam zaželel dobrodošlico p.'-edsedniic sindikalne organizacije Ivo Ferk. Ptujčani in še nekaj planincev »mo si na Osankanci z zanima- njem ogledali vs« razstavljene fotografije padlih in preživelih borcev Pohorskega bataljona, maketo gozda, kjer so padli bor- ci v Sipopadu s fašističnimi napa- dalci. Na eni izmed slik smo vi- deli tudi Franca Osojnika in Du- šana Kvedra, ki ju med vsemi ostalimi najbolj poznamo. Naš obisk smo vpisali v spominsko knjigo. Cez Ruško kočo in mimo Pošt- nega doma smo se vrnili nazaj v Ptuj, funkcionarji iz Slovenske Bistrice pa nazaj v Bistrico. Po večdnevnem deževju ie bil 12. juhij lep sončni dan, ki nam je omogočil prijeten ogled Slo- venske Bistrice in Pohorja. Vtisi so toliko lepši, saj je Slovenska Bistrica z ljudmi in s svojo oko- lico zelo prijeten in lep kraj, ki ga bomo radi ob nedeljah še obi- skali, saj je tam sedaj več mših znancev. V. J. Članstvo sindikata političnih organizacij iz Slovenske Bistrice in Ptuja pred Ruško kočo na^ Pohorju PTUJ Enodružinska stanovanja v vrstnili hišah v Trubarjevem naselju, ki jih gradijo zasebni- ki, že dobivajo fasado. To je prvi poskus graditve zasebnih stanovanj v vrstnih hišah. Trubarjevo naselje bo slovelo po precejšnji gradbeni razgiba- nosti. Poleg velikega šolskega poslopja in prizidane telovad- nice najdete že sedaj v tem na- selju 6d-stanovanjsko vrstno hi- šo, dve 30-stanovanjski poslopji TGA Kidričevo, od katerih je eno .sedaj v izgradnji, 4 deve- torčke in več že starejših eno- družinskih hiš, ki so bile prej odmaknjene od mesta.. V zad- njih letih se jim je pridružilo še nekaj novih enodružinskih zgradb. Preizkušnjo preživlja v tem naselju na nov način grajen as- falt, ki bo šele čez nekaj let dobil svojo dokončno oceno. Ves gradbeni prostor v tem predelu še ni zaseden. Ko bo izpolnjen in naselje dokončno zgrajeno in urejeno, bo postal tudi ta del novega Ptuja spo- menik našega časa in gradbene opera tive. Enake stanovanjske zgradbe za učiteljstvo, ko so jih dobili v zadnjih letih šolski centri Vi- dem, Podlehnik, Lovrenc, De- sternik in Juršinci itd. dobijo sedaj še Polenšak, Cirkulane in Zavrč. V slednjih centrih bodo poslopja vseljiva 1966. leta. Od povprečno 500 oseb, ki pridejo zaradi obtožbe letno pred občinsko sodišče, jih je največ (215) obsojenih zaradi kaznivega dejanja zoper življe- nje in telo, potem zoper zaseb- no premoženje in varnost jav- nega prometa (nad 70) ter zo- per družbeno premoženje (nad 60). Manj jih je obsojenih zaradi kaznivega dejanja zoper naro- dno gospodarstvo (nad 30), zo- per zakonsko zvezo in moralo (nad 20) ter zoper svobodo in pravice državljanov (nad 10). Med nepogojnimi in pogojni- mi obsodbami je več pogojnih kot nepogojnih in več zapornih kot denarnih. Na ptujskem občinskem ob- močju prednjači stanovanjska izgradnja poslovnih objektov, manj pa se gradi industrijskih in šolskih objektov. Vsa ostala izgradnja pred- stavlja le eno petino vse iz- gradnje v občini. Iz takšnega razmerja izgradnje imata ptuj- ski gradbeni podjetji svoj do- hodek. Postaje ljudske milice v ptuj- ski občini imajo največ oprav- ka po pritožbah občanov v zve- zi z raznimi tatvinami, z ogro- žanjem javnega reda in z lahki- mi telesnimi poškodbami, pa iHfli s hU'Hrni i-lesnimi poškod- bami, z vlomi in tatvinami ko- les, s poškodovanjem tujih stvari, z goljufijami in ogroža- nji. Nekaj manj primerov je po- žigov, pofteverb, nedovoljene tr- govine, neplačevanja preživni- ne, nedovoljenega lova, žepnih tatvin, ubojev in roparskih tat- vin. Je tudi nekaj primerov gozdnih tatvin, neupravičene uporabe motornih vozil, kršenj nedotakljivosti stanovanj, pona- rejanja uradnih listin, nevestne- ga gospodarskega poslovanja in poskusov posilstva. Vsi prednji primeri opozarja- jo, da je potrebnih mnogo na- porov in prizadevanj vseh vzgojnih činiteljev, da obvaru- jejo pred temi početji mlajše in odrasle in jih obdržijo na pravi življenjski poti. Otok pri Veliki Nedelji rekreacijski center Na Otoku pri Veliki Nedelji se radi ustavljajo domači in tuji turisti. Lepo urejena lesena lovska koča je rekreacijski center, ob kateri se zbirajo taborniki in izletniki. Skoraj vsako soboto in nedeljo v času turistične sezone je na Otoku prijetno razpolože- nje. V lovski koči pripravljajo razne tople in mrzle jedi. Tabor- niki, ki vsako leto v eni ali dveh izmenah taborijo na Otoku, imajo postavljene šotore, uvedeno dežurno službo, prirejajo razna športna tekmovanja in tako v krogu svojih znancev, prijateljev in sorodnikov preživljajo sončne dni počitnic ali dopustov. Pred- vsem mladina rada zahaja v ta z noztiom poraščeni kraj, kjer je . mnogo naravnih kopališč in prijetnega razvedrila. V času taborjenja tabornik! prirejajo razne Izlete na Zavrč in v sosednje turistične kraje Slovenskih qoric. Namen taborjenja ni samo ogledati si naravne lepote, temveč da se mladina in ostali taborniki medsebojno spoznajo, da se seznanijo z mladinskimi problemi, uspehi in težavami, da se razvedrijo, da si naberejo novih moči in elana. Sonce je glavni vii zdravja, ki poleg ko- panja ugodno vpliva na človeški organizem. Na Otoku so si ta- Porn 1:1 I' iii.iMišp ifirivrr I ■ <;lu7' tiidi 7'-\ tekmovanja. Je vprašanje, ali naj bi rekreacijski center na Otoku še raz- vijali? Morda bi bilo prav povečati kapaciteto sedežev pri lovski koči in tako omogočiti turistom, da včasih lahko sedejo na klop, da ne bodo vedno sedeli v travi. Kaj je značilnega za Otok? V njem se zbirajo lovci in ribiči tudi izven turistične sezone. Tm- kači lovijo ribe, lovci pa si izven lovopusta pripravijo za večerjo divjačino. Prijetna kapljica »jeruzalemčana« prispeva k nrijet- nemu razpoloženju. Ob zvokih harmonike, trobente, klarineta in bobna se veselo zavrtijo in pozabijo na lovsko latinščino. R. D. Sotorišče na Otoku pri Veliki Nedelji Kidričevo Ptuj in Kidričevo sta imela v zadnjem času v gosteh več dele- gacij iz inozemstva. Slika prikazuje delegacijo socialistične partije za Benečijo in Furlanijo v Kidričevem v razgovoru s funkcionarji iz Ptuja in Kidričevega Ostali dogodki (Nadaljevanje z 2. strani) morejo več sprejemati ameri- ških »razlogov« za posredovanje v Južnem Vietnamu in pozneje napadov na Severni Vietnam, ker so nestvarni in preveč diše po ozkih ameriških interesih v tem delu sveta. Za »obarvani svet« je dalje pereč problem vse hujše rasi- stično razpoloženje v Angliji proti predstavnikom drugih ras, ki so se naselili na britan- skih tleh oziroma se žele naseli- ti. V tem vidijo pravzaprav elemente neenakosti, ki jih želi prav Britanska skupnost naro- dov — tako je vsaj rečeno odpraviti. Gospodarska vprašanja pred- stavljajo problem svoje vrste. Azijski in afriški svet, ki je šele v razvoju, bi želel večje pomoči razvitejših, da bi se mo- gel približati razvitim deželam. Spor med Malezijo in federacijo, ki so jo postavili na noge Bri- tanci zaradi ožjih strateških in gospodarskih interesov, bo sku- šal pojasniti malezijski premier Tiinku Abdul Rahman. Nihče ne pričakuje kdo ve kakih uspehov. Toda že resnica, da bo na nekatere pereče pro- bleme v sodobnem svetu opo- zorilo tudi to zborovanje vse tiste, ki se z njimi ukvarjajo z namenom, da jih rešijo, ali z namenom, da iz njih potegnejo lastne koristi. RESNIČNA »POSREDNIŠKA« VLOGA Ce je kdo prie«koval, da bodo ameriške enote v Santo Domin- gu zares samo »onemogočile« obračun med četami vojaške junte in uporniki polkovnika Caamana, ki žele pošteno ustav- no ureditev, se je zmotil. V sre- do so ameriški vojaki, podprti z brazilskimi, pričeli širšo ope- racijo proti upornikom z name- nom, da jih dokončno stro. Se- veda pri tem pomaga tudi jun- tin general Imberto. Pred dnevi je vodja uporni- kov polkovnik Caaman postavil nekaj točk za mirno rešitev spora. Zahteva vrnitev na usta- vo iz leta 1963, se pravi obdobje, ko so dominikahski volivci de- mokratično izvolili predsednika Boscha, ustanovitev široke vladne koalicije, ki bi bila le začasne narave, razpis volitev in razpis referenduma med ljud&rvom o bodoči ustavni ure- ditvi. Za tako rešitev se pote- guje velika večina domačega prebivalstva, ni pa všeč junti, ki je s svojim udarom proti Boschu omenjeno ustavo potep- tala, veleposestnikom, domačim kapitalistom in predvsem ame- riškemu kapitalu. Sedaj so Američani pritisnili kot »posredniki« z golo šilo, da bi prisilili Caamana k molku. Prizadevanja komisije Združe- nih narodov so uspela toliko, da so za nekaj časa ustavili ogenj. Vendar vse kaže. da bodo Ame- ričani in Brazilci napade nada- ljevali. Vesti iz sindikatov Danes seminar Sindikalni delavci iz sindikata delavcev kmetijstva, Živilske in tobačne industrije občine Ptuj imajo danes celodnevni seminar v sindikalni šoli »Franca Kram- bergerja« v Ptuju. Glavna raz- prava na seminarju ie osredoto- čena na aktualne naloge s pod- ročja novih ukrepov za stabili- zacijo gospodarstva; oblike in metode dela sindikalnih organi- , zacij in na novi Temeljni z^kon \ o delovnih razmerijh. ! Jutri občni zbor sindiip k mobilizaciji celotnega sinC kalnega čla^nstva za konkretr dosledno in odločno reševan problemov v delovnih organiz cijah ob ukrepih za stabilizari gospodarstva in v uveljavljan Temeljnega zakona o delovn razmerjih. Sindikalna šo!i »Franca Kramberg^^rfat zaključuje pouk v Sindikalni šoli »Fran( Krambergerja« v Ptuju bo te d; končano delo za šolsko le 1964/65. V ponedeljek, 21. juni; t. 1. bodo zaključni izpiti, ki ; jih bo udeležilo 28 članov sind kata. V ponedeljek, 28. junija t. pa bo študijska ekskurzija v tel stilni kombinat »VarteK3'< v V; raždin in s tem bo delo za pret? klo šolsko leto končano. V Ot činskem sindikalnem svetu Pti pa se že pripravljajo na nov šolsko leto. v katerem pa taod za Sindikalno šolo kadrovani prvi vrsti predsedniki in tajni! sindikalnih podružnic vpričo iz redno odgovornih nalog, ki s pred sindikati v bodočem obd-^b ju. FB Kaj je odveč ? v PTUJU STISKA ZA PROSTOR NA VRTU RESTAVRACIJE NA GRADU; ne- kaj mladeničev si je nedavno za- mislilo, da bi lahko porabila re- stavracija zase tudi vrt izpod grajskega zidu. Mize in stole so potem poslali po najkrajši poti čez grajski zid. Ko bi morali sa- mi za njimi, so si premislili in se pogodili z restavracijo, da bodo spravili vse sami nazaj na graj- ski vrt, polomljeno pa plačali. POMANJKANJE SPOSTLJIVOSTI DO VETERANOV; studenec pri Vinarskem muzeju je dolga deset- letja napajal svojo okolico s pit- no vodo, sedaj pa stoji zapuščen in napol slečen, brez pokrivala, na svojem starem mestu ter čaka, da bo nekdo pospravil njegove ostan- ke. NEJEVOLJA NEMIRNIH LJUDI; prvi preganjajo temo, drugi pa luč. Prvi so poskrbeli, da je raz- svetljena tudi cesta na grad, celo z okrasnimi lučmi, drugi pa za to, da so tudi te luči ugasnile. Vsa sreča, da ne doseže niihovo kam.enje sonca in lune, sicer bi uničili še to luč. PRALNICA ZA AVTOMOBILE; pod železniškim mostom na Za- grebški cesti se peljete trikrat sem in tja po mlaki in avto bo čist. TEHNIČNA SAMOSTOJNOST; vsakomur se ne posreči tako trd- no postaviti kolesa ob pločnik v Ptuju, da ga ne bi podrl mimo vozeči tovornjak ali avtobus; ve- čina kolesarjev se je v tej spret- nosti dobro izurila, zato tudi na]' dete njihova kolesa v stalni nt. varnosti pred uličnim prometnn ta promet pa v stalni nevamoi pred razstavo koles neznanih last nikov. BREZPLAČNO SOFIRANJE; Muršičevi ulici je otrokom i razpolago vaz, in to v slabem i lepem vremenu; na njem se uči, šofirati in krmariti. Pri praktični vajah so tako aktivni, da so A štrli oje. Njihova ocenievaliu komisija je mnenja, da bodo mM rali pohiteti s praktičnimi vaja^ mi, ker se lahko zgodi, da ftocMl lastniki odpeljali voz na bolj va\ ren prostor. j BRANIMO SE ZASLUŽKA; d avtomobile so naprodaj obeski 2t blatnike, da ne škropi blato izpoi blatnika po vozilu. Dobro bi zai služil, kdor bi izdelal še stransit obesek za blatnik, da ne bi avt škropil med vožnjo mimoidočU pešcev, zlasti ko drvi avto če mlake. I IZBIRANJE SPOŠTLJIVIH NA' ZIVOV; ko vas počastijo v trgO' vinah ali drugje z »gospodomUi ne veste, ali so to storili iz psi' holoških ali iz komercialnih raz- logov. Marsikdo se vpraša, kakO je mogel vzbuditi vtis, da ima št iz preteklosti mnogo vsega in dt bi moral nekaj tega odstopiti še drugim. Če bi vas počastili z na- zivom »tovariš<(, ali bi to res po- menilo, da nimate dovolj vsegd in da bi drugi radi nekaj svojega odstopili še vam? Lisičke je treba skrbno očistiti Lepo sončno in toplejše vreme je omogočilo, da so pričel^ rasti lisičke in tudi druge gobe. Zbiralnica zdravilnih zeli^'^ in gozdnih sadežev Sudes v Središču in odkupna postaja VeliK3 Nedelja, ki je obrat Prehrane iz Ljubljane, sta pričeli odkupovati lisičke in druge gobe. Čiščenje gob zahteva precej dela. Naj' prej jih očisti.io, nato večkrat v tekoči vodi operejo in jih taK" pripravijo za nadaljnjo predelavo. To sicer lahko, vendar na' tančno delo omogoča nezaposleni mladini in odraslim dodateP zaslužek. i Posnetki v tej številki: J. Vrabl, D. Rizman, F. Laugerholc, S. Kosi, Z. Kozoderc in S. Hozjan Stran 3 »T E D NIKora, pogojno za 2 leti, Marija Zupanič, zasebna „'ostil- ntčarka v Lovrencu na Drav- skem polju, 3 mesece zapora, po- gojno za 2 leti. Franc Visenjak, delavec pri TGA Kidričevo. ' mesece zapora, pogojno za 1 le- to, Martin Plesec, poslovodja KZ v Pacinju. 10 mesecev zapo- ra, Ivan Emeršič. avtomehanik iz Ptuja, 1 mesec pogojne kazni in Martin Firbas, gostilničar iz Moškanjc 4 mesece zapora. Glavni odjemalci ukradenega blaga so bili Janez MahoriČ, ki je kupil 69 vreč pšenice. Vlado Korošec s 75 vrečami pšenice in nekaj moke, Martin Plesec, ki je kupil od Mahoriča 2.400 kg pše- nice. Marija Nežmah s 36 vreča- mi pšenice in Alojz Letonja s 6 vrečami bele moke. pšenice v vrednosti 65 tisoč dinarjev, praz- nimi vrečami in manjšo količino otrobov. Obtoženci morajo podjetju po-^ vrniti vso škodo, kar so delne že storilL U Zadružni dom v 2erovincih Zapuščen In neure.1en zadružni dom v Zerovincih je bil več let brez gospodarja. Temu primerna je bila zgradba in njena okolica Dom ni služil svojemu namenu, saj nekateri prostori niso ure.ieni. dvorana je dotrajana, sanitarne naprave ne ustre- zajo in drugo. Pred kratkim .le dom prevzel v upravljanje ko- lektiv trgovskega podjetja Zar.in Ormož, ki se vsestransko za- vzema za njegovo ureditev. V domu bodo sodobno uredili trgovino, kupili novo opremo in drugo. Zadružni dom bodo postopoma urejevali. Pisma uredništvu Kaj je z našim avtobusom? 2e od meseca marca smo brez redne avtobusne proge Ptuj — Cerkvenjak. Nekaj časa avtobus ni mogel voziti zaradi del pri regulaciji Pesnice, zdaj pa je ce- sta za silo popravljena pa avto- bus še vedno ne vozi. Nihče se ni čutil odgovornega, da bi nam takrat, ko je avtobus nehal vozi- ti, karkoli sporočil, nihče se niti danes ne čuti odgovornega, da bi javil, ali bo vozil avtobus in od kdaj. Mislim, da je proga v red- nem voznem redu in da smo tudi mi v Slovenskih goricah »pot- niki« tako kot drugje. Zavedamo se, da je proga včasih nerenta- bilna, da je grda cesta, toda aH ni podobnih problemov povsod po naših krajih, pa avtobusi kljub temu vozijo. Upamo se tu- di trditi, da Je včasih avtobus vozil brez voznega reda. da je zjutraj pripeljal, popoldne pa ne in obratno. Razumljivo je. da tako potem potniki ne zaupajo in potujejo po drugi cesti z dru- gimi prevoznimi sredstvi. Mnogo več bi bilo potnikov, če bi bil tu red, če bi vozil avto- bus po voznem redu, kot ostaU avtobusi, saj naši ljudje gredo radi v Ptuj, bodisi nakupovat ali po drugih opravkih. V imenu potnikov prosim pod- jetje Avtobusni promet za po- jasnilo in odgovor. Nada Voglar Cerkvenjak Tudi otrokom je potrebno letovanje Vsat delovni človek zasluži po svojem truda polnem delu svoj oddih in počitek. 2e od za- četka leta premišllujemo. kam na] cjremo na počitnice v času dopustov. Vsakdo žel! preživeti vsaj ne- ^3] dni izven svojepa doma, da- l«'č od svojega kraja. Delovne organizacije so zadnja leta ure- dile letovišča za svoje zaposlene na morju, v planinahi zaposleni občani dobijo regres za letova- nje. Malo je ljudi, ki še niso vi- deli r ►rja in drugih lepot naše domovine. Veliko pa |e najmlaj- ših občanov-otrnk, ki še nikoli niso videli višjih planin, morja In ne poznajo lepih krajev naše domovine. Tudi njim jc potreben Počitek in sprememba okolja ^saj za nekaj dni. V osnovnih šolah Imamo nad '0.500 učencev, od katerih živi približno 7000 otrok v oddalje- nih krajih, daleč od centra naše občine N^id 4000 imamo social- ogroženih otrok: njihovi starši niso zaposleni. V težkih socialnih stiskah nit! ne morejo Pomisliti na to. da b! šli na Izlet morje ali na letovanje. Nji- hovi otrori so enakopravni član! "3še skupnosti in naš! bodoči dplavci. Potrebno bi bilo. da b! tudi v delovnih organizacijah določili za nje skromen prispe- vek. 2 zdravniškimi pregledi smo |^C(otovili. da je nujno poslati v 'ptovišča na morje ali v planine 90 otrok iz pasivn'h haloških Predelov Občinska skupščina je "di letos kakor vsako leto na- "^^nila za nje 1 SOO 000 din Ko- ''^unalni zavod za socialno zava- rovanje Je namenil za to le 1,000 000 din. Pri tem so upošte- vani tudi otroci Iz ormoške ob- čine. Letovanje za enega otroka stane skupaj z vožnjo 15 000 din. Da bi zagotovili lO-dnevno bi- vanje na morju najpotrebnejšim otrokom, so zaprosila društva prijateljev mladine več nod^etij za pomoč v upanju, da bodo v kolektivih delovni ljudje z ra- zuiDf^vanjem prispevali vsa] skromen prispevek. Priporočamo, da bi se tudi starši zavzemali za to, da bi nji- hovi otroci primerno preživeli letne počitnice, da bi tud' naj- mlajšim okrepili delovne sposob- nosti za učenje in delo v šoli. A. 2. Priprave na odkritje spomenika v Spuhlji Za letošnji dan borca — 4. julij — bo končno tudi Spuhlja dobila svoj spomenik, ki bo stal pn odcepu ceste iz Spuhlje v Brst le. Veččlanski pripravljalni od- bor pri krajevnem odboru SZDL Spuhlja se je že resno lo- til vseh priprav. Skrb za sam spomenik je prevzel Občinski odbor združenja borcev NOV pripravljalni odbor iz Spuhlje pa Je prevzel naloge v zvezi s številno udeležbo občinstva in s kulturnim programom šol iz Markovec in Ptuja, pa tudi z družabnostjo po odkritju spa menika in po programu ob od kritju. Ker nI več dolgo do odkritja spomenika za partizanske ku rirje, ki so padli v Spuhlji kon- cem 1944. leta, se pripravljalni odbor pogosteje sestaja zaradi dogovora, kaj vse Je že storje- no in kaj vse bo Se potrebno storiti, da bo dosežen namen proslave. TV. Maši pionirji v jiigoslovanskem taboru „Sul|eska*' Pionirji ptujske občine (Iz šole Franca Osojnikal bod' le- tos zastopali slovenske pionirje v jugoslovanskem taboru »SU- TJESKA« v Jajru To je veliko priznanje za naše pionirje, ki so s svojo aktivnostjo zaslužili, da Dostanejo člani slavnega tabora. V spomin na velike bitke na Sutjeski je Svet društev za vzgo- jo otrok Jugoslavije 1Q58 leta ustanovil tabor SUT.TESKA. V njer letuje vsako leto po 10 pionirjev iz vsake republike In avtonomne pokrajine. V taboru so poklicni taborniški vzgojite- lji, ki posredujejo otrokom ju- goslovansko vzgojo T?ihorjpnje traja 21 dni. Vsak dan je izpol- njen z lepim programom, pionir- ji imajo več srečanj s preživeli- mi heroji, pisatel«! fpartizanskl- mi), v taboru pa so kulturni proarami. ki jih izvalajo pionirji posameznih republik Ta je leps priložnost za spoznavanje med jugoslovanskim! otroki In kulturnimi vredno»?irr.i naše do- movine. Tabor SUTJESKA Ima vsako leto taborjenje v drugI republi- ki. Letos Je tabor v Bosni, v Jajcu, kjer je bilo zasedanje AVNOJ. Vsaka republika Ima tudi stalni partizanski kraj ta- borienja. V Sloveniji bo v pri- hodnjih letih srečanj":! jugoslo- vanskih otrok v Dolenjskih to- plicah, ob vznoTju partizanske bolnice Rogi v Hrvatski Je do- ločen kraj Lovrečani na Braču, l'ier je bila ustanovljena jugo- slovanska vojna mornarlcai Ma- kedonija Ima taboriško mesto na Ohridskem jezeru, kjer Je bilo na'večje partijsko posvetova- nje makedonskih komunistov med NOB) Črna gora je določila Petrovac na moru — kraj po- membne ljudske vstajei v Srbiji pa je Imenovan kraj Dlvčlbare blizu Bele crkve. kjer je počila prva partizanska puška. To so kraji, kjer se vsako leto Izme- njavajo taborjenja Jugoslovan- skih pionirjev. A. 2 PTUJ v zgodovini izgradnje ptuj- skega poštnega poslopja bo vse- kakor zapisano, da je zgrajeno * zastojem zaradi finančnih te- žav. To poslopje bi naj bilo glede na težave 1%5. leta pod stre- ho, do občmskega praznika 1V66 leta pa končano, torei 1 leto dni pozneie kot je bilo prvotno planirano. Dosedanja prizadevanja ob ? činske skupščine, da bi poma ' gale gospodarske organizacije > sredstvi za nadaljevanje izgrad nje tega poslopia. niso dosegi zaželenega uspeha. Ptui Je res že potreben avto matske telefonske centrale, za to bo tohko bolj vesel, ko bo zeha m potreba končno i/pol njena. Načrti za novo ptujsko bol- nišnico bodo stali okrog 35 mi- lijonov dinarjev. Za to bo najet kredit iz zdravstvenega investi- cijskega sklada. Zadolžitev Je bila odobrena na zasedanju ob- činske skupščine 31. maja 1965. IZLET ČLANOV SVOBODE OBVEŠČAMO PRIJAVLJE- NE, DA JE IZLET, KI GA JE ORGANIZIRALA ESPERANT- SKA SEKCIJA V MORAVČE 20. T. M., IZ TEHNIČNIH RAZ- LOGOV PRELOŽEN NA NE- DELJO. 27. JUNIJA. ZAMUDNIKL JAVITE SE PRI TOVARISICI BEZJAKO- VI. SLOVENSKI TRG 9. Zbiranje domačega tiska SoIe in druge delovne orga- nizacije izdajajo ob 20-letnici osvoboditve razne publikacije. Prosimo kot matična knjižnica ptujske občine, da nam izdaja- telji le-teh obvezno pošljejo brezplačno po en izvod kot naš arhivski primerek. :>tudij- ska knjižnica zbira na svojem območju domači tisk in ga hra- ni v študijske namene poznej- šim rodovom. Oprava stran I »TEDNIK« — petek, 18. jnnija 1965 Stran 4 Koncert ptujskega pevskega zbora v soboto. 12. junija t. L, je priredil moški pevski ztvor DPD »Svoboda« Ptuj pod vodstvom dirigenta prof. Branka Rajšter- ja v Narodnem domu svoj kon- cert. Dvorano je do kraja za- sedlo tisto ptujsiko koncertno ob- činstvo, ki z živim zanimanjem spremlja razvoj tega našega ma- lega moškega pevskega zbora, ki je kot naslednik nekdanjih mešanih pevskih zborov SKUD >Jože Lacko« oziroma DPD »Svoboda«, kot obrtniški moški pevski zbor dosegel na svojih koncertnih poteh zavidljive uspehe. Ta nekdaj znani Gre- gorčev zbor je tudi danes na svojem celovečernem samostoj- nem koncertu pod novim vod- stvom pokazal, da še ostaja na sv»ji znani pevski višini. Ze samo izvajanje prvega de- la programa, ki je vseboval dve Galusovi skladbi in dve črn- ski spiritualni pesmi v Srebot- njakovi priredbi, je poleg šti- rih drugih skladb, in sicer I. Zajca, Z. Prelovca, Slavjanskega in Golovca, dovolj močan kri- terij za presojo zmogljivosti in pravilne ocene zbora. Ta je namreč tako po pevski tehnični kakor po predvajalni strani vse pesmi odlično zapel. K uspehu koncerta je še posebej prispe- val drugi a lažji del programa, ki je bil našemu širšemu kro- gu poslušalstva pač bližji kot prvi. Ta je vseboval tri znane partizanske in šest ljudskih pe- smi skladateljev Simonitija, Go- tovca, Liparja. Deva, Bučarja, Kernjaka in Pregla. Te pesmi je zbor zapel zares z veliko ru- tino in lepo zvočnostjo, Ce bi hotel biti kritičen, po- tem bi moral napisati na na- slov izgovarjave majhno pri- I pombo; namreč ni ustrezala po- ! vsem izgovarjava soglasnikov in soglnsniških «kupin na koncu ; besede. Na slabi izgovarja vi le- j teh bolujejo žal tudi naši tako I imenovani najboljši slovenski i zbori. Ob robu naj napišem še to, da sem se med koncertom spomnil, s kakimi težavami se je moralo naše ptujsko zborov- sko petje boriti in kakšne krize je moral tudi ta moški pevski zbor prebolevati po osvoboditvi. Res je, da ves čas drži zbor po- koncu vodilno in dobro šolano jedro starejših pevcev in skrbi, da se zbor nekam ohranja, ni pa opaziti razen majhnih izjem . nobenega večjega dotoka novih ' pevcev. Osvežitve in pomnožit- ve bi bili potrebni zlasti tenor- ji. Na :2>pevski anemijic trpi na- ša ptujska družba vedno bolj in bolj in bo zares treba z vse- stransko prizadevnostjo skrbeti, da ohranimo ta pevski zbor pri zdravem življenju. Zbor je na tem večeru pro- slavil 20-letnieo petja, saj nje- govi mnogi člani že pojo v zbo- ru od osvoboditve sem. K uspe- hu je zboru čestital predsednik občinske zveze kulturnih in prosvetnih organizacij Stane Stanič in dirigentu izročil šopek rož. Enako po-rornost so zboro- vodji izkazali tudi pevci sami s tem. da se mu je predsednik zbora Ivan Kvas zahvalil za vloženi trud in mu zaželel v nadaljnjem delu še mnogo uspe- hov. Poslušalci so izvajanje pro- grama spremljali z navduše- njem in so se na koncu z moč- nim aplavzom pridružili izra- ženim čestitkam in željam, da bi zbor še nadalje razvijal in širil lepo ljudsko in umetno pe- sem. Drago Hasl .osnovna šola Podlehnik Čeprav umazana in siva od pra- hu, skriva v sebi dobre jugoslo- vanske pioniirje. To je Osnovna šola v Podlehniku. Ce vstopiš vanjo, se počutiš kot v gaju. Obrazi pionirjev so polni radosti in nasmeha, celo tujca obsiipljejo s cvetjem. Mnogi pionirji drugih šol bi jih lahko imeli za vzor; to pa zato, ker imajo dobre vzgojitelje, predvsem pa so njhovi dobri vzgojitelji nji- hovi učitelji. , Čeprav šola marsičesa nima, se pionirji skupno s tovariši učite- lji trudijo, da bi kje kaj zaslužili za iizlete in za nakup šolskih po- trebščin. Tako so lani zasadili vrt z ribezom in ga skozi vse leto redno in dobro negovali in pri- delek letos prodajni kmetijski za- drugi v Podlehniku. Denar bodo porabili za nakup zemljevidov, za mlečno kuhinjo in za druge šol- ske potrebščine, Na šoli je tudi zelo napredna igralska skupina, ki jo vodi to- variš Jože Perko. Z igro »Mačeha in pastorka« so se pionirji pred- stavili v nedeljo v Podlehniku; v sredo pa v Zetalah, kjer so jih pionirji slovesno sprejeli in jim obljubili, da bodo skupno s pio- nirji iz Podlehnika premagovali težave, ki se pojavljajo na šolah, predvsem na žetalski in podleh- niški. Prebivalci Zetal so bili zelo veseli in so videli, da tudi pio- nirji iz Podlehnika nekaj zmore- jo. Mnogo napora je imel tovariš Jože Perko, preden jih je naučil to igro; zato so pionirji ponosni nanj in ga imajo radi. Glaviio vlogo v tej igri sta igrala pionirja 8. razreda Ciril Drevenšek in Janko Strmšek. Na šoli ne primanjkuje tudi do- brih pevcev. Ze od prvega pa tja do osmega razreda, vse povprek rado poje. Zato imajo pionirji v Podlehniku tudi pevski zbor, ki nastopa na proslavah in raznih kulturniji prireditvah. Zbor vodi tovarišica Lojzka Mere. Čeprav vlaga mnogo truda, z veseljem vodi zbor. Ker je dobra vodite- ljica pevskega zbora, bo letos na- stopila s svojim zborom na festi- valu v Ptuju. Pionirji jo imajo radi in ji obljubljajo, da se bodo še vnaprej pridno učili petja. Zelo agilno je tudi rokometno moštvo na šoli. Čeprav nimajo potrebna sredstva za športno udej- stvovanje, so letos nastopali na tekmovanju maja v Vidmu. To- variš Mirko Soba jih bo še na- prej vzgajal v športu. Vzporedno s športom se na šoli rajvija fotokrožek. katerega vodi tovariš Jože Perko. Pionirji so veseli, da lahko v svoji lastni temnici izdelujejo slike. Posebno vzdušje je bilo v petek, 4. junija. Prišel je sodelavec radia Ptuj in snemal pionirje. Skraja so se ne- koliko prestrašili, ker so mislili, da so zdravniki, ko pa so slišali, da jih bodo snemali, je vse zavre- lo. Tako so se razveselili in za prvo točko je pevski zbor pod vodstvom Lojzke Mere zapel pe- sem o Halozah. Sledile so recita- cije, spisi in zgodbice. Toliko so imeli pionirji pripravljenega za snemanje, da bi jih lahko poslu- šali najmanj dve uri. Pionirji so bili v zvezi s tem zelo ponosni, še posebno pa upravitelj šole Ivan Težak. Hitro minevajo šolski dnevi, posebno hitro minevajo učencem 8. razreda. Tega dne se bojijo, kajti prekiniti bodo morali stike z žetalskimi pionirji. Čeprav so se v začetku šolskega leta sum- ljivo gledali drug drugega, so se- daj skupaj kot ena družina. Vsi se trudijo za uspeh in si želijo da bi imeli lepo in lahko življe- nje. Nekateri bodo šli naprej v šole, drugi pa bodo ostali doma pri starših. Za konec šolskega leta priprav- ljajo učenci 8. razreda zadnjo pri- reditev v letu. Na njej bodo zad- njič obujali spomine na šolanje v Podlehniku. Težko se bodo lo- čili drug od drugega in stopili v življenje. Ta korak bo težak. Zato se učenci 8. razreda prav pri- srčno zahvaljujejo tovarišem uči- teljem, posebno razredničarki Mariji Jeza za ves trud m ji ob- ljubljajo, da se bodo učili in da bodo nekoč koristili celotni družbi. Obljubljajo, da se bodo še v življenju spomnili na njo, saj jim je dala toliko lepih nasvetov, I ki jim bodo koristili v življenju. Tonček Horvat, 8. razred, Podlehnik PIONIRSKA ORGANIZACIJA - PRVA ŠOLA UPRAVLJALCEV Ob zaključku šolskega leta bodo pionirske letne konference na vseh osnovnih šolah. Pionir- ji bodo poročali o svojem delu, o aktivnosti v raznih krožkih in ugotavljali uspehe JUGOSLO- VANSKIH IGER. Otroci radi delajo v raznih krožkih, sekcijah, manjka pa vodij krožkov. Na podeželju v mnogih šolah zaradi celodnevne- ga pouka učitelji ne morejo razviti več pionirske aktivnosti, ponekod pa ni niti prostorov, kjer bi se učenci zbirali v svo- jem prostem času. V krožku pa tudi ne morejo delati vsi učen- j ci, kajti prvo je, da se dobro učijo, potem pa ise izpopolnjuje- jo še v ostalih krožkih. Lahko z gotovostjo trdimo, da kljub objektivnim težavam ni v vsej občini šole, kjer ne bi imeli otroci razvitih vsaj neka- terih dejavnosti. Naši prosvetni delavci skušajo otrokom poma- gati in nekateri z veliko priza- devnostjo žrtvujejo svoj prosti čas. Težave so v tem, ker se starši, predvsem bolj izobraženi starši premalo zavedajo, da bi tudi oni lahko pomagali šolskim kolektivom pri vzgoji otrok. 2e več let se trudimo, da bi prido- bili tudi zunanje sodelavce za vzgojno delo z otroki, toda red- ki občani so vključeni v vzgoj- no delo. Po ustavi in socialistič- nih načelih smo dolžni vsi, vsak po svojih sposobnostih, vzgajati mladi rod. Ce pa v tem širokem vzgojnem procesu ne sodelujemo enotno in množično, potem smo tudi vsi skupaj odgovorni za --osledice pomanjkljive vzgoje. Otrok je naš in vsi ga moramo ljubiti in pomagati graditi nje- govo socialistično osebnost. Pionirska organizacija je prva in edina, ki vzgaja otroka v ko- lektivnem življenju, razvija so- cialistično miselnost in krepi to- varištvo med vsemi otroci. Pq svojih različnih delovnih oblikah spodbuja otroka k samostojne- mu ustvarjanju, razmišljanju, upr-'vljanju — torej je prva šola upravljanja. V tej organizaciji ima otrok možnost svoje znanje širiti. Svoja stremljenja in po- trebe učenec vsklaja s stremlje- nji kolektiva. Važno je, da že otroka pripravljamo na samo- stojno življenje, da bo znal svoje znanje koristiti, ne pa da bo znanje samo imel v sebi — skratka, mladi ljudje morajo po- znati stvarno življenje in najti sebe v njem. Zato je potrebno, da vsi druž- beni faktorji ' poklanjamo vso skrb življenju mladine. Vsakdo se mora čutiti odgovornega za vzgojo mladega rodu. Ko bodo pionirji tudi letos vabili razne oredstavnike delovnih organiza- cij, patronatov, starešinskih sve- tov in predstavnike raznih or- ganizacij na svoje letne konfe- rence, posvetite trenutek časa tudi njim. Skušajte razumeti otroška srca. Krepimo vez med otroki in odraslimi — to se nam bo bogato obrestovalo. A. 2.1 Pionirska glasila Ob 20-letnici osvoboditve so pionirski odredi na večjih šolah izdali svoja odredna glasila. Ob- činska zveza DPM pa jim je pri- spevala sredstva za materialne stroške pionirskih listov. Na Hajdini so bili prvi, ki so izdali NAJDIHOJCO, polno bo- gate vsebine pionirskih prispev- kov. Stari in mladi so z zanima- njem segli po otroški reviji. Šo- la »Tone Znidarič« Ptuj je iz- dala zanimivo glasilo MLADO KLASJE, šola »Franca Osojnika« pripravlja RDECI NAGELJ, šola »Ivan Spolenak« MI SMO OTROCI SVOBODE, pionirski odred Cirkovci NAŠE POLJE. V Majšperku so izdali MLADO RAST, v Gorišnici pa LUKARI- JO. Vsi listi so polni zanimivih sestavkov in pionirskih risbic. V listih predvsem pišejo pionirji o spominih borcev na partizanske čase, pišejo o življenju narodnih herojev, junakih, po katerih no- sijo odredi imena. Pionirskim odredom bo izdano glasilo lep spomin na proslavo 20. letnice osvoboditve, kasnej- šim rodovom pa bo osnova za nadaljnje ustvarjanje. Tako lite- rarno ustvarjanje spodbuja mla- de k delu, uči pa jih tudi spoštovati slovensko besedo in ljubiti svoj domači kraj in nje- govo zgodovino. A. 2. Pomlad pred dvajsetimi leti Dojeni, ki ga je zapuščal pro- stor, kjer smo stale v zboru, je bil nekaj najbolj morečega, kar sem kdaj v življenju občutila. To je bila široka cesta, posuta s črno sipo šlezijskega premoga, navadno polna mlak, ob krajih pa umazano zelene barake, po- krite s črno strešno lepenko. Ko smo se zbirale na apelu, je bilo še temno. Nebesna sivi- na se je prelivala v črnino. oH katere so se pošastno odražale klavrne postave suženj v ro- bijaškili haljah. Nebo je bilo še vedno mračno, ko je bilo zbora konec in smo odhajale na delo. Nekega dne pa se mi je za- zdelo, da je drugače. Nič več ni- so svetile medle luči in tema se je že umaknila, čeprav nas je zbudila jutranja sirena prav ta- ko zgodaj kot p(vnavadi. Prvo, kar na« jc navdalo z občutkom bližajoče se pomladi, je bila svetloba. Takoj se mi je zazde- la strašna okolica Suženjskega trga znosnejša in prikupnejša. Stala sem v zadnji vrsti ob ba- rakah in glej čudo: ob baraki je ra.slo dreAO in poganjalo brsti, drevo, ki ga dotlej niti vi- dela nisem. Za trenutek mi je poslalo laže pri srcu: kakor bi novo upanje posvetilo vanj. Za- kaj pomlad ima tudi v pre- gnanstvu čudežno lastnost, da oplaja vsako rast z novim živ- ljenjem. In za človeška srca po- meni to novo življenje novo upanje. Toda prav na dnu srca se je to upanje prelivalo v ske- leče bolečino. Odkod je prišla prav sedaj, zakaj je prodrla na dan in kljuvala, kljuvala? Bilo je hrepenenje, ki je nerazdružen sopotnik upanja. A tukaj je bi- lo hrepenenje neprestano naš spremljevalec, od katerega se nismo ločile niti za trenutek. Sedaj pa se to hrepenenje ni le podvojilo, marveč postoteri- lo. Začutile smo: tudi v domo- vini obnavlja zemljo pomlad. Prišla je s svojim brstjem, s svojim kratkotrajnim cvetjem, nežnim zelenjem, poživljenim šumenjem gozdov, skozi katere zavijajo pomladni viharji svo- jo pesem. Zavesti da so daleč tam doli oživeli naši gaji, da so potoki živeje zaklokotali, da ze- lene livade... nas navdaja z nepopisnim koprnenjem po do- mu. Vsako jutro, odkar se je ogla- sila pomlad, sem v duhu pre- hodila pot ob tivolskem ribni- ku, kjer dobivajo vrbove veje tako čudovito lepo rumeno bar- vo, kateri se lepo prilega nežna zelen prvih brsti. Romam dalje pod kostanji, ki so še goli. a na- peto brstje že priča o kl!J(v"em življenju, ki neopazno, a ven- dar nezadržno pronica v vsa vlakna. Pod Cankarjevimi bre- zami se ustavim: nikoli se ne morem zadosti nagledati tega ljubkega drevesa. Spominjam se zlato pretkane modrine, ki seva skozi nežno zelenje drob- nih listov; šele zdaj je prava pomlad, ko zaželeni to najpri- jaznejše drevo, ki ga pozdraviš kot dragega znanca, kjer koli ga srečaš. Zdaj, ko zeleni tam doli pri nas, jo prvič spet gledam v duhu pred seboj, čeprav vem, da je breza tudi pozimi lepa: toliko drobnih vejic ima. da je videti, kadar je pokrita z ivjem, kakor čarobno drevo iz prav- ljice. Cas mineva hitreje ob teh spo- minih, pozabljam na utrujenost, ki jo povzroča mirno stanje. Ta- ko so se mi priljubila ta misel- na romanja, da ne morem nobe- no jutro mimo njih. Toda sprem- Ija jih koprnenje, ki se zlasti zdaj spomladi spreminja v jed- ko bolečino: doraotožje. Ta dan, ko smo odkrile po- mlad, smo bile pri delu titie: vsaka roma s svojimi mislimi proti domu: ena na polje, dru- ga na svoj vrtič. tretja na Rož- nik. Mlajše pa se v duhu hre- peneče zagledajo v naše plani- ne... A'saka hiti v mislih tja, kjer je bila pomlad njeno naj- lepše doživetje. Angela se prva oglasi. Bolj z očmi kot z ustnicami sprašuje: 3>Kakšna je le že pomlad na na- šem polju? Ali se je obnesla ozimina na mojem polju!* Ali so že preorali in posejali? A kdo, kdo? Moža ni... Niso ga dobili, zato so vzeli mene. Samo stara mati je ostala doma. Mor- da ji bo kak sosed pomagal. A kdo, kdo...< Tedaj se zdrami iz svojih mi- sli Olga: »Svoj vrt kar vidim pred seboj. Sedaj mora biti že prelopatan. Za to nisem v skr- beh. Moj Boris je tako pame- ten. On ve. da imam seme v predalu kuhinjske omare. Vem, da z veseljem dela ob misli na- me: kako bo mama vesela, ko se vrne. pa ho vse obdelano, vse zrelo ... J a, moj Boris ...« Vedno je govorila o svojem Borisu. Saj menda ni videla pred selwj vrta. ampak vedno le svo- jega Borisa v njem. Zato je bi- la predstava lijenega A^rta tako lepa. zato je tako hrepenela, da bi videla živo rast sredi po- mladi v domovini... jBogve, ali bomo za veliko noč doma?« glasno razmišlja Karla. »Za veliko noč menda še ne, češnje pa bomo že zoba le do- ma. odgovarja Vida, ki se ji samo smeje ob spominu na le-. pe češnje, ki so rasle na njenem vrtu. Karla ni zadovoljna s tem ter- minom, zdi se ji prekasen. Je- zna nas posvari: >Ne ustvarjaj- te malodušja v taborišču, ali ne veste, da je treba medsebojne spodbude? Saj vendar vemo. da se sučejo vsi dogodki nam v prid.« Najbolj sem obžalovala kme- tico Lojzko. Mirno in tiho je sedela pri svojem delu in de- bele solze so ji tekle po licih. »I^za, nič ne jokaj, ali ne veš, da smo sklenile biti korajž- ne? Kaj pa spet tuhtaš?« Apatično, kakor vedno, maje z glavo: >Saj ne bo nikoli kon- ca, že toliko časa pripoveduje- te...« Naenkrat pa, kot bi se neče- sa domislila, nas živo pogleda: »Sejala, vem, da ne bora sama, ne jaz, ne Tonček, toda ali bom vsaj žela?« Da, žela bo ona in njeni otroci, to je upala, o tem je bila prepričana. Do takrat je bilo še daleč, zato se je ob tem zagoto- vilu nekako razvedrila, čeprav ni bila dostopna propagandni tolažbi. Tega dne je bila v vseh samo ena zavest: doma je pomlad, m" smo pa tn ... Tudi v taborišču dobivHla pomlad polagoma bolj jasne ob-. rise, a bila je prava taboriščna pomlad: malo sonca, pogosti vi- harji in celo snežni meteži. A kljub temu. Pojavile so se gre- dice, toda pristno nemške, dis- ciplinirane gredice: cvetice so bile vse enake, povečini eno- barvne mačehe, stale so v vrsti, enako oddaljene druga od dru- ge, vsaka je imela svojega »pred- njega moža« (Vordermann), kot jetnice, ko so stale v zboru. Saj je res: cvetica je cvetica, toda nobena od nas jih ni mo- gla gledati z veseljem, nobena jih ni občudovala, kajti ob po- gledu nanje nas je še bolj pre- vzemalo hrepenenje po domu. Ob cesti med starim in novim delom taborišča so bile tudi več- je grede v obliki kvadrata. Tu- di tu so bile rože zasajene v ta- kih vrstah, da se ti je rdelo kot ^bi siale »zbor«. Kadar koli sem postala pri teh gredah, sem ved- no mislila isto: grobišče, mno- žični grob jetnic, ki dan za dnem tukaj umirajo... Ta zem- lja je prekvašena z njihovim pe- pelom, zato tako bohotno uspe- vajo rože in razne okrasne rast- line — kakor v zasmeh vsej nepopisni bedi, v kateri žive jetnice. ki se sprehajajo v pič- lih trenutkih oddiha ob teh množičnih grobovih, posutih » pomladnim cvetjem... Revija mladinskih pevsiiili zborov v počastitev 20. obletnice osvoboditve bo v nedeljo, 20. junij 1.1., ob 15. uri na dvorišču minoritskega samostana v Ptuji občinska revija mladinskih pevskih zborov z naslednjit) sporedom: i 1. Mladinski pihalni orkester glasbene šole Ptuj dtrigent Jakob Stucl D. Lorbek in A. Fakin: Mladi Junaki (koračnica) H. Schmid: Valček D. Lorbek: Slovenci (koračnica) 2. Pionirski pevski zbor osnovne šole Franca Osojnika v Ptuji ^borovodklnja Mimica Korpar R. Gobec: Pionir Junak R. Gobec: Šivala Je deklica P. Kalan: Uspavanka 3. Pionirski pevski zbor osnovne šole Rodni vrh zborovodkinja Hllda Brumec K. Pahor: Pozdravi E. Adamič: Mrzel veter Narodna, harm. S. MihelCič: Na planincah luštno biti 4. Pionirski pevski zbor osnovne šole Destemik zborovodkinja Marija Steger R. Gobec Pionir Junak Narodna, harm. C. Pregelj: Pastirc pa pase ovce tri A. Groebming: Drežniška 5. Mladinski pevski zbor osnovne šole Podlehnik zborovodkinja Terezija Mere M. Tome: Zlata jabuka R. Simonitl: Plovl, plovl M. Pirnik: Vrnitev 6. Mladinski pevski zbor osnovne šole Majšperk zborovodkinja Marija Sajko C.Pregelj: Kosec koso brusi J. Kuhar: V maju V. Mihelčlč: Roža na vrtu 7. Mladinski pevski zbor osnovne šole Gorišnica zborovodkinja Pavla Vinko M. Pirnik: Smrt v Brdih P. Lipar: Ml tič'ca zapoje 8. Mladinski pevski zbor osnovne šole Kidričevo zborovodja Alojz Krajnčan D. Korošec: Vetru E. Adamič: N'mav čez izaro A. Jobst: Saljlvka 9. Mladinski pevski zbor osnovne šole Zetale zborovodja Avgust Bedenlk V. Mlrk: Stražarji ml smo domovine V. Mlrk: Kako delajo C.Pregelj: - Djevojčica ruže brala 10. Mladinski pevski zbor osnovne šole Franca Osojnika v Ptuju zborovodja Ladislav Pulko M. Kogoj: Zvončki St. Mokranjac: Na ranllu M. Tome: Pojdem u rute U. Mladinski pevski zbor osnovne šole Cirkovce zborovodja Roman Premzel , M. Apih-P. Kalan: BlleCanka i R. Gobec: Mltrovčanka 1 L. Kramolc: Zima že zapušča nas ' 12. Mladinski pevski zbor osnovne šole Videm zborovodkinja Jožica Soko I. MateCič: Ne beri, Jele M. Tome: Kresna pesem J. Brahms: Lahko noč 13. Mladinski pevski zbor osnovne šole Toneta Znidariča v Ptuju zborovodkinja Manca Terbuc R. Gobec: Praznik E. Adamič: Tam gori za našo vasjo R. Gobec: Mladost 14. Mladinski pevski zbor osnovne šole Ivana Spolenjaka v Ptuju zborovodja Branko RaJSter C. Pregelj: Naš prapor E. Adamič: Da bi biva liepa ura V. Fio: U našeg Marina 15. Združeni pevski zbori s spremljavo pihalnega orkestra DPD Svoboda Ptuj dirigent Branko Rajšter S. Mihelčič: Brigadirska R. Gobec: Lepo je v naši domovini biti mlad Ob slabem vremenu bo prireditev v telovadnici Mladike. Spored velja kot vstopnica. Strnn 5 »TE D M K« ~ petek. IH. junija iMd^ Stran *| M a i š P e r k MaJSperk je vas v občini Ptuj. V njem je 2dravs;tvena ustanova, postaja milice, pošu Avtobusni postaji «ta na Bregu in v Majš- perku, železniške i-roge pa ni. O&novna šola v Majiperku je že stara in pretesna, sai se Je kraj glede na tovarni močno razširil, razen tega pa prihajajo v viAje razrede še učenci iz sol Ptujska gora, Naraplje, Stoperce in iz IVlakol. V Majšperku je tudi kra- jevni urad. Majšperk leži v dolini, ki jo obdajajo na južni strani Haloze, na zahodni in seveini pa rahlo gričevje, ki ga deli od Dravskega polja. Glavna cesta, ki gre skozi Majš- perk, je cesta Ptuj-Rogatec. Do- lina je odprta preti Ptuju in pro- ti 2etalam, na zahodu pa proti Makolam in dalje proti Poljča- nam Avtobusne zveze sicer so, vendar je težko priti do železni- ške postaje. Majšperk je vas obcestnega ti- pa, vendar ima nekaj zaselkov: Stuke, Podfošt in Vrhe. Majšperška dolina se nadaljuje v ozkih trakih na štirih straneh, proti Tržcu, 2ietalam. Rogatcu in Foljčanam. Med Majšperkom in Bregom je močvirje, ki je poraslo s šarom in jelšami m kislo travo, ker pa so bil: tod nekcč nasajeni topoli, je dobil ta predel ime To- polijek. V letih po vojm je tovar- na volnenih izdelkov poskusila rediti ovce zaradi pomanjkanja volne. Vendar se to ni obneslo. Ozemlje, kjer so izkrčili gozd in kjer so stale staje, je dobilo ime Ovčarna. Takoj za Majšperkom se dviga dolga vzpetina, ki se imenuje Vrhi. Dravinja. ki teče skozi majš- persko dolino, ima pritoka Skral- ško, ki izvira pod Donačko goro iin Jesenico. Gospodarsko po- membna je le Dravmja. Ta ima izredno meliko vedo, ki je pri- pravna za uporabo v industriji. Tovarna volnenih izdelkov jo upo- rablja za pranje volne. Tovarna strojil pa za pridelovanje taiiina. Razen tega ima Po varna strojil na njej majhno elektrarno, ki ji daje potrebno električno energijo. Obe tovarni sta. za kraj izred- nega pomena, še bolj pa za bliž- nje haloške predele. Haloška zemlja je skopa, zato iščejo ljud- je zaslužek v industriji. Tovarna volnenih izdelkov bo lahko spre- jela nadaljnje delavce, ko bo do- gradila nov obrat. Ta tovarna je znana .*irom naše domovine po kvaliteti svojih proizvodov. Z nji- mi je prodrla tudi daleč na tuja tržišča. Vendar ima težave z na- _,iavljanjern surovin Prav tako je znana Tovarna strojil po svojem kakovostnem taninu. Tudi ta ima težave z do- bavo surovin, to je kostanjevega lesa. Večdesetlelno izkori-ščanje haloških gozdov, sicer bogatih s kostanjevim lesom, je gozdove iz- črpalo. Pomemben objekt je bila tudi tovorna žičnica Tovarne stro- jil. Do Medvede, vasi blizu Pra- gerskega, je imela tovarna spelja- no železnico, od tam naprej pa j žičnico, s kateio je prevažala les prek hribov do tovarne. Ta ob- jekt ne sluti več svojemu name- nu, ker je bilo z njim baje pre- več stroškov 'n prevažajo sedaj les s tovornjaki. Majšperk je bi dolgo časa iz- razito kmetijska vas Tovarni pa sta povsem spremenili življenje. Majšperk je dobil sečanjo obliko, to je obliko in-Juslnjskega nase- lja. Kmeti:^tvo ni posebej opredelje- no. Upoštevane sa skoraj vse pa- noge: živinoreja, poljedelstvo, vi- nogradništvo, sadjarstvo. celo sladkorno peso so nekateri že pri- delovali. Zelo pomembna panoga je živi- noreja. Kmetje gojijo živino za prodajo. V zve?; z živinorejo go- jijo tudi kr.milne rastline, to je deteljo, peso, korenje, oves .n re- po. Med pr(.'hrambnimi pridelki je treba upoštevati krompir in razne vrste žita Vinogradništvo je zelo razvito, saj loži Majšperk na robu Halor ki so znane PO svojih vinogradih. V njih je si- cer še preC'Vi hibrido'-.-, vendar obnavljajo seJaj'vinograde vedno bolj z žlahtnim.i trtFimi Sadjar- stvo je rekoliVo man.i razvito. Na bližnjih ?r/lih pa sadje tudi prodajajo. Kmetje v okolici Majš- perka ga gojijo ^e za dom.are po- trebe. Prebivalstva skoraj ne bi mogli razdeliti med kmete in delavce. Mnogo jih je, ki delajo- v tovar- nah. do>tna pa imajo nekaj zem-j Ije, od katere h' tudi sicer iive-■ li. Kako bi /.'■•'el'. je sicer diugo vprašanje. V.;e!'.akor pa je 60 do 65 "/n aktivnega prebivalstva de- lavcev. Majšperk šteje £6.5, Breg Pa 302 prebivalc;a Mnogo jih dela tudi v Tovarni aluminija v Ki- dričevem. Obrtnikov skoraj ni razen nekaj kropčev, kovačev in mizarjev. Marsikdo ne ve. koliko zanimi- vosti skriva Majšperk. Nad njim ■=e vidijo šo .azvaline starega majšoerškesa ^^radu. Cas jih je že tako oglodil. da iih iz doline skoraj ni videti Druga zanimivost je grad na Bregu. Ta je še ohranjen Do ne- davnega so bil.^ v njem .'Jtano- vama, sedaj pa je preurejen v otroški vrtec. Sicer je majhen in na videz brez zanimivosti, toda Zgodovinar bi odkril v njem mar- sikaj zanimivega. Severovzhodno od Majšperka je Ptujska gora, znana po svoji cerkvi, grajeni v aotskem slogu. '^0 je biser slovenske gotike Na zahodu leži dobro ohranjen Krad Štatenb'^rg. privlačen kraj turste. Ker je turistična pro- Pasanda pr^^^^l^ibo organizirana, je večinoma pralen. V bližini sta dva pomambna kraja iz N03. V Srečah je hiša, ki je bila požgt:na, v bunkerju pod njo pa se je zadušilo nekaj ljudi. Druga iz NOB pomembna hiša pa je v Stogovcih pod Ptuj- sko goro, kjer je bila tajna tis- karna Jože Lacko. i Pred mnogimi stoletji je bila, majšperška dolina veliko jezero. ' Polagoma se je izsuševalo. Grofi Monsberg, ki je imel nekoč v po- \ sesti grad nad Majšperkom, si je v dolini uredil ribnike. Največji je bil sredi doline, kjer je še se- daj močvirje. Ozemlje na desnem bregu Dra- vinje je bilo last grofa 'VVmdisch- grHtza in je sedalo do Rogatca. Pozneje so del posestva ob Dra- vinji kupili ptujski minonti. V gradu na Bregu so uredili samo- stan. Da so trdo ravnali s pod- ložniki. dokazuje upor v Sveči, to je vas, ki so jo imeli v pošasti, kjer je bil tudi en menah ubit. Na mestu, kjer je sedaj elektro- turbina Tovarne strojil Majšperk, so postavili velike kovačniuo z velikimi kladiv; na vodni pogon. Od tod tudi ljudsko ime za Breg, to je Hamre, Ob k 'ncu 19. sto-. letja so minorit; prodali to posesti baronu Gr'mfc»ldu Ta je na ve- ' liko iikor-ščal gozdne ooga- stvo Haloz. Na Bregu, kjer je se- daj Tovarna strojil, je imel veli- j ko žago, kjer je les predeloval in ga potem prodajal v avstrcogrske in nemške pokrajine. V začetku 20. stoletja so na tiim mestu po- stavili majhno tovarno tanina. ki jo je potem s posestVom in gra- dom kupil Kubricht in jo zgradil do sedanje velikosti. Ko je Kubricht leta 1937 kupil to ozemlje, se je življenje v Maj- šperku in okoliških vaseh močno izpremenilo. 2e leta 1917 je last- nik pred Kubrichtom, to je bil neki češki Nemec, zgradil tovarno strojil. Lesa je bilo'dovolj, poseb- no hrasta in kostanja, pa tudi smrekove skorje ni manjkalo. Ra- zen surovin so bili še drugi pogoji za gradnjo tovarne. Tod je bila poceni delovna s tla. Ljudstvo v Halozah je bilo zelo revno, zato je bila to zanj prava rešitev. Po- tem je tu še voda, ki je pri pro- izvodjni tanina nujno potrebna. Dravinja je imela kot nalašč mehko vodo, ki je ustrezala tem zahtevam. Po dvajsetletnem izkoriščanju so \bili haloški gozdovi precej iz- črpani. Začeti je bilo treba misli- ti na uvoz surovin iz drugih kra- jev. Toda tudi tako ni šlo dalje. Ker so bili pogoji, so ustanovili majhno tekstilno tovarno. Iz Ze- muna so pripeljali nekaj starih tekstilnih strojev, ki so bili tam že umaknjeni iz proizvodnje. Ku- bricht je pripeljal tudi sedem- najst delavcev, ki so izučili doma- če delavce. Obrat je začel redno delati leta 1937 z imenom »VU- NATEKS« Majšperk. Grad nad Majšperkom se ome- nja prvič 1256. leta v neki listini kot utrdba. Leta 1340. se omenja kot utrdba s stolpom in leta 1479 kot grad. Prvi gospodarji so bili majšperški gospodje, ki se ome- njajo že leta 1168 in vse do 14. stoletja. Grad je pogosto menjal gospodarja. V posesti so ga imeli goriški grofje. Prvi lastnik gradu je bil Herman von Monsberg. Ta rod je v 13. stoletju izumrl. Grad je začel razpadati v za- četku 19. stoletja. Lastniki se to niso zmenili, uporabno gradivo, pa so razvzeli okoliški prebival- ci. Grad Statenberg je sic»r v slo- venjebistriški občini, vendar je tako blizu Majšperka, da ga mar- sikdo prišteva v ptujsko občino. ! V listinah je prvč omenjen leta 1241 in sicer kot last Statenpusch, , pozneje pa kot Statenberg. Bil je last vitezov Štatenbergov. Po letu 1347 je grad svoje lastnike hitro menjal. V posesti so ga imeli Strassburgi, Ortenburgi, Wiltkosi, Wallseei, leta 1451 pa ga dobijo Celjani. Ko so izumrli, je prišel v last deželnih knezov, upravlja- li pa so ga razni najemniki. Leta 1572 so ga zavzeli uporni kmetje. Zadnji lastniki so bili Toten- bachi. j Grad je poln umetnin in slik raznih plemičev, med njimi je I tudi Tahyjeva. Sobe so polne ' starega pohištva, kar privablja I turiste. V dnevni sobi so zelo le- pe štukature. Tod so slikali itali- janski in avstrijski slikarji. Za- nimiva je tudi zlata soba. V njej so ogledala z zlatimi okvirji, štu- kature in freske. : V bližini Majšperka je še po- \ memben zgodovinslci spomenik I ptujskogorska cerkev. Grajena : je v poznogotskem slogu, natan- čna letnica ni znana, znana pa : je letnica 1441. Cerkev je bila ; mnogokrat cilj turških napadov, i Znana je zgodba, kako so Turki ' napadli ptujskogorsko cerkev. Malo je manjkalo, da bi jo zavzeli, ■ ko so se nad njo zgrnili temni oblaki ter jo skrili pred Turki. S tem je bila rešena. Ptujske go- re pa se je oprijelo ime Črna gora. O starih matičnih knjigah še piše za nekatere prebivalce, ki še živijo, da so rojeni v Črni go- ,ri. Stanko Hojnik Pogled na Majšperk z brvi nad Dravinjo Ptujska gora z okolico Krajevna Miklavž Krajevna skupnost Miklavž obsega vinorodne kraje v občini Ormož, Tamkajšnji prebivalci zemljo skrbno obdelujejo in kmetijstvo na območju krajevne skupnosti Miklavž dobiva sodobno intenzivno obliko gospodarje- nja. Na območju krajevne skupnosti živi približno 1900 prebivalcev, Z zasebnim in družbenim kmetijstvom se ukvarja nad 820 aktivnih prebivalcev, izven kmetijstva pa je zaposlenih 210. Krajevna skupnost Miklavž obsega osem naselij, in sicer: Hermance, Kajžar, Krčevino, 'Mi- klavž, Vinski vrh, Zasavce, Veliki Brebrovnik in Vuzme- tince, Miklavž je lep in prijazen kraj. Po naprednem gibanju je znan iz druge svetovne voj- ne. 24. junija 1944 je bil pri Miklavžu ustanovljen prvi odbor OF. Naloga ^.odbora je bila zbirati živila, obleko, perilo, cigarete, karbid, petrolej, sveče in vse to je odbor pošiljal v določene partizanske postojanke. Prvi pred- sednik odbora OF je bil FRANC KARBAŠ, na katerega iniciativo je bil ustanovljen. Osvobodilno gibanje pri Mi- klavžu je bilo tesno povezano z delom narodnega heroja Jožeta Kerenčiča, Pri Miklavžu vsako leto praznujejo svoj krajevni praznik in ob tej priložnosti prirejajo razne športne in kulturne prireditve. Tamkajšnja mladina kaže precejšnje zanimanje za izobraževanje. Na šolanju in v uku je približno 70 mla- dincev. Obiskujejo šole v Ptuju, Mariboru in v Ljubljani. Na območju krajevne skupnosti Miklavž so tri osnovne organizacija ZKS, in sicer: Vinski vrh in Jeruzalem, Mi- klavž in Temnar, Krajevna organizacija SZDL šteje nad 700 članov od 1200 volilnih upravičencev. Življenje pre- bivalcev Miklavža je pestro in razgibano. To omogočajo tudi razna društva in družbeno-politične organizacije, predvsem pa občani, s tem da v okviru svojih možnosti prirejajo razna odrska dela. Precej agilna je tudi krajevna organizacija zveze borcev pri Miklavžu. V spomin na padle borce in žrtve fašističnega nasilja so pri Miklavžu pritrdili spominsko ploščo. Pri Miklavžu in v okolici so krepko občutili so- vražnikov škorenj, ki je odvedel precej ljudi v koncen- tracijska taborišča in le redki izmed njih so se po osvo- boditvi vrnili brez posledic. Živčnost in revmatizem sta pogosti bolezni, ki te ljudi spremljata skozi vse življenje. Mladinski aktiv pri Miklavžu šteje 80 mladink in mla- dincev. Na območju krajevne skupnosti Miklavž imajo prosvetno društvo, lovsko družino, gasilski društvi Her- manci in Miklavž, društvo upokojencev, strelsko družino, krajevni odbor ZROP in druge. Na območju krajevne skupnosti Miklavž so popolne osemletke, trgovina pri Miklavžu in v Vuzmetincih, po- šta, izpostava milice, krajevni urad, zdravstvena postaja pa opravlja trojno dejavnost. V splošni ambulanti so splošni zdravstveni pregledi, imajo pa tudi zobozdrav- stveno ambulanto in posvetovalnico za matere in otroke. Krajevna skupnost Miklavž obsega tri poslovne enote kmetijske zadruge Ormož. Ta vinorodna področja so zna- na po svojih visokokakovostnih in v svetu priznanih vinih. Doslej je zadruga Ormož prejela na vinskih sejmih in razstavah več deset zlatih in srebrnilj kolajn in mnogo priznanj. Jeruzalemska vina, ki jih lahko dobite v po- membnejših turističnih točkah pri nas in prek naših meja, so si utrla pot predvsem v zahodnoevropske države. Pri Miklavžu so odkupna postaja kmetijskih pridelkov, pekarna, gostilna, lepo urejen gasilski dom in drugo. Ga- silski društvi imata precejšen problem zaradi dotrajane gasilske opreme in orodja. Vse priznanje gre krajevni organizaciji RK Vinski vrh, ki na območju krajevne skupnosti vse.stransko skrbi za zboljšanje življenjskih pogojev socialno šibkih družin. V preteklem obdobju je s pomočjo kmetijske zadruge Ormož in krajevne organizacije SZDL Miklavž organi- zirala izkop treh studencev, uredili so poti in opravili druga potrebna dela. Na območju krajevne skupnosti Miklavž je približno 40 kmetov, ki imajo do 10 ha kmetijskih površin. Pri- bližno dvajset je socialno šibkih družin in posameznikov, ki bi potrebovali socialno podporo. Nekateri izmed njih sicer prejemajo od enega do treh tisočev dinarjev sooJail- ne podpore, kar pa ne zadošča za najosnovnejše potrebe. Nekateri finančno slabo stoječi posamezniki ali družine nimajo zemlje in sebe ter svoje družinske člane preživ- ljajo s podporo. V teh viničarskih krajih je razumljivo slabo zdravstveno stanje starejših ljudi, ki so pustili svo- je delo in moč na dninah. Izčrpani in bolni so pričakali starostna leta, z nezadostnim številom službenih let za upokojitev. Največ je takih, ki se niso zaposlili, so brez ožjih sorodnikov in zato prepuščeni družbi. Te socialne probleme bo treba hitreje reševati in omogočiti priza- detim primerno eksistenco. w šKiistvu vedno vee težav KAREL KOREN, direktor; osnovne šole Miklavž: »Osnovna šola Miklavž je po j številu učencev na drugem me-' stu v občini Ormož. Miklavž ima popolno osemletko in po- družnično šolo na Kogu. Osem- letka pri Miklavžu ima 17 od-I delkov s 663 učenci, ima osem: učilnic in od tega je šest učilnic v šolski zgradbi, dve pa sta v zgradbah, ki nista namenjeni za pouk. Pouk je v dveh izme- nah razen ene, kjer bo v treh. Na šoli poučuje 14 učnih moči, od teh sta dva predmetna uči- telja in 12 učiteljev razrednega pouka. Kolektiv si vsestransko pri- zadeva reševati šolske proble- me. Zgradba je pretesna in zato ni primerna za sodoben pouk. V občinskem perspektivnem i planu je predvidena gradnja nove ali dozidava sedanje šole. Za gradnjo šole je obljubil fi- nančno pomoč tudi republiški sekretariat za šolstvo. Za raz- ' širitev in povečanje šolskih prostorov pri Miklavžu je po- kazala občina Ormož vse razu- mevanje. Pomanjkanje učnega kadra povzroča šoli precej težav. Po- manjkanje predmetnih učiteljev bomo delno rešili v prihodnjih letih s štipendiranjem. Sedaj imamo 10 štipendistov. Letos bomo pričeli štipendirati tri dijake pedagoške gimnazije. Pe- reč kadrovski problem bomo rešili še letos s prihodom osem novih učnih moči, od teh bo- sta dva predmetna učitelja. Reorganizacija šolstva je pri- nesla številne pozitivne in tudi nekatere negativne spremembe. Zgradbe matičnih šol so posta- le pretesne. Tozadevne težave ima tudi učiteljski kolektiv pri Miklavžu. Šola je prevzela no- ve obveznosti in dolžnosti. Na Kogu je petrazredna osnovna šola in z območja te šole se vozijo učenci višjih razredov v šolo Miklavž. Avtobusna proga je speljana tako, da nima noben učenec tri kilometre daleč na avtobus. ] Učitelji morajo pri delu v šoli upoštevati socialne proble- me učencev, katerim so čestol vzrok alkoholizem in neurejene družinske razmere. Socialno^ šibkim otrokom daje šola brez-; plačno malico. V šolski mlečnll kuhinji se hrani približno 320' učencev, ena tretjina od teh zastonj. Za šolsko malico plačajo star- ši minimalni prispevek, učenci pa pridelajo nekatere kmetijske pridelke tudi sami. Šolska mla- dinska zadruga ima dve njivi in vrt. Pridelujejo krompir, fižol, zelje in drugo. Te pridel- ke daje zadruga šolski mlečni kuhinji zastonj in je tako hra- na pestrešja, cenejša in izdat- nejša. Vsako jesen pa tudi star- ši darujejo šolski mlečni kuhi- nji kmetijske pridelke za pre- hrano učencev. Kljub kadrovskim težavam in pretesnim prostorom so učitelji aktivni družbeno-politični de- lavci, poleg tega, da imamo na šoli razvito vrsto dejavnosti. Imamo klub mladih tehnikov, prosvetno in športno društvo. Klub mladih tehnikov pri Mi- klavžu je zavzel prvo mesto v okviru JPI. Sola dosega po- membne uspehe na športnih tekmovanjih v občinskem in v republiškem merilu. Učenka osnovne šole Miklavž je dosegla v šahu drugo mesto v SRS. Šolsko prosvetno društvo je pripravilo v počastitev krajev- nega praznika in 20-letnice osvoboditve dve igri, vsako le- to pa izdaja svoj almanah KLOPOTEC. Učiteljski kolektiv se vse- stransko zavzema, da bi učenci čimbolje obvladali predpisano učno snov. Zato jim nudijo do- datno pomoč, ki je redna oblika dodatnega izobraževanja v ju- tranjih in večernih urah. Učiteljski kolektiv ima reden in vsestranski stik s starši. Ti se zanimajo za svoje otroke, zato se roditeljskih sestankov in raznih občasnih razgovorov pol- noštevilno udeležujejo, da bi v sodelovanju z učitelji reševali učne probleme.« (Nadaljevanje na 6. strani) Miklavž pri Ormožu TITOVO PISMO Ob priložnosti, ko so zavzeli učenci osnovne šole Mi- klavž v klubu mladih tehnikov prvo mesto v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger, jim je v pismu čestita! predsednik Tito. Med ostalim iskreno čestita učencem osnovne šole in jim želi še mnogo uspehov pri nadalj- njem izobraževanju. Tako veliko priznanje je učiteljskemu kolektivu in učencem osnovne šole Miklavž v ponos, saj so od sedanjih tekmovanj v preteklem obdobju dosegli najvišje priznanje — zlato plaketo. Sfran 6 »T L D M K« — petek, 18. junija 1965 IJ pesen množični nastop pluj^iiili športnikov Po slabem vremenu prejšnjo nedeljo je to pot že v zgodnjih jutranjih urah zasijalo sonce, kar je dalo organizatorju Občin- ski zvezi za telesno kulturo upanje na uspešnost športne manifestacije ptujske občine. In res se je nastop pričel v prele- pem vremenu s prihodom vseh nastopajočih na stadion točno ob napovedani uri. Ob igranju himne je Oto "~Mesarič dvignil zastavo na jambor in s tem otvo- ril veliko športno manifestacijo. Predsednik OBZTK Jože Strafela je v svojem govoru poudaril pomen telesne kulture v naši so- cialistični družbi. Spored se je" pričel z nasto- pom prikupnih cicibančkov iz vrtca. V nastopu so prikazali pestre igrice, ki sestavljajo del njihovega življenja v vrtcu. Učenci od prvega do četrtega razreda osnovne šole »Toneta Znidariča« so bili za prisrčno iz- vedbo nagrajeni z aplavzom. Pionirji osnovnih šol Videm, Hajdina, I. Spolenjak, F. Osojnik i" T. Znidarič so povsem uspeš- no izvedli vajo s palicami. V preskoku so nastopih dijaki gim- nazije ter TVD »Partizan« Mar- kovci in prikazali nekaj uspeš- nih preskokov. V teku na 1000 metrov je zmagal Jane? Mezna- rič z rezultatom 2,49. Pionirke osnovnih šol Kidričevo, Hajdina, 1. Spolenjak, F. Osojnik in T. Znidarič so s prosto vajo z venčki navdušile gledalce. V teku na 800 m je zmagal Silvo Strašek iz šole »T. Znidarič«. Kritično je bilo v vajah na orodju, kjer so povabljeni iz Celja, Ljubljane in Cakovca iz do sedaj neznanih razlogov osta- li doma, kar je spravilo orga- nizatorje v veliko zadrego. Ne- kateri domačini so bili poško- dovani in tako so ostali le štirje za nastop. Mladinci in člahi so zaradi izmučenosti skrajšali svo- je vaje. Mladinke so zadovoljile z nastopom, kajti nekatere od perspektivnih so končale resno vadbo, mlajše še nimajo zado- voljive rutine. Telovadba zahte- va mnogo več priprav in siste- matične vadbe, kot nekatere točke, ki so bile prikazane na nastopu. Mladinke ESS in gimnazije Ptuj so z ritmično sestavo s kiji dokazale veliko sposobnost, saj so s skladno izvedbo prikazale dovršenost ter tako bile nagra- jene z aplavzom. štafeti 4X100 m je zma- gala osnovna šola »T. Znidariča« z veliko prednostjo. Markovčani so se predstavili s folklorno skupino in s tem po- pestrili spored velikega nasto- pa. Gasilci so prikazali izurje- nost svojih pripadnikov od pio- nirjev do članov. Pripadniki JLA so s svojo di- namično izvedbo, skladnostjo in estetsko izvedbo dobili največ priznanja, predvsem pri zaključ- ni sliki. S svojimi telesi so ori- sali petokrako zvezdo, piramido, na kateri je pripadnik razvil za- stavo. Mladinke in pionirke so prav tako s svojimi telesi orisale letnico 1945 in 1965. Nastopilo je 1700 mladih športnikov, pri- reditev pa si je ogledalo okrog 5000 ljudi. Ptuj. Tekmovanje je organizira- la Občinska z,veia za telesno kul- turo Ptuj s pomočjo učiteljev, ki učijo telesno vzgojo. Vodja tek- movamija je bil tov. Turkuš, ki je posikrbel za nemoten potek tek- movanja. Srednješolsko prvenstvo v rokometu v četrtek, 10. -t. m. je bilo na ix>kometnem igrišču Drave sred- nješolsko prvenstvo v rokometu, na katerem so sodelovale nasled- nje ekiipe: (mladinke) ESS, AS in Gimna- zija Ptuj; (mladinci^ ESS in Gimnazija. Organizator je pričakoval mnogo večjo udeležbo, predvsem zaradi tega, ker je rokomet v Ptuju razvit, kajti osnovne šole so skoraj vse sodelovale na con- skem tekmovanju. Krivda pa je tudi v tem, da so nekateri odgovorni prepozno ja- vili učencem, da so določeni v ekipo, ki bo zastopala njihovo šolo. Zmagali sta ekipi mladink in mladincev ESS. Pri mladin- cih je zmagala ESŠ prod gimna- zijo, pri mladinkah ESŠ pred ad- ministrativno in gimnazijo. Pred nastopom na jitadionu Večjo skrb kraljici športa V sredo, 9. t. m. je bilo občin- sko prvenstvo osnovnih šol v atletiki, na katerem je sodelova- lo enajst ženskih in mo.5kih ekip. Tekmovanj^ je bilo na stadionu »Drave«. Da bi bil program gle- de na vreme hitreje izveden, so se posluževali športnih naprav osnovne šole Toneta Znidariča, tako je tekmovanje potekalo hkrati v več disciplinah. Tekmo- vali so v teku na 60 m, suvanju krogle 3 kg (m 4 kg) v skoku v daljino in višino. Kljub silabemu vremenu so bili doseženi izvrst- ni reaultati. To dokazuje, da je na ptuj- skem območju mnogo talentov, ki bi po nekaj letih in ob večji prizadevnosti pripeljali ptujski šport na vidnejše mesro prav z atletiko. Dobro bi bilo, če bi atle- tiko razvila tudi TVD »Partizan« v oddaljenejših vaseh, kajti za mnoge atletske discipline niso potrebne drage atletske napra- ve, saj trenirajo atleti po večmi v naravi, kjer lahko premaguje- jo naravne ovire ih vzpetine. Glede na to je ptujsko območ- je primerno za razvoj atletike. Žal se temu športu posveča pre- malo skrbi. Da je temu res tako, si poglejmo rezultate prvih treh v vsaki disciplini; le-ti nam po- vedo mnogo in zadnji čas je. da tudi kraljica športov zavzame mesto, ki ji pripada tudi v ptuj- skem telesnokulturnem življe- nju. Rezultati — posamezno, pio- nirke: Krogla (3 kg): 1. Pajenk Anka 9,74,, osn. šola F. OsoJTiik, 2. Klančnik Verena 9,20 m, T. Znidarič 3. Pesek Marjana 9,18 m, Hajdi- na Daljina: ■ 1. Pajenik Anka 4.10 m, F. Osoj- nik 2. Jamer Danica 3,95 m, I. Spo- lenjak 3. Šprah Tatjana 3,93 m, T. Zni- darič Višina: 1. Jurkovič Slavka 1,23 m, T. Žndidarič 2. Kolarič Jelka 1,17 m, Kidriče- vo 3. Masten Tatjana 1.17 m, T. Znidarič Tek 60 m: 1. Gotvanj Marta 8,7, F. Oaojnik 2.—3. Lukič Jožica 9,1, Doraava Kelenc Matilda 9,1, M£,r- kovci MOŠKI ~ POSAMEZNO ' Krogla (4 kg): 1. Horvat Janko 11,39, T. Znida- rič 2. Žalar Marjan 11,16, T. Znida- rič 3. Ropič Stanko 10,38, Vidam Daljina: 1. Cimerman Slavko 4,95 m, T. Znidairdč 2. Zuran Maks 4,87 m, T. Znida- rič 3. Vogrin Oto 4,85 m, T. Znida- rič Višina: 1. Strašek Silvo 1,55 m. T. Zni- darič 2. Hon-at Janko 1,50 m, T. Zni- darič 3. Hojnik Danilo 1,41 m, T. Zni- darič Tek 60 m: 1. Strašek Silvo 7,8, T. Znidarič 2. Cimerman Slavko 7,9, T. Zni- darič - .'^ 3. Žuran Maks 8,0, T. Znidarič REZULTATI — EKIPNO (pio- nirke)': 1. osnovna šola Franc Osajnik, Ptuj ~ 3205 točk, 2. osnovna šola Tone Znidarič, Ptuj — 3164 točk, 3.. osnovna šola Ivan Spolenjak, Ptuj — 3056 točk, 4. osnovna šola Boris Kidrič, Kidričevo — 2851 točk, 5. osnovna šola Hajdina — 2814 točk. EKIPNO PIONIRJI: 1. Osnovna šola »Tone Znidaiič«, Ptuj — 3718 točk; 2. Osnovna šola Franc Osojnik, Ptuj — 2353 točk; 3. Osnovna šola Hajdina — 2297 točk; 4. Osnovna šola Ivan Spolenjak, Ptuj — 2277 točk; 5. Osmiovna šola Markovci — 2207 točk. Izven konkurence je »B« eki- pa osn. šole T, Znidarič osvojila drugo mesto in s tem dokazala, da je na njihovi šoli mnogo lju- biteljev atletike. Zmagovalna ekipa pri pionir- kah in pionirjih je prejela pre- hodni pokal, prvi trije v vsaki disciplini pa diplome Ob ZTK. Jutri zaključek delavskih športnih iger v Ormožu TEKMOV.\NJA SO USPELA. SINDIKALNE PODRUŽNICE SO POKAZALE VELIKO PRIZA- DEVNOST. V okviru delavskih športnih iger, ki jih v Ormožu prirejajo siindiikalne ipodiružnice, je ibilo več tekmovana. Tekmovanja so bila v okviru proslave 20-letnice osvoboditve. Tekmovali so v malem nogometu, v šahu, v na- miznem tenisu in v streljanju. Pred nekaj dnevi so se v malem nogometu pomerile naslednje ekipe, ki so dosegle zadovoljiv uspeh. »Kerenčač« — Kombinat 6:2 Zarja — »Kerenčič« 5:2 Ograd r- Zarja 1:1 Partizan tnl. — Kombinat 3:2 Partizan — »Kerenčič«> 3:0 V šahu so tekmovale tri eki- pe in vsako ekipo je sestavljalo pet tekmovalcev. Predvsem mlajši šahisti so na telcmovanju pokazali precejšnje znanje. V ša- hu so bili doseženi naslednji us- pehi: Zarja — Kombinat 4:1 Kombinat — »Kerenčič« 3:2 Zarja — »Kerenčič« 3:2 Z zračno puško so tekmovale šitiri ekipe in so dosegle nasled- nje rezultate: Kombinat 758 krogov >>Kereneič« 651 krogov Ograd 595 krogov Avtoremont 391 krogov V namiznem tenisu sta se sre- čali dve ekipi. Kombinat je bil v precejšnji premoči nad ekipo Zarje in jo -premagal z rezulta- tom 4:1. DR V šolstvu vedno več težav (Nadaljevanje s 5. strani) Pomanjkanje denarja za komunalne potrebe Jože Zadravec, šef Krajevnega urada pri Miklavžu, tajnik KS in sekretar Krajevne oi'ganizaci- jo SZDL. »Krajevna skupnost Miklavž vsestransko temeljito zavze- ma za reševanje krajevnih pro- blemov. Največ skrbi in dela ima s komunalno dejavnostjo. Na njenem območju je nad 30 kilo- metrov cest četrtega reda. Te-ce- ste popravlja krajevna skupnost s pomočjo občanov, ki s prosto- voljnim ide.lom precej pripomore- jo pri urejevanju cest. Vprašanja neurejenih cest pa ni moč reši- ti skozi noč, saj za temeljito po- pravilo cest primanjkuje denar- ja. Zato jih urejujemo v okviru svojiii možnosti. Najslabšo cesto imamo skozi Kajžar. V tem po- gledu bo res treba nekaj ukre- niti. Mostove in brvi smo po- pravili, za popravilo nekaterih cest pa potrebujemo betonske cevi. Lani je zgradila krajevna skupnost most čez potok Liba- njo. Ob tej priložnosti smo dvig- nili 70 metrov cestišča približno za meter visoko. Letos bomo uredili tudi poko- pališče. Vsaka družina na ob- močju krajevne slcupnosti Mi- klavž se je odločila, da bo poleg rednega krajevnega samopri- spevka dala za'urejevanje poko- pališča po 1000 dinarjev. Letos bomo uredili poti in jih posuli z drobljencem. Kupili smo mrliški voz. Krajevna skupnost Miklavž ima svoj kino v zadružnem do- mu. Filme predvajamo po dva- krat vsako nedeljo in tako omo- gočimo našim občanom primer- no razvedrilo. Dvorana s širokim kinemaskopskim platnom je skoraj vedno zasedena. Na pred- stave zahaja predvsem mladina. Krajevna skupnost skrbi za čistočo in urejevanja kraja. Skrbi za javno razsvetljavo, za stranišče in za drugo. Samoupravni organ krajevne ' skupnosti je svet, ki podrobno analizira vse potrebe in možnosti na svojem območju. Te možnosti in potrebe vsklajuje na svojih sejah in tako vpliva na hitrejši gospodarski in družbeno-politič- ni razvoj v svojem kraju. Samo- upravljanje občanov prek kra- jevne skupnosti je napredna ob- lika gospodarstva na območju zaokrožene gospodarske, kultur- ne in družbeno-politične enote. Poleg tega, da ima krajevna skupnost pomembno vlogo v na- daljnjem hitrejšem razvoju, je v celoti odgovorna za ustvarja- nje pogojev za delo in življenje občanov na svojem območju. Na območju krajevne skupnosti Mi- klavž je približno 105 hektarjev rodnih družbenih vinogradov. Precej zasebnikov je tudi obno- vilo svoje vinograde in obdelo- vanje zemlje se tudi v zasebnem sektorju mehanizira. Na območ- ju krajevne skupnosti je približ- no 1080 neaktivnega kmečkega prebivalstva in od tega je 210 zaposlenih izven kmetijstva. Aktivno se ukvarja s kmetij- stvom približno 820 ljudi v po- ljedelstvu, živinoreji in v vino- gradništvu. Jože Zadravec Sporočam vsem znancem, da je utrujena od dolge in težke življenjske poti za vedno zatisnila svoje oči moja mama Terezija Feidin K zadnjemu počitku smo jo spremljali 15. junija 1965. Vsem, ki so jo spremljali, in vsem, ki so darovali vence in cvetje, se najlepše zahvaljujem. Posebej pa se zahvaljujem dr. Anteju Miletu za stalno in humano pomoč ter za lajšanje bolečin med njeno boleznijo, prav tako pa medicinskima se- strama Mariji Klasinc in Eli Papst za strokovno in požrtvovalno pomoč. Prav lepo se zahvaljujem sostanovalcem, ki so mi še prav posebej pomagali v najtežjih trenutkih. Meta Feidin, Ptuj