Številka 230
TRST. v sredo 2\. avgusta !907.
TRČai XXXII.
BC IshaJ& vsaki daa '91
tildi tb nedeljah In praznikih eb 5„ nb~p«nedel|klh «b 9. t|otra|
VoMml^Be Storilke m prodajajo po 9 nvb. (6 stotink) -v mnogih tobakarnah v Trsta in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranj o, £t Petru, Sežani, NabreŽini, 8v. Ladji, Tolmina,
AjdovSčini, Postojni, Dornbeigu, Solkanu Hd. * ENE OGLASOV se račnnajo po vrstah (liroke 73 mm, visoke S'/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 80 stoti&k; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih savodov p« 50 Btot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po t sto t. beseda, najmanj pa f 40 »tot. — Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave jedinosti". — Plačuje se izključno le opravi „Edinosti".
Glasilo poetičnega društva „Edinost" za
Primorsko.
V edinosti Je moč t
VaroSnlna saaia
za v*e leto 34 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —. aa
aaročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira, lusčilii li ledujtto izdaij« .Ediioitr staie: csioletio 15-20, pol leta 2-so
Vsi dopisi naj se poSiljajo na aredniStvo lista. Nefrankovao»
pisma se ie sprejemajo ia rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pofiiljati na opravo lista UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom >. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorci} lista ,»Edinost*. — Natisnila tiskarna konsorcija Usta „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18 Peitao-hraallalčal račun It. 841*653. occs^s.
ros it«T. 11*7. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
H
BRZOJAVNE VESTI.
Miniateraki predsednik baron Beck.
DUNAJ 20. Ministerski predsednik baron Beck se je včeraj podal na Bled. Oaepnioe na Dunaja.
DUNAJ 20. Glasom uradnih poročil je od 10. do 17. t. m. obolelo na osepnicah Jest oseb, vsi v X. okraju. Od spomladi je obolelo 30 oseb.
Minister dr. Foft na češkem.
KRALJEV GRADEC 20. Danes ob 6. uri zjutraj je dospel semkaj trgovinski minister dr. Foft, da se vdeleži vožnje po Labi. Na kolodvoru je župan pozdravil ministra, nakar se je odpeljal v kraljičin dvorec.
Tittoni v Celovcu.
CELOVEC 20. Sinoči je iz Pontebe dospel semkaj na avtomobilu italijanski minister za vnanje stvari, Tittoni. Prespal je pri italijanskem podkonzulu pl. Ehreofeldu. Romuni proti ogrski zastavi.
BUDIMPEŠTA 20. V nedeljo so Romuni v več občinah raztrgali ogrsko zastavo. Prišlo je do krvavih prask med Romuni in Madjari. Na obeh straneh je bilo več ranjencev. Praznik av. Štefana.
BUDIMPEŠTA 20. Praznik sv. Štefana se je tudi letos praznoval z običajnim slavjem. Vse javne in mnogo privatnih hiš^je bilo v zastavah. Procesije z ostanki sv. Štefana so *>e vdeležili vsi načelniki oblastnij in ogromna množica ljudstva.
Dogodki v Maroku.
CASABLANKA 20. (Nem. kab. družba) Ko se je včeraj izkrcalo topništvo, je prišlo <io boja s Kabili, ki so napadli Francoze. V boju je palo mnogo urojencev, tudi na francoski strani je bilo več mrtvih in ranjenih
PARIZ 20. Admiral Philibert je včeraj brzojavil : Položaj v Larache in v Rabatu je p o volj en. V Magazanu je bilo včeraj vse mirno. Iz Marakeša poročajo, da je bil Mnlaj el Hafid proglašen sultanom. V Safiju in Mogadorju je vse v redu. Včeraj zjutraj so Kabili z vso silo napadli francosko šotorišče pri Oasablanki. Bombardiranje je vspelo. Kri-žarka „Gloire" je odbila močan oddelek maroške kavalerije, katero je podpirala pehota. Zdi se, da so imeli Marokanci znatne zgube.
LONDON 20. „Dailj Telegraph* poroča iz Tangerja : Včeraj je bil pri Alksarju Ma-klean izročen sultanovemu stricu El Mera-niju. Bržkone pride do bitke med El Merani-jem in Raisulijem.
CASABLANKA 20. (Nem. kab. družba) Evropejci, ki so doe 13. t. m. zapustili Ma-rakeš, so včeraj zdravi dospeli v Sati.
CASABLANKA 20. (Ag. Havas) Že več dni je general Drude pričakoval napada. Včeraj okolu 3. ure zjutraj so pri prvih stražah pali prvi streli. Z dnevom je odšel en stotnik s 60 spahi, da poizve za pozicije M aro kancev. Spahi so se naj prvi postavili v boj, nakar je nastal odmor. Njih neznatno število je vspodbudilo sovražnika, ki je imel 2000 konjenikov in ki jih je skušal obkoliti. Oddelek strelcev je pričel prodirati proti sovražniku, vendar ni mogel zadrževati kavalerije. Spahi so se počasi v zaprtih vrstah umaknili, se potem okrenili in s stotnikom na Čelu na padli oddelek več nego tisoč jezdecev. Stot-liija strelcev in eskadron lovcev je prodiralo proti sovražni pehoti do razdalje 600 metrov.
PODLISTEK.
Mi Matjaž za en dan v BrfliH
Neko nedeljo tega poletja dobila sva se s prijateljem Z. na vse zgodaj na postaji južne železnice, da izletiva v Brda, povabljena tjakaj od odlične družine K. Dospela sva na zadnjo avstrijsko postajo železniške proge, v furlanski Kormin, okolo 8. ure. Ogledala sva si mesto in, da-si sva je prehodila na dolgo in široko, vendar se ni videlo — tako je hudomušno opazil moj prijatelj — nikjer polente. Ker pa sva hotela vsaj pol ure živeti — furlansko življenje, sva jo udarila v krčmo. A glej zlodeja, slabo sva naletela, donela nama je nasproti namesto sladke furlanščine, sicer še slajša govorica briških Slovencev : pameten Bric, izkoriščaje okolnost, da se mudi vsak dan mnogo Bricev po opravkih v Korminu, je otvoril to krčmo; a za naju je bila to vendar smola, ker tako sva prišla še ob to pol-urico furlanskega življenja...
Ko sva si privezala dušo, mahnila sva jo proti prijazni Mcdani. Ker sva obadva mlada m napol planinca in, morda tudi gnana od neke tajinstvene notranje moči... — Bog vedi, kaj je skrivalo prce — dospela ali bolje, prisopihala sva v Medano, porabivša za to 7 km dolgo pot manje nego eno uro ; no, pa
Marokanci so pričeli bežati ter so vzeli seboj svoje rezerve. Na begu jih je oviral poljski top, ki je izvrstno streljal. Spahi so se s stotnikom, ki je bil na obrazu ranjen, vrnili v šotorišče. En spahi je bil ubit, njegovi tovariši so ga prinesli seboj v šotorišče ; neki drugi pa ranjen. Ubita sta b;la tudi dva konja, pet jih je bilo pa ranjenih. Ob 11. uri je dospel neki španski stotnik, ki je ponudil na pomoč polovico španskih čet. Ker je bil pa boj že končan, je general Drude hvaležno odklonil. Francozi so neprestano streljali na Marokance, ki so Be na višavah razpostavili na desno od taborišča. En strelec je bil ubit, dva pa ranjena. Sovražnik je precej oddaljen, vendar je pričakovati, da se zopet vrne za napad. Razpoloženje čet je izvrstno.
TANGER 20. (Ag. Havas) Francoski diplomatični zastopnik je prejel pismo Slimana od 11. avgusta, v katerem se zopet izraža obžalovanje magzena radi klanja Evropejcev v Casablanki ter se izraža nado, da ne bodo radi tega trpele prijateljske razmere med magzenom in Francijo. Semkaj je dospelo 500 mož izbranih šerifskih čet ter odidejo bržkone v Mazagan, da vzdržujejo tamkaj red.
Franooaki poslanik Cambon
pri knesu BHlowu PARIZ 20. Kakor poročajo tukajšnji listi, je knez Bulow povabil poslanika Cambona v Norderney. Cambon se povabilu odzove.
Mednarodni kongres socialistov v Stuttgartu.
STUTTGART 20. Mednarodni kongres socijalistov je imel danes pod predsedstvom Singerja svojo prvo plenarno sejo.
Rusija. Kolera.
PETROGRAD 20. Včeraj so konstato-vali v Samari deset, v Astrahanu pa enajst slučajev kolere. Bolezen se razširja po vaseh ob Volgi.
StuttjgarfsHi sbod.
V nedeljo je bil otvorjen mednarodni shod socijalnih demokratov v Stuttgartu. Je to dvanajsti shod socijalistične internacijonale, prvi pa, ki se vrši na Nemškem. Radi tega so seveda na istem zastopani večinoma Nemci, a svoje delegate je odposlala socijalna demokracija iz vseh dežel, kjer obstoji kaka soci-j ali stična stranka. Program shoda tvori vrsta važnih in prepornih vprašanj in je gotovo, da ne bo nedostajalo ostrih in senzančnih debat. Takoj pri pretresovanju vprašanja militarizma so se spoprijeli nazori, katere na Francoskem zastopajo pristaši Hervesovi, z nazori, ki jih o istem vprašanju goji večina francoskih socijalistov in onih iz drugih zemlja. Herves, kakor znano, stoji na ultraradikalnem stališču, da treba dezertirati armado makar v slučaju, da bi tuje čete zasedle domovino (Herves te besede seveda ne rabi). Ta njegov brezpogojni antimilitarizem pa mu ne brani, da bi dal duška svojim simpatijam (na shodu ▼ Nemčiji) napram Marokancem, ki se neki bojujejo proti tujim tolovajem. Vsaka pretira-nost vodi pač do nelogičnih nezmislov. Njegovi nazori bodo na stuttgartskem shodu gotovo obsojeni, ker sta Jaures in Bebel odločna nasprotnika herveizma. Ker pa marxizem vidi v državi le sredstvo, s katerim
si hoče kapitalizem ohraniti svojo politično in gospodarsko moč, in vidi v militarizmu glavno oporo države, mora radi tega konsekventno povdarjati antimilitarizem do skraj-' nosti. Rezultat debate bo torej tak, da si bodo zopet pomagali s kako premeteno formulo.
Zanimiva bo tudi debata o vprašanju vzajemnega razmerja političnih in strokovnih organizacij. Na Avstrijskem je to vprašanje sicer manj aktuvelno, drugače pa na Nemškem, kjer cela vrsta strokovnih organizacij začenja propagirati načelo „nevtralitete", ne govore sploh o Angleškem.
Razun kolonijalnega vprašanja pride še na tapet vprašanje o izseljevanju in priseljevanju. Ta točka je jako kočljiva. Treba tu pomisliti le na izseljevanje delavcev iz drŽav, ▼ katerih je socijalizem precej razvit n. pr. na Italijanskem, in na neznosno konkurencijo, ki jo trpijo ravno posebno radi priseljevanja laških podanikov delavci domačini. Je to vprašanje, ki je prava A biljeva peta internacij onalizma. Kako se bo znal kongres izvleči iz tega zagatuega vprašanja, na to smo res radovedni.
Včeraj je začela razprava o milita r i z m u. Podlago debati o antimilitarizmu sta tvorili dve spomenici. Ena spomenica je bila predložena od strani Bebela imenom nemške socijalne demokracije, druga od strani Hervesovih pristašev. Bebelov spis pravi med drugim : „Vojske med državami so posledica konkurenčnega boja držav na svetovnem tržišču in so radi tega pojav kapitalizma. Radi tega morajo socijalisti boriti se z vsemi silami proti militarizma, ne dovoljuje v onih parlamentih, kjer so zastopani, kreditov za vojsko. Ako bi pretila kaka vojska, delavci in njih parlamentarni zastopniki bodo morali ukreniti vse potrebno, da se prepreči vojska, zatekajoč se k onim sredstvom, ki se jim bodo zdela prikladna. (V tem obstoja rešilna formula, ki prav za prav ne rešuje ničesar.)
Spis Hervesovih pristašev pa smatra dolžnostjo proletarijata, da v preprečenje vojske se mora poslužiti vseh sredstev od parla mentarne intervencije do javnih agitacij, od splošnega štrajka do upora.
V debati, ki se je razvila, je Bebci ostro polemiziral proti Hervesu in njegovemu brez-domovinstvu. Bebel je djal, da se naše kulturno življenje razvije na podlagi materinskega jezika in v zemlji, ki spada vsakemu poedi-nemu naroda. Vsak narod, ki trpi pod tujim jarmom, vzpira se k boju za svobodo, v nemar puste vse druge ideale. Radi tega je Herve-iova ideja, da proletarijatu je vse eno, ali Nemška spada k Franciji in narobe, absurdna. Herveizem je nevaren svetovnemu miru, ker propoveduje begunstvo in dezorga-nizacijo Dezorganizirana armada pa je magnet za močnega nasprotnika.
Ustanovni občni zbor
„Narodne delavske organizacije".
Govor predsednika dr. Josipa Mandića.
(Nadaljevanje).
Socijalizem je svetovno naziranje, kakor so tudi univerzalizem, liberalizem, racijonalizem, klerikali-zem i. t. d. svetovna naziranja.
zato sva bila tudi mokra skoz in skoz po životu, suha pa (oh! kako suha!) v grlu. Ustavila sva se zatorej v gostilni ali natanč neje, pred gostilno g. G., ki nama je postregel z dobrim briškim vincem in 8 hladno vodo.
Oddahnivša se, sva nadaljevala svojo pot proti cilju, ljubki Biljani. Ko sva se mu bližala (e qui comincian le — amabili note, in zakaj vedno „le dolenti" ?), prišla nama je naproti domača hčerka gostoljubne družine, dražestna gospica A., ki nama je prva zaklicala na svojih tleh sicer ne krepki, pač pa ljubko nežni: dobrodošla. Takoj je zapazila, da potrebujeva odpočitka, in peljala naju je v hladno senco košatega kostanja.
Med pomenkovanjem o tem in tudi o — onem v taki preprijazni družbi, prišel je čas obeda. Sedli smo k mizi, postavljeni v senco na vrtu. Ne bom govoril o obedu, bilo bi prematerijalistično, hočem le omeniti, da je bil comine il faut.
Po kaki peti uri pa smo priredili izlet !na Vrhovlje, ležeče na prijaznem griču; bila | nas je že večja družba, sestoječa razun iz gospodične A., iz njenia mlajših sester, dveh domačih učiteljic in učiteljskega kandidata T. in naju dveh. Dolga bi nama samima bila pot in mučna radi neznosne vročine, ali hitro in neopaženo je minul čas v ljubezni a družbi,! in že smo bili na cilju. Zlezli smo koj na! zvonik, od koder smo imeli krasen razgled na
dober del vinorodnih Brd, a vlogo Cicerona je vršila naša ljubka gospodična A.
Vstopivši v neko gostilno, zaslišimo akorde nežnega valčka, prihajajoče iz harmonike ; hitimo v ono sobo in že sta se vrtela dva parčka iz naše družbe. Drugo občinstvo je pustilo plesati nju sama, ob kateri priliki mi je v prijetno dolžnost, da pohvalim briško ljudstvo kot jako dobro in spoštljivo.
V našo ne ravno neprijetno iznenađenje čakal nas je pri gostilni voz za domov, pre-prijazna gospa gostiteljica nam ga je bila poslala nasproti. Sedli smo nanj — delal as je Že mrak — vsi v prelepem razpoloženju. Voz je zdrdral navzdol in iz naših in gospo-dičen in deklic čvrstih grl se je razlegnil mešan zbor.
Veselo razpoloženje je raslo od trenutka do trenutka, prijelo se je tudi našega koči-jaža Tinca, pognal je konja v divji beg — in prijetno razpoloženje je prehajalo zdaj že v neko razposajenost: starejši in med temi tudi mi-dva — pozabili smo na svoja leta in postali za oni kratki (žal, le prekratki) čas otroci, kakor so bile male 6estrice gospodične A., in od prevelikega veselja si moj dragi prijatelj ni mogel kaj, da ne bi par-krat krepko zavriskal (in v tem je mojster), da se je razlegalo daleč naokrog...
Dospevši do gostoljubne hiše, nismo se ustavili (kje bi bil mogel naš Tine vstaviti konja, dirjajočega naprej in naprej v temno
Socijalizem je moral nastati, kakor reakcija proti enostranosti, reakci j onarnosti političnega in gospodarskega miljenja in čustvovanja 18. in 19. stoletja.
V 14. in 15. stoletju je vladal u n i v e r-z a 1 i z e m, premoč hierarhije, cerkvene a t* toritete, državne oblasti, sploh kake avtoritete. Individuum in posebno delavec je bil sužeqj v vsemožnosti cerkvene ali državne oblasti. Vladal je interes skupnosti, toda ne v kolektivnem modernem smislu, marveč v smislu skupnosti, ki predstavlja predpravice in interese politične cerkve ali dinastije. Univerzalizem je doba duševnega robstva. Delavec je bil odvisen od svoje zadruge, kmet od svojega fevdalnega gospodarja. Proti univerzalizmu je vstal, potaknjen od renesanse in reformacije, od filozofijskoga slovstva (posebno angleškega) liberalizem. Na mesto skupnosti je stopila oseba (individuum). Individuum je sam sebi namen, največi namen. Zahteva svobodo v najradikalnejem
se
smislu. Vsak človek naj se razvija kakor ve in more, po svoji dispoziciji in po svojih močeh. Svoboda v enoti, svoboda v skupnosti, v trgovini, v ekonomiji. To liberalno naziranje je našlo svoj tipičen izraz v besedah deputacije angleških trgovcev na angleškega ministra financij, ki se glaBi: „Pustite nas iti, pustite nas delati44 (lassez nous aller, lassez nous faire".) Ta individualna svoboda postala je pa kmalo virom največega absolutizma, egoizma posameznika in narodov. Ker je individum sam sebi namen, in ker je narod suma posamičnikov, je tudi narod sebi namen in mora zaradi tega izključiti koekBi-stenco drugega naroda. Liberalizem je nasilen, kajti : pri njem more vepevati samo močan; slabi, nizki sloji se izgubljajo v morju velikanske konkurencije za življenje, za ekonomsko eksistencijo. Navstaje, boj vseh proti vsem. Liberalizem zadržuje socijalni razvoj, on je reakcijonaren, ker je konservativen. Dandanes je liberalizem skoro anahro-nižem. V isti verujejo še proizvajalni in podjetniški krogi. V najnovejem času sklepa liberalizem, da podaljša svoj „raison d'etre", kompromise s socijalizmom. Nočem Vam govoriti o racijonalizmu in o diferentizmu, to ne spada k predmetu. Omenim naj Vam samo, da se od sedemdesetih let naprej kakor pendant liberalizmu vedno bolj širi k l e r i-k a 1 i z e m. On je dandanes poleg socijalizma najrazširjeneje svetovno naziraDje. Klerikalizem je izkoriščanje crkve v svetovne, cerkvene, strankarske in osebne namene. Isti ni identičen z religijo. Jaz sem, n. pr. religijozen, ampak nisem in nočem biti klerikalec. Podarjam Vam to, ker mi se zdi, da je razmerje med klerikalizmom in religijo analogno razmerju med socijalizmom in socijalno demokracijo.
Religija je etičen poj m, klerikalizem je političen poj m. Klerikalizem se je razširil in se še širi. To je pač umevno : cerkev in propovednica sta ugodni sredstvi vsake politične agitacije.
Največi nasprotnik klerikalizmu je s o-cijalizem. Ta nas najbolj interesira, ker je ž njim delavsko prašanje in naša „dalavska organizacija" sorodno zvezana. Socijalizem je produkt svetovnega, duševnega in produktivnega razvoja.
Isti je nasprotna smer individualizmu. Nasproti individualizmu (liberalizmu)
noč ?!) temveč smo švignili mimo, pozdravivši gospodinjo s krepkim hura! Konečno smo se vendar-le ustavili v bližnji vasi Dobrovo, kjer smo se naslajali ob kozarcu dobrega briškega in ob — lepih zborih tamošnjega pevskega zbora, ki ga spretno vodi g. tajnik občine biljanske.
Pozno je bilo že in vrnili smo se v gostoljubno hišo. In glej! Ravno je bila večera pri kraju, ko nas iznenadi — menda veselje ni bilo doseglo še vrhunca — zunaj na cesti vesela koračnica biljanske godbo !
Tu je na9tal pravi halo; godci so se porazvr&tili in prikorakali, vedno sviraje, na dvorišče in mladi in stari otroci so začeli rajati. In rajalo se je pozno v noč. Skrbi na trdo vsakdanje življenje so izginjale bolj in bolj, da se je človeku zazdelo, da se je vendar-le vzbudil iz svojega trdnega spanja — kralj Matjaž, ki je na3 vseh sprovel v deveto deželo ....
Krasna je bila noč, neštevilo drobnih zvezd je migljalo na nebesnem oboku — — sanjali smo bdeči, sanjali smo potem, speči, prijetne, čudovite sanje ...
Drugo jutro sva zapustila prijazni krai, z mnogimi pozdravi preljubezujive di užine, s sladkimi spomini na pretekli dan.
„Z Bogom** sva zaklicala, vam lepim Brdom, z Bogom prijazno ljudstvo, hvala ti, gostoljubna družina, in na veselo svidenje drugikrat!	M.
Stran II
»EDINOST« štev. 230
V Trstu, 21. avgusta, 1907
poudaija socijalizem celoto in vidi le v njej rešitev človečanstva. Kooperacija svobodnih individuov v službi skupnosti — to je glavno načelo socijalizma. Liberalizem je egoističen, socijalizem hoče biti altruističen, human. Individuum podreja celoti, in pripušča istemu toliko svobode, kolikor se strinja s svobodo celote. Socijalizem zahteva ne samo formalne, principijelne, ampak tudi materijalne, gmotne enakosti. Socijalizem je sovražnik sedanjega družabnega reda. V umetni neenakosti, v sedaj veljavnem produktivnem, kapitalističnem sistemu vidi on podlago nesrečo tisočev in tisočev. To hoče socijalizem odpraviti. Kako naj se pa to odpravi ?
Dva sta načina, dve struji: ena, ki jo zastopa K. M a r x in ž njim vsa stara literatura. Zahteva radikalno in nasilno spreme-nitev današnjega produktivnega sistema. Na mesto privatnega produktivnega kapitala v posesti posameznikov, naj stopi kolektivni kapital v posesti celote. Posameznik zamore sicer posedovati kapital, toda ne produktiven, ampak-le kapital pretvorjen v povžitnine in premičnine. Da se to doseže, se ne sme skupnost (kooperacija) vstrašiti niti nasilja. Vse nepremičnine in kapital sploh naj se enostavno eksproprira. Za to se imajo izdajati (emitirati) odkupne letne rente, ki se amortizirajo v 20 ali 25 letih. Kakor vidite : v socij ali stični državi ne bi človek smel imeti 50 gold. v blagajni — k večem oblek, obuval, Čevljev itd. v vrednosti 50 gold. V socijalistični državi ne bi smelo biti razlike med pametnimi in nepametnimi, revežem in bogatinom. Vsak človek bi moral delati. Seveda sam Marx je pa pozabil pove lati, kako naj se lenuhe prisili na delo. Za svoje delo bi vsak v razmerju opravljenega dela dobival nakaznico (asignacije) na použitnine.
Kakor je razvidno že iz te male slike, bi v socijalistični državi vsi bili delavci le po sili — tu se ne bi vprašalo „hočeš ali nočeš ?u Prenehalo bi vsako diferenciranje — vsi bi bili enaki. Že iz tega se vidi, da , je marxi-gam gotovo lepa, vzvišena ideja. Zalibog da je tudi utopija. Kajti prava utopija je, hoteti odstraniti neenakost. Neenakost je ena karakterističnih in neodstranljivih toček v ljudskem rodu. Sama narava ni hotela, da bi bili vsi ljudje enaki; od tod naravne neenakosti, ki jih gotovo socijalisti ne bodo mogli nikdar odpraviti, kakor n. pr. razliko med možem in ženo, pametnim in nespametnim. Zs v sv. pismu nahajamo pametne in nespametne ljudi, a bilo je tudi bogatinov in siromakov, kakoršnih menda še dandanes ni, (kakor nam n. pr. pripoveduje evangelij o Lazarju, ki bi bil rad pobiral drobtine z bo-gatinove mize, v starem veku o Krezu in Iru i. t. d.) V socijalistični državi bi človek prenehal biti človek, razsvetljen umom, in postal bi navadna mašina. Izginila bi individualna svoboda, prenehalo bi rodbinsko življenje itd. Vse radi skupnosti. Zares idealen svet, — žalibog — da do tega menda tako hitro ne pride! To so spoznali tudi sami socijalisti in so se zato začeli tudi gibati po drugi poti. Mnogi od njih so „re-formerji". S temi soglašamo v mnogim tudi mi. Vendar nas deli od njih veliki jez. Kakor marxisti slone tudi oni na razrednem stališču. V tem razrednem boju hočejo oni izvrševati socijalno reformatorično delo.
(Pride še).
Sklicanje deželnih zborov.
rKor. biro" je izvedel, da se skličejo deželni zbori: dalmatinski, gališki, gorenje-avstrijski, nižjeavstrijski, solnograški, štajerski, koroški in šlezijski, in sicer bosta deželna zbora nižjeavstrijski in dalmatinski sklicana na 9. septembra, ostali pa na 16. septembra t. 1. Glede moravskega in bukovinskega deželnega zbora ni Še določeno ničesar. Kar se tiče češkega deželnega zbora, bo najprej na-prošen deželni odbor, ki se glede tega vprašanja še ni izjavil, da pove o
določbe se niso mogle razglasiti, ker jih je moral prej cesar odobriti. Pred vsem da se izvedejo, kar se tiče železnic, dane obljube, da se bodo na železniških progah v Hrvatski in Slavoniji upotrebljevali hrvatski deželani, v kolikor je to mogoče. (!!)
Dalje se poskrbi v okvirju proračuna za leto 1908 ustanovitev posebnega tečaja v Hrvatski in Slavoniji za izobrazbo železniških uradnikov in uslužbencev. V službeno - plačilnem pravilniku za državne železnice, ki bo izdan na podlagi zakona o železnični službeni pragmatiki, bo izrecno izjavljeno, da se ima na hrvatsko-slavonskih progah kr. ogrskih železnic upotrebljati v prvi vrsti hrvatsko-slavonsko osobje. Konečno se ima v proračun za leto 1908 predvideti, da se tudi v poljedelskem ministerstvu, ki je v neki meri tudi skupno ministerstvo, ustanovi hrvatski oddelek. Na čelo hrvatskega oddelka bo imenoval finančni minister strokovnega uradnika višega čina.
Iz vsega tega — pravi ogrski korespon-denčni biro — se zamore javnost na Hrvatskem osvedočiti, da se noče jemati pravic ; a kar se zahteva od železniških uradnikov, v kolikor je to potrebno v interesu prometa, znanje madjar~kega jezika kakor kvalifikacija, to je izrecno naglašeno v pravilniku, ki se ima na temelju zakona izdelati.
Nu, najpriprosteje oko more opaziti tu, da je stilizacija te oficijozne enuncijacije zelo previdna in elastična. Že fraza „kolikor je mogoče" razodeva, da si hoče ogrska vlada pridržati odprta vrata za madjarizacijo in da takim sporočilom ni drug namen, nego — tolažiti in metati peska v oči. Ali že dejstvo, da ogrska vlada ne more drugače, nego da tolaži, priča, da taktika hrvatsko-srbskih delegatov beleži zares lepih vspehov in da je dosegla velik moralen triumf. Sicer pa na-pravlja vse vedenje ogrske vlade in komisarja na Hrvatskem utis, da ogrski mogotci še niso prav na jasnem kako in kaj naj store proti Hrvatom. Na tako neodločnost kaže tudi dejstvo, da se vsaki dan širijo drugačne govorice, ki si nasprotujejo jedna drugi. Pred par dnevi se je zatrjalo, da so „banu" Ra-kodczaju dnevi šteti, ker niti od daleč ni opravičil nad, ki so jih stavili vanj Ma-djari; sedaj pa renomira korespondenčni biro z imenitnim „programom", ki da sta ga določila ogrska vlada in „hrvatski banw. Naj« zanesljiveji znak, da oblastniki nič kaj prav ne zaupajo vremenu na Hrvatskem, je dejstvo, da se ne morejo odločiti za razpuščenje sabora in za apel na narod, kar bi gotovo storili, če ne bi se bali poraza.
Dogodki na Ogrskem.
Vprašanje zastave na Ogrskem.
Povodom obiska angleškega kralja v Išla urgira „Budapesti Hirlap", da se uredi vprašanje zastave in grba. O tej priliki omenja, da ni bilo na javnih zgradbah v Išlu poleg avstrijske tudi madjarske zastave. S tem da v vnanjem zastopanju ni prišla do izraza pariteta med Avstrijo in Ogrsko. Da se v bodoče kaj tacega več ne pripeti, zahteva rečeni list, da Be vprašanje o uporabi državnih znakov konečno uredi.
Dogodki na Ruskem.
Spopad z revolucijonarci.
V Varšavi je prišlo v ponedeljek do krvavega spopada med med 15. revolucijonarci in tremi redarji. Od teh sta bila dva ubita, eden pa razorožen. Revolucijonarci so na to pobegnili na avtomobilu.
Drobne politične vesti.
Splošni shod nemških avstrijskih obrambnih drnštev skličejo Nemci to jesen. Kraj še ni določen.
Amerika ne proda Filipi n. Dopisnik „New-York Heralda" je imel razgovor z državnim tajnikom vojnega oddelka, Taftom, o govoricah, ki se širijo glede nakupa M ^ Filipin od strani Japoncev. Minister je izjavil, __	__	_ tem" svoje I da ve iz got<>vega vira, da Japonska ne na-
mnenje. Češki deželni zbor bo sklican le tedaj,' ™erava kuPiti Filipinskih otokov, a da jih ako se na podlagi izjave deželnega odbora druSe strani tudi Združene države ne prodajo pokaže potreba, da se rešijo važna gospodar- Pod nobenim pogojem. Glede Filipin so z ska vprašanja, izlasti glede olajšanja bede. f1^fnkl odPrfci le dre Poti: da obdrži otoke, Kaj pa je z istrskim deželnim zborom ? dok.Ier 81 nrojenci ne bodo zamogli ustanoviti To vprašanje nam sili v pero tembolj, ker so j ^reje°e vlade' ali Pa da jih takoJ zapusti. ]e nedavno temu širila govorica, da bo tudi j }a" Je	da_.j® ff^J najnujneji posel,
ta deželni zbor gotovo sklican: Ker deželno ~	* ' ' 1
gospodarstvo in pa prebivalstvo trpita valed dejstva, da ta deželni zastop že toliko časa funkcijonira. je vladi dolžnost, da reši enkrat to latentno deželnozborsko krizo. Če ne more voz*a razrešiti, pa naj ga — preseče. To vendar ne gre, da bi radi trme in požrešnosti ene klike, ki nima nikogar za seboj in se opira le na grehe avstrijskih vlad, trpeli živ-
da poostrijo Amerikanci kazenski zakonik.
Novi ruski diplomatični agent v Sofiji. Iz Sofije poročajo: Ruski diplomatični agent Sementovski je v nedeljo izročil knezu poleg svojega poverilnega pisma tudi lastnoročno pismo carjevo.
Dnevne vesti
Ijenski interesi vse deie.e in nje prebivala. j	feSČ
Jugoslovanski minister-rojak. j matematično gotovostjo vsi, ki poznajo raz-„Den", glasilo dra. Kramafa, priporoča I mere in osebe, imenovanje jugoslovanskega ministra-rojaka.: , velikim hrupom in ne maiy'o gostobe-Naslanjajoč se na „Siowo Polskie* pravi, da! 8eda?st]° m širokoustnostjo so izvestni tržaški bodo Poljaki in Čehi podpirali njega imeno-! Polltl^ni — šarlatani napovedovali prihod nove vanje, da se tako zviša število slovanskih1 1 n Porod te stranke so spremljale ministrov. Imenovana naj bi bila oseba, ki j ? , ®čt "-..obljube. Kdor je čital in dobro pozna tudi dalmatinske razmere. ( poslušal te bahanje, a ni poznal razmer in
—--! o s e b, je moral biti uverjen, da stoji tržaško
Jz Hrvatske	politično življenje na pragu nove dobe: na'
•	Pragu iz korupcije, gnilobe, nemorale, iz po-
Program za Rakodczaya.
litičnega močvirja, v srečno deželo političnega
„Ogr. brz. biro" poroča : Podrobnosti poštenja, prave "svobode, politike, ki se ima izvajati v Hrvatski in Sla- j Naznanjal se je prihod nove stranke, ki voniji, so bile med ogrskim ministrom in Ra- je imela postaviti tržaško življenje na nove kodczajem določene sredi meseca julija. Te podlage krščanskih principov. Temu
primerno so dali novi stranki ime krščanska in glasilo, ki so si je omislili, je nosilo ponosno oficijelno ime: glasilo krščansko-socijalne stranke.
Kakor rečeno : kdor ni poznal razmer in oseb, je moral pričakovati z veliko napetostjo in radovednostjo stvari, ki so imele priti. Mi pa, ki poznamo tržaški politični milje, ki poznamo precej dobro razmere in
—	osebe smo se smehljali in nismo ničesar pričakovali. To se pravi: nečesa smo pričakovali z matematično gotovostjo. Kajti to, česar smo pričakovali, je bilo neizogibno in je moralo priti, a to je bil trenotek, ki je imel prinesti britko razočaranje onim, ki so se čemu nadejali od te nove, s hrupno reklamo napovedane stranke.
Besedo osebe smo tu gori podčrtali in jo moramo še enkrat posebno naglasiti. Treba je namreč vedeti, da rojstvu takozvane krščansko-socijalne stranke v Trstu niso kumovali politični karakterji, izkristalizirani iz globokega prepričanja, možke resnosti in plemenitega stremljenja po vzvišenih političnih ciljih, ampak novo stranko so snovali in osnovali ljudje, ki se odlikujejo jedino le z nebrzdano osebno ambicijo, ki ni v nikakem razmerju z njihovimi političnimi kvalitetami.
V največi meri velja to za tisto znano „dinastijo" tržaško, katere glavar je svojedobno vzlic svojemu klerikalnemu mišljenju igral veliko vodilno ulogo v italijanskem — lliberalnem taboru in ki ga njegovo krščansko mišljenje in versko čutstvovanje ni prav nič oviralo, da ne bi bil se svojim imenom in ugledom pokrival vsake krivice in vsakega nasilja, ki je je vladajoča židovsko-liberalna, oziroma brezverska klika naperila proti slovenski narodnosti v Trstu. Je-li to politična resnost in ni-li to marveč grda igra s temeljnimi načeli ? ! ! Še en dogodek. Povodom predzadnjih držav-nozborskih volitev je stopila dinastija Dom-pieri v hrupen boj proti italijanski liberalni stranki. A ko se je bližala ožja volitev med Hortisom in drom. Rybarem, dala je dinastija Dompieri razobesiti po vseh mestnih oglih plakate, s katerimi je pozivala volilce, naj volijo Hortisa, kandidata — liberalne in brezverske camorre !
S tem smo menda povedali dovolj, kakov politični karakter je doma v hiši — Dom-pierijev. Ali zabeležiti nam je še neko drugo dejstvo, neki drugi dogodek, ki kaže v bengalični luči, kako malo politične resnosti, možatosti in iskrenosti domuje v hiši teh kršč. socijalcev. Znano je, kako hude obtožbe je sprožil bivši župan tržaški proti upravi mestne plinarne. In mož je imel tedaj obilo oboževateljev — tudi izven Trsta. Tudi od slovenske strani so letela očitanja na naše slovenske zastopnike, ker se niso slepo pridružili „akciji", ki je imela razkriti vso vnebovpijočo korupcijo uprave mestnih ustanov. Naši svetovalci pa so ostali trezni ra-čunarji in se niso pridružili nikaki akciji, niti je niso sami zapričeli. O, tudi oni so dobro vedeli, da je marsikaj gnilega v državi Danski, ali ob enem so tudi vedeli, da oni, ki hoče biti resen delavec v javnem življenju. ne prihaja z usodnimi obtožbami, če jih ne more opreti na konkretne podatke. Te pa bi bil mogel podati edino Đompieri. Naši pa so poznali moža. Ko je trebalo zatožbo utemeljevati, mož jednostavno ni več prišel v seje mestnega sveta! Vrgel je pač kamen, potem pa je pogumno
—	skril roko! Da so se naši dali zavesti v kako akcijo le na podlagi Dompierijevih za-tožb, blamirali bi bili sebe osebno in kompromitirali bi bili Btvar, ki so jo dolžni resno zastopati !
To so tako-le značilne črtice iz političnega karakteija Dompierijev, ki so bili inte-lektuvelni snovatelji tudi nove krščansko socijalne stranke v Trstu. In če je pri „bogovih" tako, česa je pričakovati od druzih minorum gentium — ki so politično totalne ničle in ki so bili že v raznih taborih in se zatekajo tja in sem v nadi, da posta* nejo — nekaj ! To je jedini motor, ki jih goni. In kakor mnogokrat poprej, so tudi ob snovanju krščansko-socijalne stranke hoteli Slovence — izkoriščati. Vsikdar, ko so to hoteli, so imeli ti ljudje polno komplimentov in sladkih besed za nas. In ko so naši tako-le malce povpraševali, kakovo kompenzacijo so nam namenili, so postali komplimenti še bolj globoki, ali določena obvezna beseda ni hotela nikdar iz njihovih ust. Kako čudo torej, da ob snovanju krščansko soci-i jalne stranke niso vjeli nijednega slovenskega! slepca, razun morda — v Ljubljani. Kjer ni iskrenosti, kjer ni resnosti, kjer ni politične j značajnosti in doslednosti, kjer ni programa' in zvestobe do njega, tam tudi ne more biti! zaupanja. Brez fonda na zaupanju pa se ne' gradijo nove stranke; in če se gradijo, imajo | že ob rojstvu — mrliča v hiši.	!
Tako se je zgodilo s krščansko-socijalnoj stranko v Trstu: umrla je par tednov po svojem rojstvu, predno je začela — živeti.
To je bilo predvidjati. To smo pred-vidjali tudi mi in prišlo ie, kakor smo na-' povedovali: isti ljudje, ki so imeli biti; „krščansko socijalni" žurnalistiški zastopniki nove stranke, spuščajo sedaj na snovatelje te! stranke cele kanonade zatožeb, analognih našim gori napisanim, ali veliko, veliko ostre-jih in naravnost neusmiljenih v formi. — Tržaški Slovenci in Slovani sploh pa morejo iz snovanja in katastrofalnega poloma krščan-sko-socijalne stranke crpiti vnovič staro, od nas vedno povdarjano resnico, da od drugo*
rodcev — pa naj že prihajajo pod rdečo zastavo ali krščansko-socijalnim praporjem — nimajo ničesar pričakovati ter da morejo delati za sebe edino le — iz sebe !
„Slovenec" in gnarodna delavska organizacija. „Slovenec" piše v pozdrav naši narodni delavski organizaciji, da ignorira isto za to, kes so se te in enake organizacije nasproti krščanskosocijalnim in socialnodemo-kratičnim organizacijam povsodi izjalovile, in pripoveduje v podkrepljenje tega svoje trditve o raznih „narodno-socialističnih*4 eksperimentih na Francoskem, Nemškem in Angleškem. Vemo sicer prav dobro — in ni bilo treba, da nam še le „Slovenec" to pove —, da mu je toliko do tržaškega Slovenstva, kakor do kake organizacije na Angleškem ali Japonskem ! Pričakovali pa bi ravno od onega „Slovenca", ki nam je neštetokrat predbacival, da s svojo brezbrižnostjo spravljamo delavstvo v tabor socijalne demokracije, malo več socijologičnega kriterija. „Slovenec" izza svojega ozkosrčnega strankarskega stališča pada v isto zmoto, ki jo vedno zagrešujejo socijalni demokrati, da namreč svoj svetovni nazor slepo aplicirajo na naše razmere, ne da bi se pobrigali za analizovanje naših specifičnih razmer. Naša narodna organizacija nima z „narodnosocijalnimi straukami" ničesar opraviti ; ona je nastala na naših tleh radi tega, ker je morala nastati : narodna, ker le v zjedinjenju in okrepčanju vseh narodnih sil vidimo spas našega naroda, in ker smo prepričani, da delavstvo v internacionalni organizaciji — posebno v Trstu — postaja mrtev ud našega narodnega telesa in se mora — radi specifičnih naših razmer — tam vtapljati v morju tujinstva. Naj bo enkrat povedano „Slovencu", da je nam narod vse, da njegova politična kulturna in ekonomična emancipacija je naš konečni cilj, stranka pa je nam le sredstvo v dosego tega cilja. Če pa bomo kedaj uverjeni, da internacijonalni socijalizem ni več nevaren našemu narodu, če bo slovenski socijalizem v svoji nadaljni evoluciji stal na braniku našega boja za naredno emancipacijo, potem pa, če tudi se ne bomo strinjali z njegovim ekonomičnim nazi-zanjem, v božjem imenu : naj živi tudi socijalizem !
K slavju „Narodne delavske organizacije". Dr. Rybaf je poslal predsedniku „Narodne delavske organizacije" nastopno brzojavko : Predsedniku in organizaciji čestita na izvolitvi.	Dr. Rjba r.
Narodna delavska organizacija!
Novoizvoljenim členom vodstva, nad-zorništva, pregledništva računov, razsodišča in namestnikom vodstva in nad-zorništva »Narodne delavske organizacije« javljamo tem potom, da se vrši nocoj, točno ob 7. uri zvečer ustanovna seja.
Še enkrat najuljudneje prosimo vse one, ki so bili izvoljeni, da se te, za bodoči razvoj organizacije velepomembne seje, gotovo udeleže. Povdarjamo, da bomo na točnost jako pazili, ker je ista važen faktor pri tozadevnih sklepanjih.
Seja se vrši v društvenih prostorih Via Geppa št. 15. I. nadst.
Imenovanje v politični službi. C. kr. okr. glavar v Sežani g. Anton R e b e k je imenovan namestniškim svetnikom.
Iz sodnijske službe. Deželnosodua svetnika dr. Ivan Gršković v Rovinju in Henrik Pederzolli v Trstu sta imenovana svetnikoma višega sodišča v Trstu.
Državni pravdnik v Trstu dr. Josi p Z e n k o v i c h pl. Stellamare io deželno-sodni svetnik v Gorici Fran C i a n i sta imenovana titularnima višesodnima svetnikoma.
Iz kancelijske službe. Kancelijski ofi-cijant v Podgradu Fran Ivasovic je imenovan kancelistom v Buzetu.
Razpis službe. Na politični upravi na Primorskem je podeliti službo c. kr. okrajnega gozdarja in eventuelno gozdarskega pomočnika.
Naše gledališče. Od dobro-iniormirane strani smo izvedeli, da je angažovalo dramatično društvo poleg režiserja VerovŠka še troje igralcev, da si je zasiguralo nadalje redno sodelovanje več domačih diletantov, med katerimi so najboljše moči iz lanske sezone, in da je obljubilo sodelovanje konečno še lepo število dam in gospodov, ki so že več ali manje rutinirani igralci-diletantje, tako da razpolaga režija ta čas, ko se pričenjajo vaje, z igralskim osobjem okoli dvajset članov - izvzemši gojencev dramatične šoleT odkoder je pričakovati tudi nekaj dobrih moči. ^Vendar baje naše gledališče ta čas občutno pogreša ženskih moči za redno sodelovanje. Razveseljiv moment pa je, da so se prijavili na sodelovanje tudi diletantje raznih tukajšnjih društev, ki so lani prirejala gleda liške predstave, kar daje upati odslej naprej složnega dela na našem dramatičnem polju. Kar se tiče repertoarja, smo doznali, da pripravlja intendanca večinoma ljudske igre — v očigled tega, da sloni moč našega gledališča na širokih masah našega občinstva in da je ves uspeh (vsaj za zdaj) odvisen le od dobro obiskovanih predstav — vendar se bo jemalo potrebnega ozira tudi na| intehgenco : tu se bo oziralo zlasti na slovanski reportoar. Intendanti je baje obljubljenih tudi nekaj novih slovenskih iger. Sezona se otvori, kakor čujemo, z veseloigro.


V Trstu, dne 21. avgusta 1907
>EDINOST« štev. 230
Stran III
f>:ŽAŠKA MALA
Svedrovci, zasačeni na delu. Pred-minolo noč so se svedrovci zopet spravili na <lelo. Obiskali so blagajno v plavžih pod Skednjem. Dva — in sicer oba mehanikarja, torej izvedenca — sta se splazila skozi okno v prostor, kjer se nahaja blagajna ; druga dva sta pa ostala na straži v bližini onega okna. Bila sta že precej časa na straži, ko sta začula, da se nekdo opreznimi koraki bliža. Bil je to čuvaj, ki je bil šel ravno tedaj ogledovat okoli poslopij. Ona dva, ki sta bila na straži, sta hotela opozoriti na delu se nahajajoča tovariša na bližajočo se nevarnost in se obenem tudi onadva skriti. A komaj sta se bila premaknila, je že čuvaj, za-cuvši šum, ki sta ga onadva provzročila, zavpil : ,.Kdo je tam ?u — Slučajno sta šla tam mimo ravno v isti hip dva redarja, ki sta ondot patruljirala. Ta dva sta čula čuvajev klic in bta takoj zdirjala proti poslopju. V isti hip, in sicer naravnost proti njima sta pribežala ona dva, ki sta bila na straži, in redarja sta i u seveda takoj prejela. A takoj za tem sta se pokazala na oknu ona dva, ki sta delala pri blagajni. Seveda sta bila tudi ta dva takoj v rokah redarjev. Redarja sta vse štiri aretovane ptiče uklenila in ju odvedla na redarstveno stražnico v Skednju. Ona dva, ki sta bila pri blagajni sta 29 letni Emil Calli-garis, doma iz Pule, a stanujoči tu v ulici Antonio Caccia št. 10, drugi je pa 32-letni ftvidon Perizza, stanujoči v ulici Economo št. 6. Oba sta mehanikarja. Prvi je policiji znan ptiček. Imel je že posla se sodnijo v Gorici radi vrtanja blagajn, in je vedno brez dela. Drugi je bil pa v službi v plavžih. Ona dva, ki sta bila na straži, sta pa 19-letni Just Pizzamus, stanujoči v Skednju št. 418, ia pa 24-letni Josip Suman, stanujoči v Skednju št. 363. Ta dva sta oba težaka.
Za tem je policija preiskala blagajno, ki so jo gori imenovani tatovi počastili se svojim obiskom. Svedrovca sta bila s kredo napravila na levo stran blagajne štirikot. Potem sta pa po tem štirikotu z amerikanskim svedrom navrtala 14 lukenj, kaka 2 cm daleč ono od druge. Na tleh, blizu blagajne, je policija našla 3 jeklene drogove, 5 amerikanskih svtdrov, 3 pile in pa neizogibno stekleničico olja. — V blagajni je bilo blizu 5900 kron denarja.
Neznan tat je gospodu Ferdinandu Ri-gutti, ki stanuje na Greti št. 431, vkral z wta gugalnico, vredno 8 kron, ki je bila obešena na neko drevo.
Na slabi poti. 13 letni Ferruccio P , 12 letni Anton P. in 13 letni Fran R. so bili aretovani predsinočnjim ob 8. uri v ulici di Cavana, ker so skušali trgovcu Karolu Mo-?noIo vkrasti zlato uro in zlato verižico vredni 200 kron.
Nezanesljiv mizarski pomočnik je
Sf6 letni Ljubomir C., doma iz Zadra. Bil je v soboto na delu pri mizarskem mojstru Leopoldu Rusu v ulici di Crosada in je temu takoj prvi dan vkradel raznega orodja za 9 kron in 60 stotink
Nevaren ljubček je Josip C., ki je sedaj na orožnih vajah kakor rezervist-nared-nik 97. pehotnega polka. Predsinočnjim je obiskal svojo ljubico 25 letno Antonijo Mauri, ki stanuje v ulici di Pozzacchera Št. 2. Tu je nasilno z bajonetom odprl predal neke omare iu iskal denarja. Ker se je pa Antonija temu protivila, ji je zagrozil, da jo zahode z bajonetom. Antonija je na to začela vpiti, a na njeno vpitje so prihiteli redarji, ki so rezervista aretovali. Bil je izročen vojaški oblasti.
Smeinioa. Pri izpitu v angleščini. Učitelj: Torej kako bi vi v Londonu poklicali izvoščeka ?" — Učenec (dvigne roko in miga z isto, kakor bi koga z val k sebi) : „Pst, pst !u
Koledar In vreme. Danes: Ivana Francka. vdova; Zelidrag; Mirjana. — Jutri: Sim-forijan, m učenec; Ostrivoj ; Moma. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -j- 28° Cel-zius. — \ reme včeraj : oblačno.
Oruštvene vesti in zabave.
Tamburaški odsek »Kola" naznanja
vsem gg, tamburašem in tamburašicam, da bo v p e t e k ob 8. uri zvečer tamburaška vaja. Ker se prične v ponedeljek dne 2. septembra s poukom novih tamburašev. vabi se vse one osebe, ki bi se rade naučile ta narodni inštrument, naj se oglasijo pismeno ali ustmeno vsaki ponedeljek in petek v društvenih prostorih, ul. S. Francesco štev. 2. I. nadst.
Odbor pevskega društva „Kolo"
naznanja gg. pevcem, da bo pevska vaja danes zvečer ob navadni uri. Ker nastopi društvo v nedeljo pri razvitju zastave pevskega društva „Ilirija", so naprošeni V6i pevci, da se te vaje gotovo udeleže.
Novo društvo. C. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novega društva : „Jadran, društvo za mornare i radnike" v Trstu.
Družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani razpisuje na svojih šolah v Trstu dve novi provizorični učiteljski mesti, ki jih je nastopiti pričetkom prihodnjega šolskega leta.
Prošnje opremljene z dokazili o starosti, prebitih študijah in izpitih, naj se vlože do konca t. m. pri družbenem vodstvu v Ljubljani.
Voditvo diužbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 19. avgusta 1907.
Darovi. Tamburaške m u odseku „Kola" so
darovali oziroma preplačali vstopnino na ve-
seliji v Kozini sledeči gsr. : Ernest Pertot 2 kroni, Silvester Pertot, Zapletar po 1 krono, N. N., 30 st., K. S. 40 st., N. N., N. N. po 20 stot.
V počeščenje spomina pok. g. Sla-voja Jenka poslal je na mesto venca dodatno za Družbo sv. Cirila in Metoda K 5, gosp. Fran Ryšlavy, župnik v Repentabru.
„Čitalniškemu orkestru8 čitalnice pri Sv. Jakobu so preplačali vstopnino na veselici dne 11. avgusta t. 1.: Može P., Zadravec po 1 K, Babič Anton K 1.50, Kodela A. 1 K, Spiler Josipina 50 6t., Zora A. 50 st. Anton N. 50 st., Peter N. 50 st. Prisrčna hvala vsem darovateljem in sploh vsem, ki so pripomogli na veselici.
nadaljnem boju. Navdušeni živio klici so sledili tem besedam. Odhajajoča gosta je potem spremljala do konca vasi godba, društvo in mnogo druzega občinstva. Mi pa se tem potom še enkrat najtopleje zahvaljujemo cenjeni rodbini Gregoričevi.
Zahvaljujemo pa se še posebej bratskim društvom, ki so nas blagovolila za našo slav-nost počastiti, bodisi korporativno ali po depu-tacijah in upamo, da so odnesla iz našega Boljunca ugodne spomine !
Vesti iz Kranjske.
V Slavini na Pivki je umrl v soboto tamošnji župnik Matija Prijatelj v starosti 62 let. V Slavino je prišel za župnika leta 1900.
Družba sv. Cirila in Metodija v Lju- __	- e. . .
bljani poroča, da se je nabralo v družbine j VBS1I IZ 9tajOPSKOB nabiralnike v času od 1. januvarja do konca; V Mariboru je slavil v ponedeljek žup-julija 1907 : januvarja 16 K, februvarja 5 nik predmestne frančiškanske župnije, O. Ka-K, marca 80 K, aprila 10 K, majnika 38.77 ; list Heric 25-letnico svojega župnikovanja v K, junija 15 K, julija 91.41 K. Skupaj 255 tej župniji. O. Heric je muropoljski rojak.
Zelo dobro vpeljana
žsonjebuhorija
v bližini Ljubljane
z mnogimi odjemalci
se takoj proda
radi rodbinskih razmer.
Denarja treba imeti 12-20.000 K
Ponudbe pod Priložnost 225
postrestante Ljubljana.
K 18 st.
Družbi sv. Cirila in Metodija v Ljubljani je volil blagi rodoljub „rajni radeški župnik Ivan Zagorjan 100 K. Župljanom Senožeč, St. Petra v Ljubljani in Radeč, kjer je služboval, ostane Zagorjan nepozaben radi svoje plemenitosti in značajnosti, Slovencem pa bodi posnemovalen vzgled rodoljubja!
Vesti iz Gopiške.
Iz šempolaja smo prejeli: Že od 10. t. m. videvam na vshodu zvezdo repatico. Ta zvezda vzhaja nekaj pred 3. uro zjutraj in jo je videti do 4. ure — torej dobro uro. Kdor ima prav dobre oči jo bo videl nekaj dlje časa. Najlepše je videti nje krasni rep od 3. ure 10 m. pa do 3. ure 25 m. Torej le na plan, kdor ni zaspan, da bo videl rajsko-
3(dor želi
dobro kapljico
S palico ga je ubil. Na Pragerskem je delavec Fran Godec s palico ubil 19-let-nega posestni kovega sina Miho Kropiča. Godec se je hotel nad KropiČem zneski radi neke stare jeze. Kropiča so našli mrtvega v; nekem kozolcu. Morilca so prijeli, ko se je'
ravno hotel odpeljati.na Prusko.	* lltilllizilO Vino Iz najboljih dal Iti a-
V CrSaku pri St. Ilju so na občinskih; Mliskill kleti; Tlu© Istrsko, <i*-
V° ^rljSica 8^raSirja v konjiški okolij	^97 ; S«.**!
Umrlo je že več otrok.	i "'fosk. zadarski maraskin, luk-
Občinske volitve v Ptuju se prično: s<rdo itd. — tropinovec, pristno dne 26. sept. Ob sedanjih razmerah ni možno,' »*lje !z Oljk, likvorjev in Špirit*,
da bi postavili Slovenci v katerem razredu naj se obrne na ZalOae, Ulica FametO 3 svoie kandidate.
Vesti iz Koroške.
. _	( Cesar se pripelje v Celovec na velike
milo zvezdico in da se navžije svežega jutra- ; vojaške vaje dne 4. septembra in ostane v njega zraku.	A. L. , Celovcu do 7. septembra.
Tatvina na poštnem uradu v Na-'	—_
brežini. Kakor smo že včeraj poročali, se jej
predsinočnjim konstatovalo na poštnem uradu;	.	VColi.
v Nabrežini, da je bilo na skrivnosten način Zapustil tri milijone dolga. Iz vkradenih 7 denarnih pisem. Pet teh pisem Petrograda poročajo, da je pobegnil ravnatelj je dospelo iz Italije in so bila naslovljena v manufakturne tovarne v Jaroslavu, Korsinin, razne kraje. V enem teh pisem, odposlanim zapustivši 3 milijone rubljev dolga.
iz Benetek in naslovljenim v Budimpešto, je bilo 2000 lir ; v drugem, tudi iz Benetek in
Spopad med Hrvati in Srbi pri sv. Roku blizo Lovinca. „Hrv. Pravo"
naslovljenim v Waltendorf pri Gradcu, je bilo j je poročalo iz Gospiča, da je bil minoli petek 150 lir. Potem je bilo eno pismo odposlano j na cerkvenem shodu pri sv. Roku blizo Lo-iz Padove v Kostanjevico pri Gorici, se svoto j vinca krvav pretep mpd Hrvati in Srbi, ker 1260 lir : eno iz Castelfidardo naslovljeno v; so Starčevićanci zahtevali, naj pravoslavni Karlovac, se svoto 1050 lir in eno iz Vidma' romaiji odstranijo srbske kokarde. Orožniki naslovljeno v Lugos na Ogrskem, s svoto 8o baje z bajoneti ranili pet oseb, od katerih 5300 lir. Dve pismi sta bili pa odposlani iz 8ta dve umrli. Zadnji „Obzor" piše, da razun
Gorice in se ne ve še kam sta bili naslov ljeni, ne svote, ki je bila v njih. Brez teh dveh pisem znaša torej vkradena svota 9760 lir. Na meji v Korminu sta pošto vsprejela
kratkih brzojavk nima še ni vlada ni orož-ništvo službenega poročila, zato ni še možno konstatovati, kdo da je kriv prelivanja krvi. Zdi se, da se je stvar nastopno dogodila:
poštni of. Grandi in pa poštni sprevodnik Ga- Neko katoliško dekle je imelo na glavi ruto bršček. Ta dva sta pošto spremna do Nabrežine. | s srbskimi bojami. Eden ranjencev jej je Ni se moglo še doznati, da-li je bila tatvina, strgal ruto z glave, nakar je nastal pretep, izvršena že mej vožnjo, ali še le v Nabrežini. j Posredovali so orožniki, a ljudstvo se je baje Na vsaki način, če tudi je bila izvršena mej vrglo na orožnike, da bi jih razorožilo, nakar vožnjo, potem se je to zgodilo mej Gorico i in Nabrežino, ker sta bili vkradeni tudi pismi, odposlani ir Gorice. Sodi se pa, da je bila
resso Miato"
Via Farneto štev. 3
MACHNE & C°.
Koncesijonirana pisarna za
trgovske informacije
ir in iztirjeVanja -mm
ulioa Vinoenzo Bellini it. 13.
Dopisniki vseh mestih sveta.
Tovarna pohištva v TRSTU
tžpi
Te&a
Itev. 46
ZALOGA
(Dalje na 4. strani.)
tatvina izvršena na poštnem uradu v Nabre-: žini. Tudi je že aretovan poštni uslužbenec; v Nabrežin', Zakarija. A ta trdi, da je ne- j dolžen in da ne ve ničesar o ukradenihi pismih.	_
Velika izbera
Pohištva
Plazu - -Boaurio ftt 1
KATALOGI, NACRTI IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO
Vesti iz Istre.
V Opatiji slavijo danes petindvajsetlet-; nico, kar je bila Opatija proglašena za zdravilišče.
Iz Boljunca. Zopet smo imeli krasen prijateljski sestanek. Z ozirom na to, da zaj slavno st razvitja zastave bralnega-pevskegaj društva „Prešeren", ki se je sijajno vršilo! dne 4. avg., radi prevelikega posla društve- ! nikov ni bilo mogoče primerno počastiti za-j sta vino kumico, dražestno gospico Marico j Primožič, določil se je za ta sestanek dan | 15. t. m. Ob 4. uri popoludne pripeljal se je' gosp, Gregorič s svojo nečakinjo in kumico naše zastave gospico Marico. Na prostornem j vrtu g. Venturini-ja pričakovalo je gosta j društvo „Prešeren". Vršil se je sijajen banket, med katerim je peval zbor društva.
Prvi se je oglasil za besedo gosp. A. P. Sancin, občinski tajnik in posestnik v Bolj uncu. Pojasnil je namen sestanka, zahvalil j _ se gospodu Gregoriču, da je, (ker ni njegova' soproga mogla prevzeti kumstva zastavi) to prepustil svoji gospici nečakinji. Zahvalil se je gospici kumici za krasno darilo ter napil gosp. Gregoriču in gospici kumi! Na tem se je zahvalil gosp. Gregorič in napil društvu „Prešeren", z željo, da bi napredovalo, ako ne bolje, pa vsaj tako, kakor do sedaj. Domači učitelj g. Urbančič je napil narodnim ' trgovcem v Trstu, katerim moramo ob vsaki priliki, ko jih potrebujemo, tudi pomagati po geslu: Svoji k svojim ! Z ljubkim glasom pa nas je očarala gospica kumica. V krasnih jedrnatih besedah zahvalila se je na prire-1 ditvi tega lepega prijateljskega sestanka, napila društvu „Prešeren" in želela napredka vi
Pohištvo svetlo In temno, spalne In jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje, slike z> oala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje in tudi posamei.il komadi.
Trsi, via Chiozza 8
(Rudede table)
VITT0RI0 D0PLICHER
F" Najnižje cene. "VI
Ginlio Zanolla
krojačnica TRST — ulica Torrente ja Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne.
S 24. avgust, se preseli prodajalnica steklenine
Giovanni Sardotsch & Comp. iz ulice Nuova 24 v ulico Vincenzo Bellini 5 "TŠL^*
Šipe in ogledala. Bogata zaloga raajolik. Stekla, porcelan, svetilke in postrežba u 1 ali 2 osebi. — Specijaliteta
porcelan za kavarne in gostilne. ____
Sprejme se postavljanje šip v delo po zmernih cenah
Komisijsko in nMirsko podjetje
VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst
uijca (fcetano DonizeHi št. 5 ========
Zastopnik z zalogo užigalic družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne Znider&ič & Valenčič, čokolade, praške gnjati ter raznih drugih predmetov.
: : Nova zastopstva še vedno sprejemajo : :
Vdobe se tudi potoni mojega podjetja najzanesljiveje informacije iz trgovskih krogov.
I
.DOBIVA SE V TSEH LEKARNAH.
Najvspeineje sredstvo preti
DOBIVA SE V VSHB
revmatizmu in protin
f TEKOČINA GODINfl T~ **"•" ^—
Stran IV
»EDINOST* št. 230
V Trstu, dne 2l. avgusta 1907
HOTEL BALKAI	HOTEL BALKA1
so ti rabili bajonete in ranili pet oseb. Do kakega pretepa med Srbi in Hrvati ni iploh priSlo. V sv. Rok je odšel vojaški auditor, da stvar preišče.
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne 20. avgusta:
Beck E., zasebnik, REKA; Zupančič I., trgovec BUZET; Nenhans A.. potovalee, DUNAJ ; Kubas A., posestnik, TREBINJE; Keucher I., nradnik, DUNAJ; Markns L, učitelj, KOLIN; Tanašova R., učitelj, KOLIN; Simerka E., posestnik PLZENJ ; Velflich A., prof., PRAGA; Mottl K., uradnik, BUDJEJOV1CE; Karis F, nradnik, GORICA ; Kospicch E., uradnik, DUNAJ ; Kragelj U, župnik, PULA ; Ružička F., posestnik, PLZEN; Kanpa J., posestnik, DUNAJ ; Kenda M., zasebnik. Pl'LA ; Kucera M., zasebnik. PRAGA ; Lauf H , nradnik, DUNAJ.
'
MALI OGLASI. r
Mati ohladi računajo K po S atot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat vač. Najmanj ga pristojbina 40 stotin k.
= Plača se takoj.	- v
Mor Izvan Trsta plUMna »tre« kak „MU MLAS • *ija Ihit v ■ sprti, kar tfrugač* ■• k« ajagav aglaa objavi)«-, če si Hibi poznan« Upravi llaU.
Tarifa Ja nattanjana na ćala „IALIH 06LAS0V" la vsakta itiki pr« račun I, koliko na J« plača« a tam, tfa praitoj* kMki Ogla«* treba aaalavltl aa „IISERATII ODDELEK" „E«1aa«tr. ■a vprašanja pat«« pitom ko dajal „IISERATII ODDELEK
tiformaolla adlae ta, ti ba plama prtlaiana znamka za odgovor
flrfrfoin CD Y Dajem prostori primerni za go-UU IlOJU OD stilno v nlici Barriera. Pojasnila daje „Inseratni oddelek Edinosti".
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod =
Angelo Deoetok - Trst
ulica Acquedotto 22. — Tel. 1448
Prodaja tudi koruzno perje za postelje.
M. ud. ZEBQUENIS
ulica Lnigi ia Palestrina 2 (ogel al. Coroaeo)
c
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasso
TRST
ulica S. Spiridione štev. 6.
r>
994
Vnplffinih Je n& Pr°daj moderna enonad-
UcKdlllll stropna nova bila z lepim Trtom
ter krasnim razgledom na morje in gričevje nad Koprom. Vprašati je pri lastnici Mariji Mahnič, Dekani 6t 37. 993 | -!
VCI/prlnfn j* na prodaj hiša z dvemi sta-OllCUlIjU novanji. klet, vrt z vodnjakom. Oglasiti se je v Skednju v zalogi stavbinskega blaga. Kdor se oglasi napravi gotovo dobro kupčifo. (987
Sodi
od 5, 7, 12 in 50 hI prodajo ae v Trstu, via deli a Saniti. 18.	992
Andrej 3udeš, mizar
■r tn izdelovalec pohištva -mm
(nun Irko Mi eroce 4, ii iliei Seust t)
laa vedno v zalogi sakoiik« ia okedovaUo Hk* Mjimcji« t« trii« delaae v laatml itUlalel. Pomebnn iaberm kuhinjske oprmrm.
Specijaliteta: OMARE- LEDENICE
Spjrajamlja kakorfno-koli naročilo aa ta Ia M cnaai. kakor tndi poprava.
HOTEL
zlatem jelenu
gorici. =
Ugodna lega sredi trgovskega S dela mesta. — Nad 40 na novo \ opremljenih sob. — Velik jedilni : salon, stekleni salon, obširen vrt, ? veranda, klubove sobe, kegljišče.
>	Izborna kuhinja. — Plzensko in _
>	Puntigamsko pivo. - Raznovrstna Ć ) namizna vina in v butelkah. (
Za preč. duhovščino saparatna soba na razpolago.
Za mnogobrojen obisk se toplo pripo-. roča udani	DEKLEVA.
I
!
©i
□EE3E
Ženltbena ponudbo.
Udovec, star 30 let, brez otrok bivajoč v Trstu, 12.000 K premoženja, bi se rad poročil z gospodično ali mlado udovo, tudi z dežele, katera bi imela 5 do 6.000 K dote. Prednost imajo one, ki se zanimajo za trgovino. Pisati je na »INSERATNI ODDELEK EDINOSTI« pod številko 1000 -
3®
K*K*XW«KKXXWXKK»
Drncffl f B obeša,a' postelje, opra rlUVU J« vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces sion's mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2
KWKXXOOOOQ<HKWXX«
! VAV K JI IG O VEZ NI CA AV/%
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
| Trst, Yia Porporclla St, 5 • ogel Via flella Sanra
Tapecirarska delavnica
Alberto Sencicn
Crst, via Ciziano Veeellio št. 4
vsprejema, vsako tapecirarsko delo in tudi popravljanja. ===== CENE NIZKE.	=
@E
3QE
3©
V dekliškem domu v Gorici
učenke sprejmejo na stanovanje, katere razne goriške Šole obiskujejo. Prilika za učenje raznih tujih jezikov, godbe in ročna dela. Dobro nadzorstvo. Pri nizki ceni, dobra brana, lepo in prostorno stanovanje. Natančneje se izve pri gospej Mariji D r a 5 1 e r Via Trigemina St. 12.	»91
Prodajo se stavbe
denarja na L in U. vknjižbe od 4*/4 do 6°/c obrestj. Menjava nepremičnin z zemljišči in dvorci Trst, Korao štev. 34.	860
N37n9ni9m slavnemu občinstvu, da preselim ■*tl*llalljalil svojo gostilno „Stadt Laibach" iz ulice Giulia št. 15 v isto ulico štev. 33 Bedaj ka- I varna Saturno, ter se priporočam za mnogobrojni 1 I obisk J. KANTE.	970
Pnrflnieani naznanja slavn. občinstvu, da je ■ liupiodlll odprl svojo novo gostilno v ulici del? Industria štev. 5, ter se priporoča za obilen obisk Fran Štrancar.	943
Zaloga' vina in piva
v buteljkah iz zagrebške in puntigamske tovarne s prodajo na drobno za družine
<din°-'e p" S. KERZEJ Trst
ulica Cereria štev. 6. •
Ivanko Doreghinl
TRST - ulica Madonnina štev. 8
VELIKA ZALOGA pohiitva, manifaktur, ur, slik,
areal in tapetari j. Popolne spalne in obedovalne sobe.
Moške obleke na izbero.
UGODNE ČEKE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w V\\\\N
Prodajalnica jestvin in kolonialnega blaga
Ivana Godnig
se je preselila iz ulice Barriera vecchia štev. 31
v ulico Madonnina štev. 9
vogal ulice San Apollnare.
Kolonijska voda št. 4711
Dobi se v lekarnah, mirodilnicah in parfi merijah Edini izdtlovalec
Ferdinand Mulhens, c. kr. dvorni zalagatslj KOLONIJA o/R.
Podružnica: DUNAJ IV/1, Heumiihlgasse štev. 3
Skladišče GASPARINI, Corso štev. 34 prodaja
65 kr. predpasniki 80 „ ionske srajce 130 „ „ hlače 160 „ ženska spodnja krila 40 „ ona pe6a čipk ,
MT Vse po
175 kr. spodnje hlače za moike 150 „ srajce is zefirja barvane 190 „ „ is surovo Sido za molke 170 rjuha z robom za eno osebo 130 ,, boli prti z robom.
tovarniških cenah
Zdravljenje krvi
I Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori ■
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim sluča em, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „fi due Jrtori" trst, veliki trg
ulica S. Giovannl št. 6 in 12
Podružnica v Zadru
SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica
maj oličuih. peči
lastnega izdelka.
Bogata izbera plošč za kopelji -------= in kuhinje.	-
Pekarna in slaščičarna
Alojz Gul
Trst, ulica della Caserma št. 1/
PRODAJA : 3-krat na dan svež krub
in pošilja na dom ob vsaki uri ;
najfinejšo moko vsake vrste;
vino v buteljkah in likeri.
Sprejema naročila in posluži v določenem rm. restavracije, gostilne, krčme in kavarne.
Cene po dogovoru
VERA
\\w\\'.\\\'
SLOUENCI!
KUPUJTE
Narodni kolek!
je najbolja tinktura mm lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Mi u plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvt. Steklenica 3-- K v odlikovani lekarni PRENDINI
mmammmmmmmmmmmmm PoftUjatre po pofttasm povse^Jn. wmmmmm—m—mm—m
M;Innl Mm v ollol tu zar«tto vaooblo it*» lt aa TOgln ulic® Sin Giorgio) otrorll
ZALOGO VINA
■a đomftć« rab«, pridelek U nojih vinogradov t Bolu (otok Rr»t (a ga prodajam r lodčaklh Ia ftcklenlcab. Ze i>b kraj Vtx aacotoTlJ«, dm j« kakovost najbolja. Da ram ore m ceojeniK odjemalceoi jamiltl za priitoo vino, sem »klenli, da ga doblvav v ori|lBtlalh oodeeklb naravnost la mojih kleti v Bol« Ia la ga tako raipoiiljam tudi na itanoranja.
Zs krSmarJe in gostilničarje primerne cene
v aadl, da	počutit« ■ Vaio aaroCto keleilm m aaj
lan.je
IVAN CVITANI6.
Največja prihranitev časa.
uš za izpit vojaškega dobrovoljstva
— Tečaj za sprejem v zadnji razred kake srednje šole. (Naučni jezik. italijanski in nemškh Paralelni tečaji — italijansko in nemško — za zrelostni izpit na srednjih šolah. Avtorizovani od visokega c. kr. namestništva, pod ravnateljstvem prof. RiHARDA MlCKS. — Dvanajst usposobljenih in v službi stoječih profesorjev.
* *
TRST, ulica delle Poste 2 O
TRST, ulica delle Poate IO
Guerino Marcsc
ulica Tivarneila štev 3
Priporoča svojo zalogo oglja in d ki jo vedno preskrbljena z najbolj^; kranjskim blagom. Trodaja na debelo drnbno.	Pošiljanje na dom.
^elefon 6tev. 1664.
F. P. UIDIC & Korop. Ljubljana
opekarna in zaloga peči, fomiđijo mU poljstiio «zino

patentiranih
zarezanih strešnikov

Sprejmejo se zastopniki.
>Sistem JKarzola" (Stranjtfalzzicgcl) „Sistem jVIarzola"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Najličneje, najcenejše in najpriprosteje strešno kritje.
Vsaki strešnik se zamore na lato prbiti ali pa % žico privezati, karjego tovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.

t
Sprejmejo se zastopniki.