P-oStaina plačana v gotovini. V Cena 20.— lir DEMOKRACIJA Leto IV. - Štev. 37 Trst - Gorica 15. septembra 1950 Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Kam ploveš Jugoslavija? Kar se te dni dogaja v Zagrebu je za Jugoslavijo enakega pomena kot iga ima resolucija kominforma za Sovjetsko zvezo. Dne 27. junija 1948 je Centralni komitet 'Sovjetske zveze »urbi et orbi« proglasil izključitev Tita, Rankoviča, Kardelja in Djilasa iz mednarodne komunistične skupnosti. »Dne 10. septembra 1950 je Cen-itralni komitet komunistične partije Hrvatske prav tako »urbi et orbi« proglasil izključitev Rada Zigiča, Dušana Brkiča in Stanka Ca-niča - Opačiča iz komunistične partije Hrvatske. V nekem pogledu je drugi sklep celo važnejši od prvega. Jugoslavija je resda v primeri s. prostranstvom kominformističnih držav majhna. Ali kakor pomeni Jugoslavija za Sovjetsko zvezo teritorialno zvezo z Jadranskim morjem, pomeni isto za Jugoslavijo Hrvatska. A-koravno si je namreč Crna gora prisvojila Boko Kotorsko, je vendar njena obala neprimerno manjša od hrvatske obale, ki se razteza od Istre do Dubrovnika. Mogel bi kdo reči, da z izključitvijo Zigiča, Brkiča in Opačiča iz sklopa Jugoslavije še ni izpadla Hrvatska, kar je gotovo res. Ali pozabiti ne smemo, da so Zigič, Brkič in Opačič Srbi, in sicer oni isti Srbi, ki so tako krvavo trpeli pod brezumnim n krvoločnim Pa-valičevim režimom. Pri njih se ni dala zatreti težnja po maščevanju. In na tem področju je ravno Brkič, kot minister za pravosodje pokazal, 'ko je v svoji omejenosti in nepoučenosti do brezumnosti preganjal vse tiste razumnike, za katere je mislil, da so bili pristaši hrvatske stranke prava ali Frankovci odnosno hrvaški nacionalisti. Isto se sicer na drugem področju pripisuje Zigiču in Opačiču. Tudi v kmečkem vprašanju je sodba, da je ta trojica hrvaškim kmetom dala čutiti s-vojo težko roko v hujši meri kot pa Srbom Like in Slavonije. Sporedno z zaščito Srbov na škodo Hrvatov sita po navodilih kominforma rušila organizacijo prehrane in Jugoslavija spričo katastrofalne letine ni potrebovala nič drugega kat še namerno nedostatno organizacijo, da bi prehrana prebivalstva popolnoma prenehala. Kaj čuda: ako je ljudstvo ogorčeno! In ogorčenje, ki naj bi nastalo v času naj hujšega pomanjkanja, bi šlo v prilog kominforma, ker bi pomenilo borbo »zdravih komunističnih ele mentov proti nezdravim, parazitskim in nasilnikom«, in ti so Tito, Rankovič, Kardelj in Djilas. izključitev trojice Zigiča, Brkiča in Opačiča pa zopet pomeni, da je tudi danes Hrvatska občutljiva stran jugoslovanske politike enako kot je bila v letih 1918 do 1941. Ali če bi temu tudi ne bilo tako, kaže zopet kolikšna notranja negotovost vlada v vrstah samih komunistov in na vso nezanesljivost komunističnega partijskega aparata. Notranji položaj Jugoslavije se more primerjati s položajem Francije po Robespierr-ovem padcu, do katerega je prišlo v času najhujše lakote. Njegovi protivniki so bili revolucionarji kot on, celo posekali so ga po krvoločnosti, kakor je razvidno iz zapisnika revolucionarnega sodišča v zbirki »Ruchez et Roux«. Vendar pa so bili enako kot Titovim komunistom najbolj nevarni ravno njegovi tovariši revolucionarji. Krize francoske termido-rijanske vlade so izbijale po vrsti ravno iz vrst »podrepnikov« ubitih revolucionarnih vodij. Enako imajo tudi krize Titove vladavine svoj izvor ponajveč v pristaših »podrepnikov« preganjanih pristašev ko-minforma. Cim več teh »zahrbtnih saboterjev« odkrije, tem večja potreba nastaja, da se režim ojača na drugi osnovi, in to bi mogel najti samo v umerjenejših krogih. \Prav nič neverjetnega torej ne bi bilo, ako bi sodili, da je za Jugoslavijo nastopil čas prehoda k u-merjeno&ti, enako kot v prednapo-leonovi dobi. Ali v času, kio Sovjeti niso v Defenzivi samo na Koreji, itemveč tudi na Zahodu, pot k umerjenosti spričo tolikšne izolacije od Vzhoda in Zahoda za Jugoslavijo ni mogoča. Zaradi tega se vse bolj bliža čas, ko bo Jugoslavija — hotela ali ne — prisiljena, da se tesneje poveže ali nasloni na Zahodno Evropo. Vprašanje je le, ali bodo Zdm žene države imele razumevanje, dovolj jasnega pogleda na stvar in pa dovolj takta, da se bodo v novem položaju znašle. Zelo nevarno bi pa bilo, ako bi v tem usodnem času Američani nasedli sirenskim glasovom, ki bodo prihajali iz Ri Ali obstoja možnost, da se organizira Svobodno tržaško ozemlje ? Eden od glavnih razlogov za italijansko zahtevo po reviziji mirovne pogodbe je zapopaden v italijanskem stališču, da orgarmi&acija Svobodnega tržaškega ozemlja Enostavno ni mogoča; kajti ako bi u-pravo Trsta prepustili Tržačanom, bi na ozemlju mogle nastati težke notranje borbe, kar bi imelo za posledico, da se intervencije z Vzhoda ali Zahoda ne bi mogle preprečiti. Kot posledica bi nastopila nevarnost, da Trst zasede Jugoslaviji, in sicer komunistična Titova Jugoslavija, čemur se je v interesu zavezniške stvari treba izogniti. Na podlagi takega gledanja na stvar, ne ipreostaja drugo, kot da se Tržaško ozemlje poveri in prepusti Italiji, ki baje nudi vsa jamstva, da ne bo podlegla komunizmu. Na podlagi izkustev iz zadnjega časa se pa zanesljivost Italije v tem pogledu ne more jemati za suho stvarnost. Ze ob volitvah leta 1948 se je %x>kazalo, kako močan je v Italiji komunizem. Danes se sicer ne more naravnost reči, da bi rdeča struja na novih volitvah gotovo zmagala. Gotovo je le to, da se po eni strani od vojne na Koreji sem opaža pojačanje komunistične propagande, po drugi strani pa dokaj značilno rezervirano zadržanje Italijanov. Kakor se po njihovem zadržanju more soditi, vse večje število Italijanov računa z verjetnostjo, da bodo na koncu koncev zmagali Sovjeti. In posledica take presoje je, da si veliko Italijanov o-čitno prizadeva, da bi se ognili nevarnosti, da jih komunisti postavijo na svoje prospkripcijske liste. Naravno je, da ob takem razpoloženju ne more biti dosti vneme, da bi se jasno in glasno zavzemali za zavezniško stvar. Predaja Trsta Italiji v današnjih prilikah potemtakem zahodnim silam ne bi nudila tistega, jamstva, s katerim so računali ob času trojne izjave z dne 20. marca 1948. Ako torej mednarodne pogodbe temelje na predpostavki »rebus sic stanti-bus«, t. j. na nespremenjenem stanju stvari, velja to v še večji meri za enostranske izjave, in četudi bi te ne nastale iz ozirov do volitev. Zato se brez daljnjega more reči, da je že dosedanja izkušnja v zvezi s korejskim primerom pokazala pojave, ki se ne morejo in ne smejo izgubiti z vida, tudi tedaj ne, ako politiko vodijo vojaške osebnosti. Zato ni zgolj ugibanje, ako ob misli na Trst poskušamo osvetliti eno in sicer dokaj zanimivo mož■ nost. Na obali Severnega morja, med nekdanjo kraljevino hanoveransko in nekdanjo veliko vojvodino Ol denburško leži na obrežju reke Ve zer hanzeatsko mesto Bremen. Hanza, in od tod naziv hanzeatsko mesto, je bilo združenje trgovcev iz raznih krajev in ne samo Nemcev, in hanzeatska mesta so bila, kakor se to razvidi po njihovih imenih (na primer Liibeck — Ljubice, Stargard — Starigrad) tudi slovanskega porekla, ter so na vzhodu tvorila skupino slovansko -nemških republik (»Windisch-deu-tsche Stiidte«). V nizu teh mest je bil tudi Bremen, ki se je nekdaj imenoval Bre-ma, kar je vsekakor nemška beseda. Mesto samo se nahaja na me stu, dokaj oddaljenem od izliva reke Vezer, zaradi česar so njemu v brk, bliže ustju reke izgradili pristanišče Geestemiinde, ki je začelo nevarno konkurirati Bremenu. Ker je pa mesto Bremen v prvem času bilo pod oblastjo škofa, enako kakor tudi Trst (naj omenimo le patriarha Adalberta iz XI. stoletja), je cerkvenim oblastvom uspelo o-lajšati Bremenu izhod na svobodno morje na način, da so Bremenu nasproti Geestemiinde pridobili drugo pristanišče Bremerhaven. V začetku XIX. veka je bremenska mestna aristokracija v svoji nenasitnosti izzvala dokaj resne spore s političnimi oblastvi, vendar je pa po letu 1849. prišlo do sporazuma med mestom in okolico, t. j. med Bremenom in Bremerhavenom (z Geestemiindom). V stvari je šlo za zadeve materialne prirode, kar so prebivalci bremenske okolice zahtevali in dosegli svojo neodvisnost od mesta in se strinjali z gospodarsko politiko mesta. Mesto Bremen namreč, in v tem se razlikuje od Trsta, uvidelo, da v enaki meri potrebuje sodelovanje okolice, kot okolica za svoj obstanek potrebuje sodelovanja z mestom. Ta gospodarska povezanost mesta z okolico je prišla do izraza v novem bremenskem statutu. Po tem statutu obstoja po eni strani predstavništvo mesta, ki šte-80 članov, po drugi strani pa predstavništvo okolice, ki šteje 20 članov. Vsako od teh upravlja povsem samostojno svoje krajevne zadeve in se nobena nima pravice vmešavati v posle druge. Vendar pa ta samostojnost ne izključuje sodelovanja v zadevah, ki so obema skupne. V tem primeru pa 80 mestnih in 20 okoličanskih pred- Slovenshe matere! Vaši otroci spadajo v slovenske šole J ma! Alko bi namreč slovanski narodi prišli do spoznanja, da -jih čaka nevarnost izročitve njihovim narodnostnim sovražnikom, bi utegnili biti prisiljeni, da se vržejo v na ročje komunizmu, in to ravno trenutku, ko kominformistična propaganda že itak uspešno deluje na vse družabne sloje Italije in same ga Trsta. V interesu vzpostavitve Srednje Evrope bi bilo, da 'Združene države v tem usodnem trenutku pokaže’ tisto uvidevnost in oni varni čut za poitrebe današnjega položaja skratka ono dalekovidnost, ki je značilna za državnike in jih razli kuje od političnih diletantov. stavnikov tvori svet 100 članov, ki odloča v skupnih zadevah. Da pa se ne bi zgodilo, da bi 80 mestnih zastopnikov enostavno preglasovalo zastopnike okolice, je bila za pra-vomočen sklep potrebna večina glasov ene in druge skupine. Tako enostavna ureditev odnosov med mestom in okolico je imela kot blagodejno posledico povečanje politične zrelosti obeh skupin. Resnost in stvarnost sta postali značilni potezi političnega življenja in ni brez pomena, ako zabeležimo, da so tudi nacionalsocialistično izkušnjo preboleli dokaj dobro. Stranke, ki so v zadnjem času prišle do izraza, so skoraj iste kot pri nas: Ob začetku so prišli do veljave socialisti, nato pa konser-vativnejši elementi. Prvi imajo svoje pristaše med delavci, drugi v meščanskih krogih. Do načelnih nasprotstev v Bremenu sploh ni prišlo, ker so se vse interesne skupine sporazumele, da pristopijo k praktičnemu reševanju svojih nalog; in to je izključevalo vsako politično strast in v njih razvijalo čut politične odgovornosti do prebivalstva. Delavci in trgovci so v tako organiziranem mestnem zastopstvu morali priti do spoznanja, da brez medsebojnega sporazumevanja ni napredka in da more mesto živeti le ob sodelovanju vseh v njem zastopanih skupin. Enako potrebo imamo tudi v Trstu, o tem ne more biti dvoma Ali temu se protivi okolnost, da je v mestu prevladala ena interesna skupina, ki nezdrave izključne prednosti zase ne zahteva samo v mestu, ampak tudi v okolici. Italijanska večina v mestu, sestavljena iz raznih tudi nasprotujočih si skupin, zahteva zase monopol tudi v onih krajih, kjer sama ni doma. Naša borba odgovarja torej v vsakem pogledu borbi Geestemiinde-ja in Bremerhaven-a proti monopolu bremenske mestne gospode. Vse do leta 1871 je tako nezdravo stanje zaviralo javno življenje v Bremenu in Bismarck je bil prvi, ki je s svojim ostrim očesom opazil to nezdravo stanje in nato omogočil ozdravitev sicer nezdravih prilik. Preseglo bi okvir tega članka, a-ko bi hoteli opisovati vzpon Bremena v času od 1871. do 1914. leta. Ali pogoj za ta vzpon je bil, da so najprej prenehala prerekanja in deklamacije, kar je omogočilo pričetek resnega sodelovanja vseh zainteresiranih skupin. To je potrebno tudi v našem primeru v Trstu. Ko bo dozorelo spoznanje, da je početje današnjih občinskih satrapov na čisto škodo italijanskega imena, ko se bodo ti ljudje priborili do pravega moralnega merila za Cammaratina predavanja, za Palutanova jezikovna nasilstva in za samovoljo aretacije dr. A. Sfiligoja, tedaj bodo na italijanski strani uvideli, da rodi razbijanje po protislovenskem bobnu v odgovor samo prezir in nasmešek, tedaj bo italijansko javno mnenje zrelo za sprejem tržaške neodvisnosti kot temelj za izgradnjo nove Evrope. so svečano proslavili dvajsetletnico usmrtitve bazoviških junakov. — V VS so Sovjeti vložili svoj 44. veto; Jugoslavija se je vzdržala glasovanja o ameriški resoluciji glede Koreje in o sovjetski resoluciji glede umika tujih čet s Koreje. - Zaradi Nove Gvineje so se odnosi med Indonezijo in Holandsko močno zaostrili. — Na Koreji je postal položaj ameriških čet resen; komunisti so se zelo približali Tae-guju. — Slovenijo je obiskala skupina francoskih pisateljev; med njimi je slavna pisateljica Edith Thomas. 7. SEPTEMBER: Severni Korejci ,11 treh letih bo sov], delavec užival večje blagostanje kakor kateri koli delavec na svetu" (Me stana mn Točno pred tremi leti je »oče socializma«, Jože Stalin, izjavil: »V treh latih bo sovjetski delavec u-žival večje blagostanje, kakor kateri koli delavec na svetu!« Ta prerokba Jožefa Stalina spada okvir številnih petletik in še številnejših obljubljenih paradižev, s katerimi konkurira Kremelj s svojo »molotovljevščino« Ameriki. Razlika je samo v tem, da z maršali-zacijo, ERP-om in raznimi drugimi ameriškimi organizacijami pritekajo dolarji, stroji, živila, zdravila, surovine itd. v Evropo, iz Kremlja pa se z najmanj isto gorečnostjo razlivajo po obubožani Evropi bolj-ševiške obljube z dohro retuširano sliko »očeta socializma«. Delitev dela pač; vsak daje to, kar ima! Res je, da kremeljski obljubkarji radi pozabljajo na svoje obljube, posebno 'tiste, ki zahtevajo nekaj več obveznosti, kakor pa nekaj vagonov z lažmi in klevetami natisnjenega papirja, vendar moramo priznati, da se je Jože Stalin le spomnil sv-oje obljube pred tremi leti. Ze pred dospelostjo triletne o-bljube je Kremelj s 1. marcem 1.1. ukazal splošno znižanje cen živil, tekstilnega blaga, posode in celo luksuznih predmetov. To je bilo v resnici razveseljivo presenečenje za sovjetskega državljana. Propaganda sovjetskega tiska in radia še do danes ni prišla do sape pri napihovanju novega blagostanja, ki ga je deležen srečni prebivalec boljševi-škega raja. Se pri zadnjem zasedanju Vrhovnega Sovjeta so poslanci drug za drugim kovali v deveta nebesa sodobni boljševiški raj na svetu. Tako se srečni prebivalci Sovje-tije danes ilahko sprehajajo po mestnih ulicah in občudujejo nabito polne izložbe državnih trgovin, kjer nakupiš lahko vsega, kar ti srce poželi. Skoro tako, kakor pri nas v Trstu. Ceniki v izložbah pripovedujejo to-le: 1 kg črnega kruha stane sedaj 2 Rublja (prej R 2,70), ržen kruh se je pocenil za 26 odst.; beli kruh celo za 30 odst. pri kg. Gove dino so prej plačevali po 25 R za kg, sedaj samo po 19 R. Svinjina je stala prej 27 R, dane« stane samo R 20,50. Slanina stane danes R 48,90 (prej R 68); maslo je danes po R 40,60, prej je bilo po R 58. En liter vodke velja danes R 55, prej R 65; kavijar pa se je pocenil kar za 30 odst. Ce (prejema sovjetski državljan; recimo višji nameščenec ali v prejemkih njemu izenačen kvalificiran strugar, starejši tovarniški šofer ali mlajši strojni mojster, na mesec, po odbitku najemnine, 500 - 620 Rubljev, najmarljivejši udarnik v tej kategoriji ima največ 720 Rubljev in za najemnino ne plača več kot 100 Rubljev. Tako izgleda potemtakem njegov mesečni preračun: 10 kg črnega kruha . . . R 20 — 10 » belega kruha . . . » 28.50 5 » ješprena 43 — 2 » kaše 9,— <2 » svinjine 41.— 2 » govedine 38,— 3 » slanine ali olja . . » 147,— 2 » masla 81.— 2 1 vodke 110.— 30 jajc . » 30.— 1/2 kg prekajene me- snine 22.50 Skupno Rubljev 570.— V resnici presenetljiva ugotovitev ne samo za sovjetskega državljana, pač pa tudi za nas in prav posebno še za naše kominformistične veljake in ostale advokate boljševiške-ga raja, ki bi letošnje počitnice lahko 'tako udobno preživeli nekje v Sibiriji. Vse zgoraj navedene potrebščine bi v zasebnih trgovinah V Trstu nakupili za okrog 10.000 lir; zgornja razipredelba ipa nam tudi pove, da v Sovjetski zvezi razmeroma dobro situiran sovjetski državljan zasluži toliko, kolikor prejema brezposelne podpore Tržačan, če k tej podpori prištejemo še po kakšno priložnostno dnevnico. Priznati pa moramo, da je sovjetski državljan s takimi prejemki danes v resnici izredno zadovoljen, ker se mu je v preteklih letih še dos,ti, dosti slabše godilo. Zadovoljen ja je (tudi zato, ker nima prav nobene možnosti, da bi svoje lastno stanje lahko primerjal s stanjem svojih tovarišev po ostalem kapitalističnem svetu. Razni Togliattiji ki .lahko plačujejo po 116.000 lir za povratek s počitnic v Rim, seveda o takih primerjavah previdno molčijo ali pa o njih govorijo na kominformističnih sestankih samo na štiri oči. Sovjetaki delavec je zadovoljen in celo hvaležen »>očetu socializma« in bo -seveda storil vse da svojo hvaležnost dokaže s še večjimi napori v čast in slavo svojega krušnega očeta. Tudi faraonski sužnji so zapeli zahvalnico svojemu gospodarju, kadar jim je primaknil k dnevni prehrani še po eno čebulo... -Pa poglejmo še malo na sovjetsko podeželje. Govorijo naj uradni podatki — sovjetsko časopisje! Tako je pred kratkim področno vodstvo Mohilev uradno sporočilo, da je kolhoznik vzornega kolektiva »Ko mintern« prejel za vsak delavni dan v gotovini po 3 Rublje, poleg povrtnine, ki jo lahko ,za osebno rabo »individuelno« obdeluje, in mleka, ki mu ga daje »Stalinova krava«. Tri Rublje na dan ali 3 kg krušnega žita ( za naše razmere 180 lir na dan!). Kolhozniki so obuti izključno v copate, ki jih sami izdelujejo. Par čevljev stane — po izvršenem znižanju cen — še vedno 500 do 580 Rubljev. Naši in zahodnoevropski boljševiški agentje vse te stvari bolje poznajo kakor mi. Od 80 komunistov tujcev, ki so jih v Franciji pred dnevi aretirali, si je en sam izbral »svobodo na vzhod«, vsi ostali so si raje izbrali francoska koncentrat cijska taborišča! Dobro vedo zakaj!... Tudi urednki pri »Delu«, »II Lavoratore« In »l’Unita« ne bi storili drugače, o tem smo popolnoma prepričani. Dobro bi bilo, če bi bili tako prepričani tudi tisti, ki še vedno nasedajo bodjševiškim lažem. Premnogi v Zahodni Evropi so že odprli oči! Porazi komunistov na volitvah v vseh naprednih državah so najboljši dokaz za to. Tržačani gotovo ne bodo zadnji spregledali In vendar Stalin pred tremi leti enkrat vendar ni lagal. V Sovjetski zvezi, v satelitskih državah in med zahodnimi boljševiškimi agenti je določeno število ljudi, ki jim osebne izkaznice izpričujejo, da so »de lavci«. Ti »delavci«, ki so tudi Trsitu privezani na obeh komunističnih krilih, uživajo vsekakor večje blagostanje, kakor kateri ko li delavec na svetu. Uživajo ga na račun milijonov in milijonov delavcev - sužnjev v 'komunističnih državah. Koliko časa še? Uafen laburistični oblsh « Jngoslaolil Celotno vodstvo angleške laburistične stranke je na uradnem obisku v Jugoslaviji. V odposlanstvu so predsednik: stranke Sam Watson, glavni tajnik Morgan Phillips in član izvršnega odbora Harry Tarn-shaw. Anglešikjo laburistično odposlanstvo je imelo važne razgovore s čl a ni jugoslovanske ljudske fronte in s član politbiroja KPJ. Pred svojim odhodom iz Jugoslavije so viso ki angleški gostje javili, da so doseženimi -uspehi zadovoljni in da bodo o razgovorih z vodilnimi jugoslovanskimi politiki poročali sv ji vladi v Londonu; prepričani so, da se bodo razgovori nadaljevali na širši in tehtnejši podlagi. Od srede do srede_ 6. SEPTEMBER: Tržaški Sloven- so se z močnim zaletom približali na 10 km Taeguju. — Varnostni svet bo razpravljal o pripustitvi kitajskega komunističnega predstavnika na svoje seje. — Indijski zastopnik pri OZN poudarja, da je množično bombardiranje na Koreji povzročilo v Indiji veliko razburjenje. — Francoska policija je napravila veliko akcijo proti komunistom. — Odposlanstvo Britanskega nacionalnega sveta za mir je prispelo v Beograd. — V Romuniji je prepovedano menjati bivališče brez posebnega policijskega dovoljenja. V Vzhodni Nemčiji pride pred sodišče bivši voditelj KP Miiller. 8. SEPTEMBER: LR Kitajska noče dovoliti preiskave na svojem o-zemlju v zvezi z zatrjevanim ameriškim bombardiranjem. — Komunistični pritisk na korejsko prestolnico Taegu se je zmanjšal; položaj ameriških in južnih korejskih čet med Pohangom in Jongšonom je ogrožen. — Zaradi napetega položaja v svetu je zajel Belgijo val nakupovanj življenjskih potrebščin. ZDA bi prekinile dobave strateških proizvodov Angliji, če bi ta še dalje pošiljala slične proizvode v Sovjetsko zvezo. 9. SEPTEMBER: V Jugoslaviji praznujejo dan vojne mornarice. — Angleški konservativni opozicionai-ci bodo glasovali za vladni oborožitveni načrt. — Grška Venizeloso-va vlada je dobila v parlamentu nezaupnico in je podala ostavko. — Predsednik vlade LR Slovenije je praznoval svojo petdesetletnico. ZDA pritiskajo na Veliko Britanijo, da prekine trgovske stike s Sovjetsko zvezo. — V Indijo je prišel prvi poslanik LR Kitajske, general Juan Cimg Sien. — Na Finskem stavka 100.000 delavcev. — Tudi v ZDA so začeli z aretacijami komunistov. — Na kon-ejskih bojiščih vlada trenutno zatišje. 10. SEPTEMBER: Severni Korejci resno ogrožajo zelo važno cesto Jongčon - Kyongju. — Ponovno krožijo vesti o možnem obisku indijskega prvaka Pandit Nehruja v LR Kitajski, s čimer se utrjuje vtis, da se bo mogla LR Kitajska varovati prevelikega sovjetskega pritiska na njeno notranjo in zunanjo politiko. — Na B področju STO-ja so praznovali obletnico ljudske vstaje na Primorskem proti naci-fašizmu. 11. SEPTEMBER: Indijski prvak Pandit Nehru vztraja na mirni rešitvi korejskega spora. — Južnoafriški maršal Smuts je umrl v Pretoriji. — Glavni svet izraelskih sindikatov je izstopil iz Svetovne sindikalne zveze. — Sovjetski predlog za sprejem LR Kitajske v OZN je propadel z razliko enega glasu; za povabilo so glasovale SZ, Jugoslavija, Indija, Velika Britanija, Norveška in Francija; proti so bile ZDA, nacionalistična Kitajska in Kuba; vzdržala sta se Egipt in E-kvador. — Položaj na severnem korejskem bojišču se ustaljuje, medtem ko divjajo srditi boji na jugu. 12. SEPITEMBER: Indija želi pri-znati Izrael. — Belgijska vlada izključuje iz državnih služb komuniste. — Sklenjen je kreditni sporazum med Anglijo in Egiptom. — Jugoslavija je zmagala na šahovski olimpiadi v Dubrovniku. — Na Koreji so komunisti na severu v neurejenem umiku; položaj pred Tae-gujem je pa še vedno resen. — V New Yorku so se sestali na posvet ameriški, angleški in francoski zunanji minister. — Ameriški vojni minister Johnson je podal ostavko; Truman je menoval na njegovo mesto generala Marshalla. — V Angliji napovedujejo nove žrtve zaradi povečanja oborožitvenega načrta. BOJ ZA SVOBODO SNOUKBL NOVEGA J/PA — ----- ■— ' • SOVJETSKA M M OVNA SOVJETSKI NAMEN! <■ »Louisville Cnurier Journal« prinaša posebni članek v zvezi s »Križarsko vojno za svobodo«, ki so jo začeli v Združenih državah ta mesec. » Doslej — piše list — je bil korejski spor ena stvar, svobodna Zahodna Evropa pa druga stvar. Vsi iskreno upamo, da bosta ti zadevi ostali popolnoma ločeni tudi še vnaprej. Vendar pa ne smemo pozabiti, da lahko Sovjetska zveza izvede nov napad proti Zahodni Nemčiji, ali pa kateri koli drugi svobodni nezasedeni evropski državi. Pozabiti ne smemo tudi, da lahko ta napad izvede, kot se je to zgodilo na Koreji, neka tretja sila. Imeti moramo pred očmi, da je Zahodna Evropa zelo blizu sovjetskim podložniškim državam . in Sovjetski zvezi sami, a je zelo oddaljena od nas. Ljudje na -tej strani železne zavese morajo dobro poznati dobre namene Združenih držav in roparsko nagnjenost Sovjetske zveze. Toda za železno zaveso je vrsta narodov, ki so pod sovjetsko nadvlado. Ta nadvlada ni samo zunanja. Sovjeti uporabljajo vse pripomočke, ki jih je znanost dala v roke diktatorjem, da nadzirajo tudi mišljenje teh ljudi. Zdi se, kot da bi bila ta nesrečna bitja poizkusne živali pri nekem ogromnem poskusu, ki jih hranijo le z lažnim obveščanjem, da bi tako okrepili zmaličene teze sovjetske diktature. Ce pa bi jih mogli mi doseči z resnico, je možno, da bi se vsa sovjetska zgradba lažnjivega prepričevanja zrušila. In prav v ta namen prenaša »Glas Amerike« svoje oddaje. »Glas Amerike« vodi obveščevalna služba ameriškega zunanjega ministrstva. Toda medtem ko so te oddaje podvržene običajnim diplomatskim omejitvam spodobnih vlad, pa komunistične radijske postaje stalno napadajo Združene države in način življenja svobodnih narodov, češ da je pod vodstvom Wallstreeta in da je polno razprtij, slabosti ter se bliža razpadu. Prav zato, da dokažemo, da je to g-orostaisna laž, je pričel general Dvvight Eisenhovver -križarsko vojno za svobodo. Ta skuša- s pomočjo malih prispevk-ov posameznih državljanov razširiti omrežje zasebne radijske službe »Radio svobodna Evropa«. P-o besedah generala Ei-senhowierja ;— piše list — bo vodilo postaje tega omrežja najpreprostejše in najjasnejše načelo na svetu »govoriti resnico«. Gotovo- je namreč, da na zunaj tako lepe in -toliko obetajoče komunistične obljuibe potrebnim, nesrečnim, zatiranim in teptanim ne bodo mogle vzdržati proti dokazanim uspehom demokracije in njenim stalnim napredkom za blaginjo vsega človeštva. Poleg denarnih podpor temu zasebnemu radijskemu omrežju pa ima -križarska vojna za svobodo še drug cilj. Zbira namreč milijone podpisov, ki jih bodo Amerikanci dali izjavi naše vere v svobodo in dostojanstvo posameznika, ki je od Boga -prejel pravico do svobode. Vsak podpis na to deklaracijo je jamstvo, da se bomo uprli napadalnosti -in nasilju povsod, kjer ko li se bosta pojavila na zemlji. To bo glasen odgovor komunističnemu stokholmskemu mirovnemu pozivu, ki -smo ga že zdavnaj ožigosali kot dal pro-pa-gandne gonje, ki naj ljudi prepriča -o lažni trditvi, da je Zahod vojni hujskač. Boj za svobodo vodi general Lu-cius Clay. Izkušnje so ga naučile, da bo .samo -odločen odpor ustavil sovjetsko napadalno-st, kjer koli se pokaže. S tem da se pridruži tej križarski vojni za svobodo, ima vsakdo izmed nas možnost pomagati širiti resnico proti laži ljudem v Vzhodni Evropi in jim dajati -upanje. Vsakdo izmed nas lahko nekaj prispeva k zmanjšanju nevarnosti, da -bi s-ovjetske podložnice zanetile vojno in pomaga -sejati semena svobode ter krepiti m-oč skrivnih zaveznikov za železno zaveso, ki so morali -ostati -tam. « Desti s Tržaškega Tržaški Slovenci so proslavili stoletnico slovenskih ljudskih taborov Odločilni spopad se bliža »Christian Science Monitor« obra- snovni položaj. ča pozornost či-tateljev na najnovejše dogodke na Koreji in piše v članku »Odločilna bitka se bliža« naslednje: » Trenutno novice s korejskega -bojišča niso posebno dobre. Izčrpane divizije -korejske republike, ki branijo severnovzh-odno bojišče, so popustile in sovražnik, ki je predrl njihovo črto, je sedaj zavzel' pristanišče Pohang ter ogroža važno oporišče sil Združenih narodov pri Taeguju. -Severni Korejci so -številčno še vedno v veliki premoči. Ker jim ni uspela njihova dosedanja taktika, da so iskali slabotne točke v o-brambi, -tam zbrali svojo silo in z njo udarili, so si sedaj izbrali drug način, in sicer, da istočasno napadajo skoraj na vsej obrambni črti Združenih narodov. -Proti prvi taktiki je general Wal-ker nastopal na ta način, da je premikal -rezervne čete vzdolž vse o-brambne črte z mirnih področij na ogrožene -točke. Kako bo odgovoril na drugo taktiko pa je odvisn-o od tega, v koliko so se njegove rezervne čete povečale. Novice govorijo o novem splošnem napadu. Potem k-o so dobro poučeni funkcionarji na Koreji v Tokiu in ameriškem obrambnem ministrstvu označili zadnjo ofenzivo kot zadnji obupni napor Severnih Korejcev, pa je prišel nov in še večji napad. Vendar moramo pri vsem tem imeti pred očmi o- Sile Združenih narodov so se-daj močnejše tako na kopnem kot v zraku, v moštvu in orožju. Možno je, da so Severni Korejci dobili o-krepi-tev Korejcev iz Mandžurije. Toda njihovo topništvo in njihovi tanki niso nič močnejši, če so s-ploh •tako močni kot so bili. Opazovalci poročajo, da s-o njihovi sunki slabotnejši. Večino novih položajev so si pridobili s skrivnim vtihotapl-je-njem in množičnimi napadi, pri katerih se niso ozirali na svoje izgube. -Treba je računati tudi na možnost, da eden izmed teh srditih napadov, lahko se zgodi to prav pri sedanjih, predre obrambno črto in si odpre nadaljnjo pot. Tedaj bi prišlo do nesreče. Toda dokazi govore za drugo močnejšo možnost, da bi sile Združenih narodov -utegnile obdrža-ti mostišče, sicer ne v tolikem obsegu kot dosedanje, pač pa nekakšno odskočno ozemlje, od koder bi lahko začeli Združeni narodi s pravo ofenzivo. Ko bo us-oda -tega mostišča jasna, tedaj se bo šele verjetno pokazalo, kaj mislita Sovjetska -zvpza in rdeča Kitajska storiti. In za ta trenutek je važno, bistveno važno, da Združene države mobiliziraj-o dejansko oboroženo silo s čim večjo naglico, kolikor se pač da ter prenehajo z odlašanjem tega ukrepa zaradi neodločnosti o številu, ki naj ga njene oborožene sile dosežejo čez leto dni. « žaj delavcev ne glede na s-pol, barvo, pleme in vero. Delavsko gibanje je poudarilo osnovno nedotakljivost in dostojanstvo posameznika in je vključilo v to zamisel pravice in ugled delavk prav tako kot delavcev. 'Nedeljska prireditev S-PM na Opčinah, v znamenju -proslave stoletnice slovenskih ljudskih taborov, je nadvse -uspela. Kljub temu, da so bile -tudi drugod po Tržaškem velike proslave in prireditve, je velika udeležba Tržača-nov in »ko-ličan-ov na proslavi -SP-M d-okaz, da doživljajo tržaški -Slovenci v okviru svojih političnih skupin veliko -obnovo svojega javnega udejstvovanja. Velika udeležba mestne, zlasti pa podeželske mladine na naši prireditvi razveseljuje vsakogar: prihaja nov rod, ki je zrasel sredi v ij-nih grozot, ki ljubi svobodo in našo neomadeževano slovensko zastavo, ki bo izpolnil vrzeli v naših vrstah! -Ob začetku koncertnega sporeda je -spregovoril predsednik SPM Janko Jež: »Ko otvarjam današnje drugo ljudsko slavje Slovenske prosvetne matice na Opčinah, je moja prijetna dolžnost, da pozdravim v naši sredi predsednika Slovenske krščanske socialne zveze dr. Cirila Cerovca, predsednika Katoliške prosvete dr. Ivana Lasiča in velikega prijatelja slovenskega naroda, velikega italijanskega slavista in profesorja bolgarščine na rimski u-niverzi prof. E nrica Damianija. Z letošnjo prireditvijo hočemo skromno proslaviti stoletnico prvih slovenskih narodnih taborov. Pred sto leti je na Slovenskem živo vzplamtela slovenska narodna misel in dala borbeno obeležje našemu tedanjemu javnemu življenju. Pri kresanju misli in razpoloženj med starimi in mladimi, med Staro-slovenci in Mladoslovenci, med Bleiiveisovci in borbenimi pristaši Tomana, Levstika in Jurčiča, je nastajala nova doba slovenskega narodnostnega življenja v prvih letih po marčni revoluciji. Naš kmet se je v zavesti svoie narodnostne pripadnosti dvigal iz hlapčevstva in terjal svoje pravice, naša mladina je postavljala našemu tedanjemu obnovitvenemu gibanju narodnostni program, ki se je nato sproti uresničeval v teku trde borbe za osvoboditev in zedinjenje slovenskega naroda. Tržaški Slovenci doživljamo danes prav isto čitalniško narodno navdušenje, medtem ko naš mestni in podeželski človek terjata svoje teptane narodnostne pravice. Da, prilike pred sto leti na Slovenskem in danes na Tržaškem so prav slične, da ne rečem skoro enake! In tudi danes, kot tedaj pred sto leti, se postavlja mladi rod na čelo svojega naroda in ga vodi po trdi vzpetini navzgor, kjer ga čakata svoboda in svobodnega človeka dostojno življenje! V duhu mladoslovenskega navdušenja nastaja na našem ozemlju novo narodnostno ozračje: naš narod se ne more zadovoljiti samo z nekaterimi svoboščinami, naš narod terja danes vse pravice, ki mu po splošnih človečanskih načelih pripadajo v okviru svobodnega demokratičnega udejstvovanja na Svobodnem tržaškem ozemlju pod demokratično zaupno upravo naših zahodnih zaveznikov! To terja naš narod na Tržaškem -tudi kot znak priznanja za vse svoje preteklo gorje in za svojo zvestobo demokratičnim političnim načelom, za katera so darovali pred dvajsetimi leti svoja mlada življenja bazoviški junaki in petčTeset tisoč Primorcev v osvobodilni borbi na strani naših velikih zaveznikov v teku druge svetovne vojne1« Za njim je spregovoril prof. Ivan Rudolf, ki je v klenih besedah o-ri-sal trdo borbo tržaških Slovencev za svobodo in demokracijo in njihovo trdno voljo, da v te-j borbi vztrajajo do končne 'zma-ge. Pozval je navzočo mladino, naj ne pozabi na muče-niš-ki zgled -bazoviških junakov, Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, navzoče starše je pa vzpodbudil, naj vsestransko podprejo našo -borbo za slovensko šolstvo na Tržaškem. Nato se je razvil koncertni spored. Ob napovedovanju Ljubivoja Slamiča so se vrstili na odru, ki mu je bil Repentabor nepozabna naravna kulisa, pevski zbori, tercet ,in s-olisti. Mešani in moški zbor na-brežinskega -okrožja sta zares dovršeno nastopila pod vodstvom gdč. Sonje Mahničeve. Ruski pevski zbor iz Trsta je pod vodstvom Jurija Rotha zapel ni-z ruskih in u-kra-jinskih narodnih pesmi. Dekliški tercet s Kontovela v narodnih •nošah je pod vodstv-om mladega •glasbenika in pesnika srednješolca A. Daneva naravnost navdušil poslušalce. Tenorist Renat Kodermac je s svojim krasnim glasom zapel slovenske narodne, bariton Jurij Roth pa hrvaške i.n srbske narodne pesmi. Marij Sancin je pa pestrost sporeda še povečal z venčkom narodnih napevov na harmoniki. Sodelovala je godba na pihala s Proseka. Po končanem sporedu je bila pristna ljudska zabava. Mladina se je neumorno vrtela -na plesišču do večera ob poskočnih zvokih prose-ške godbe, starejši smo pa sedeli ob -kozarcu istrske malvazije, kramljali in se -ob pogledu na našo zgodovinsko trdnjavo Repentabor in na na šo življenja polno mladino predali prijetnim sanjam in upom. Sodelovanje žensk v delavskih zvezah Ameriške delavke zavzemajo vedno pomembnejša mesta v ameriških delavskih -organizacijah. V zadnjih desetih letih, ko je število njihovega članstva v delavskih -zvezah na-rastlo od približno 800.000 v letu 1940, na preko 3 milijone članov v letu 1950, so ženske zasedale vedno odgovornejša mesta v treh delavskih združenjih. Medtem ko je bila mnogo let največja ženska moč v delavnem gibanju v njihovih krajevnih organizacijah, jih pričenjamo sedaj srečati v velikem obsegu na važnih javnih položajih. Zenske so bile izvoljene na visoka mesta v dveh največjih delavskih organizacijah: Ameriški delavski zvezi (AFL) in Kongresu ameriških industrijskih organizaciji (CIO). Zenske s-o v vodstvu obeh organizacij in nekatere vodijo posamezne oddelke uradov na podružnicah. Nadalje so upraviteljice, pravne zastopnice in organizatorke. Tudi v politiki imajo precejšnjo vlogo. Zveza narodnih ženskih delavskih •združenj, ustanovljena v Združe- kratkim razpuščena, ker so bili njeni cilji za izboljšanje delovnih pogojev za ženske in organiziranje žensk v delavska združenja doseženi. »Delavke so sedaj v Združenih državah široko organizirane in u-živaj-o zaščito delavskih organizacij« je omenila tajnica Zveze, gospodična Elisabeth Christman. »Te organizacije izvršujejo sedaj samo ono delo, katerega je nekoč izvrševala zveza.« Delavska združenja so kanal, s pomočjo katerega je mogoče pospeševati in izboljševati osnovne pravice delavk. Poleg zaslužkov zavarovanih z zakonodajo, so si ameriške delavke s pomočjo pogodb, katere so oskrbela združenja, izboljšale svoje plače, dosegle enako plačo za enako delo, zmanjšanje delovnih ur in druge ugodnosti kot na primer bolezensko zavarovanje, dopust za časa poroda in plačane počitnice. Delavske organizacije služijo v Združenih državah istemu namenu, kot v drugih demokratičnih drža- nih državah leta 1903, je bila pred|vah: da ojačijo gospodarski polo- Dr. i). Sfiligoj zopet v Gorici -Po šestih tednih se je slednjič vrnil dr. A. Sfiligoj. Vrnil se je z Elbe na »začasno svobodo« domov v Gorico, kjer so ga željn-o pričakovali njegova družina, njegovi prijatelji, somišljeniki in znanci ter ves slovenski živelj v Italija, ki v njem vidi neustrašnega borca za svoje pravice. Proces v Nišu Beograjski dopisnik »Primorskega dnevnika« B. Stanisa-vljevič poroča, da se je 11. sept. začel v Nišu proces proti sedmim jugoslovanskim državljanom, ki so obtoženi, da so zbežali v Bolgarijo, kjer so obiskovali posebne teroristične in sabotažne tečaje, na-menjene za in-formbirojevske agente v Jugoslaviji. Obtoženi so se na skrivaj vrnili v Jugoslavijo. Ob aretaciji so našli pri njih orožje, radijske oddajne postaje in propagandno čtivo. Obtoženci so priznali pripisana jim dejanja. Glavni obtoženec Stojan Veljko--vič je bil obsojen na 20 let prisilnega dela, ostalih šest pa na kazni od 10 do 12 let ječe. Trgovina med Jugoslavijo Ir Italijo Dne 10. septembra ,t. 1. sta z izmenjavo not iz meseca avgusta sklenili italijanska in jugoslovanska vlada, da obnovita za eno -leto trgovinski protokol od 4. avgusta 1949, t, j. do 3. avgusta 1951. Obnovljeni sta bili listi kontingentov A in B, priloženi k protokolu. Plačilni sistem ostane isti, kakor je določen v trgovinskem sporazumu o trgovini in gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo od 28. novembra 1947, ki je še vedno v veljavi, in sicer kliring z enotnim računom, ki ga vodi v Italiji »Italijanski urad za izmenjave« in ki ima za podlago italijansko liro. Jugoslavija no veles, v Bariju V Bariju so odprli XIV. mednarodni velesejem, ki se ga udeležujejo Trst, Jugoslavija, Velika Britanija, Madžarska in seveda Italija. Jugoslavija razstavlja surov obdelan, dragocen in navaden les, razne stroje, električne transformatorje, filmske projektorje, konzerve, zdravilna zelišča, premog, tobak, cigarete, les za celulozo itd. Otvoritvi je prisostvoval predsednik italijanske republike Einaudi, ki si je ogledal tudi jugoslovanski razstavni prostor v spremstvu jugoslovanskega poslanika v Rimu Ivekoviča. Za samostojno slovensko šolsko upravo! Dozoreva čas, ko se bodo mo-rala pripadajočega državnega šolskega tukajšnja pristojna oblastva Odločiti za ustanovitev samostojne slovenske šolske uprave za tržaško o-zemlje. In zakaj se ne bi raje čirn-prej in iz lastnega nagiba ne odločila za takšen korak, ki bi blagodejno vplival na tržaške razmere, nam tržaškim Slovencem pa dal le trohico tega, kar nam po mirovni pogodbi pripada? Izgovori, da bi s tem obremenili našo državno upravo, so iz .trte izviti! Zaradi -svoje upravne -organi-za-torične sposobnosti bi mi mogli voditi samostojno slovensko šolsko upravo z zares neobho-dn-o potrebnim številom osebja, ki pa ne bi bilo nič ali sk-oraj nič večje od današnjega v stanju podrejenosti samovolji trenutnih šolskih oblastev, ki nam niso naklonjena. Sami bomo znali vestno upravljati del nam sklada, za katerega prispevajo .tudi slovenski davkoplačevalci. Danes tržaški Slovenci nimamo vpogleda v finančna sre-dstva za naše šolstvo! Marsikateri nam pripadajoči znesek gre tako, hote ali nehote, mimo nas in preko nas! Ponovno opozarjamo na način u-reditve šolske uprave pod Avstrijo: pod vrhovnim vodstvom c. k. namestništva v Trstu je deloval šolski urad s tremi samostojnimi uradi, in sicer za slovensko, nemško in italijansko šolstvo, s tremi enakopravnimi šolskimi predstojniki. Pa tudi pri švicarskem šolskem sistemu bi se mogla uspešno zgledovati naša tukajšnja zavezniška oblastva, ki jim je zadovoljstvo in blaginja upravljanega ljudstva glavno vodilo in merilo za podvzemanje potrebnih ukrepov. Glasbena šola SP Matice Vpisovanje gojencev v Glasbeno šolo S.P. Matice prične v sredo, dne 20. septembra t. 1. v prostorih glasbene šole S.P. Matice v ulici Machiavelli št. 22-11. nadstropje dnevno od 10. do 12. ure in popoldne od 17. do 19. ure. Poučevali bomo sledeče inštrumente: klavir, violino, violo, violončelo, kontrabas, vsa pihala, harmoniko, solopetje, vse -teoretične predmete in k-orepe-ticijo. Poseben tečaj bo za pevovodstvo in komorno glasbo. RAVNATELJSTVO Vpisovanje na slov. šolah in tečajih v Trstu Na vseh srednjih šolah in tečajih v Trstu in okolici se je začelo vpisovanje -dne 1. septembra in se zaključi dne 25. septembra. Učenci, ki -polagajo popravne ali razredne izpite, se lahko vpisujejo do konca meseca. Vpisati se morajo tudi vsi oni, ki so položili sprejemni izpit. Vpisovanje je vsak delavnik od 10. do 12. -ure. -Podrobnosti na oglasni deski vsake š-ole. Vpisovanje v državno Nižjo trgovsko strokovno šolo v Trstu bo trajalo od 1. do 25. septembra 1950. Učenci, ki imajo popravne izpite se lahko vpišejo do 30. septembra 1950. -Prošnje za vpis sprejema tajništvo šole vsak dan od 9.30 do 12. ure. Prošnjo naj prosilci napišejo na tiskovino, ki jo dobijo v šolski pisarni, kjer so navedeni dokumenti, ki jih je treba priložiti. Popravni izpiti vseh vrst se bodo pričeli v drugi polovici septembra, po razporedu, ki je razviden z oglasne deske šole v ulici Lazza-retto Vecchio 11-11. Drž. slov. nižja industrijska strokovna šola Vpisovanje za prvi, drugi in tretji razred za vse (nove in dosedanje) učence traja do 25. septembra 1.1. Le učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do vkl-jučno 30. septembra t. 1. Popravni izpiti se prično v soboto dne 16. septembra t. 1. ob 8. uri in 30 min. v šolskih prostorih. Podrobni pogoji za vpis in razpored popravnih izpitov so razvidni na šolski oglasni deski oziroma v -tajništvu (Rojan - ulica Montor-sino 8-III.). Še o potrebi po naših šolah Kako s-o nam živo potrebne šole, katerih še nimamo, nam nudi med ostalimi že znanimi razlogi, dovolj prepričljiv dokaz naslednji prizor. V prvih dneh tega meseca je neka gospa — slovenska mati — vpisala svojega otroka v I- razred trgovske strokovne šole. Med pregledovanjem prošnje za vpis in ostalih šolskih listin, je gospa vprašala: »V katero šolo pa naj dam svojega otroka po dokončani trgovski strokovni šoli?« »V dv-orazredno trgovsko šolo, gospa.« »Kako to, če pa take šole nimamo, saj čitam časopise. Vidim, da ne eni ne drugi nam nočejo dati naših šol.« »Ne bojte se gospa, ko bo Vaš o-trok končal to šolo, t. j. čez tri leta, bomo imeli poleg drugih tudi dvorazredn-o trgovsko šolo, od koder bo Vaš otrok šel lahko dalje v šolanje.« »Oh, da bi vsaj bilo res, kar povite!« :Ta kratek prizor iz vpisovanja, ka-teremu sem prisostvoval, mi je vzbudil v spomin na ono romanje prav vseh, ki se je začelo že pred leti, da bi se naše šolstvo izpopolnilo. Koliko je bilo trkanja na razna vrata, da bi tudi -mi tržaški Slovenci dobili vse o-n-e š-ole, ki nam pripadajo in ki nam jih nočejo dati: dvorazredno trgovsko šolo, o- brtno šolo, klasično gimnazijo in za našo mladico na deželi tudi kmetijske šole. Skrb slovenskih staršev je tudi ta, da njihovi otroci lahko nemoteno dobijo vso ono izobrazbo, ki si jo želijo. Zakaj bi naši otroci, naša šolska mladina morala obiskovati le nekatere vrste šol, -za katere morda nima niti nagnjenja? Slovenski starši in z njimi vsi tržaški Slovenci zahtevajo, da se slovenski šolski ustroj izenači v vsem z italijanskim, da dobimo vse šole, ki so potrebne za pravilen in naraven razvoj naše mladine. Naši šolski mladini morajo biti odprta vsa vrata za vse šole. Slovenskega očeta ali mater ne sme mučiti skrb, kam z otrokom, ko konča neko šolo. Ta skrb se mora -odpraviti, in to čimprej! Mislim, da vsaj toliko smo si zaslužili od naših prijateljev in zaveznikov. Ne bomo -nehali, dokler ne bo zadovoljeno našim upravičenim zahtevam. Nismo manj vredni od nobene druge narodnosti, ki prebiva na tržaškem ozemlju. Zato bomo slovenski starši neustrašeno zahtevali otvoritev prav vseh šol! Oče Septembrska seja SPM Redna seja glavnega odbora SPM za mesec september 'bo v ponedeljek 18. t. m. ob 18. uri v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11. Filmski prosvetni večer SPM v Ricmanjih •SPM priredi v 'soboto 16. t. m. ob 20. uri filmski prosvetni večer v Ricmanjih na prostem. Dostop prost. * Vodstvo SPM se opravičuje, ker je preteklo soboto odpadel filmski prosvetni večer v Slivnem: avtomobil Zavezniške čitalnice je namreč obstal z okvarjenim motorjem na cesti pod Opčinami in kljub dolgemu prizadevanju vozača, ga nismo mogli spraviti več v pogon! V dv-ogovoru z Zavezniško čitalnico smo zato določili, da bo filmski prosvetni večer v Slivnem v soboto 23. septembra ob 20. uri. L«to IV. - Ster. 37 DEMOKRACIJA Str** tk Andrej = Slavico Uršič : nad nasilji vseh vrst, baru in oblik Demokracija v svojem klasičnem pomenu je na zmagovitem pohodu. To kažejo volitve v vseh evropskih državah, kjer pride svobodna volja naroda do izraza. Avtentično jo razlagajo tisti, pri katerih je že dolgo doma in dobro uspeva. (Tega se zavedajo vsi, ki skušajo vsled slabe vesti zatajiti svoje poreklo in ime. Anglos-asi pripisujejo svojo moč in uspehe svoji zvestobi do demokracije, »duhu svobode posameznika in spoštovanju človeka«. Rimljani so mislili, da je treba demokracijo za čas vojne ukiniti. Brezmejno zaupanje Američanov v demokracijo se izraža v njihovi u-stavni določbi, da se morajo volitve brezpogojno redno vršiti tudi v najkritičnejšem trenutku vojne, prav tako kakor v mir.u. Tako so ravnali in tako bodo živeli tudi v bodoče. Znani angleški publicist Steed se je izrazil: »Svobodne ustanove, in britanski sistem svobode, ki je toleranten napram opoziciji in ki ne trpi samovoljne neodgovornosti diktature in absolutizma, so vzdržali najtežjo preizkušnjo vseh časov. Zavezniška zmaga bo zato še bolj okrepila vero Britancev v svobodo demokracije, vero v najdragocenejšo lastnino civilizacije.« Ob svečanem zgodovinskem trenutku zaključka te strašne vojne je predsednik Truman rekel: »Na dan zmage obnavljamo svojo vero in svoj ponos v naš način življenja... svojo vero v načela, ki so nas naredila .najmočnejšo silo na sve tu... Svoboda ne naredi vseh ljudi popolnih..., daje pa ljudem možnost napredovati, biti srečen in pošten, bolj kakor kateri koli drugi način vladanja v zgodovini.« Zmagovita demokracija mora u-veljaviti svojo voljo pri ustvarjanju .novega sveta na moralnih in materialnih ruševinah, ki so jih zapustile za seboj diktature. Trdno verujemo, da demokracija ne bo zagrešila zločina izdajstva nad samo seboj. Predvsem mora zmagati spoznanje, da demokracija ni več privatna zadeva posameznih narodov, marveč da mora biti mednarodna skrb. Spričo današnjega razvoja mednarodnih odnosov in tehnike, ki je povsem povrnila pojme o času in prostoru, je načelo absolutne suverenosti narodov zastarelo in nevzdržno. Svet je postal majhen. Dogodki na kateri koli točki naše krogle so stvar nas vseh. Kakor za uredtev odnosov med posameznikom in družbo, nam daje demokracija podlago tudi za ureditev odnosov med narodi in človeštvom. Poleg deklaracije o dolžnostih in pravicah človeka je treba tudi izdelati deklaracijo o dolžnostih in pravicah naroda, kot del mednarodne ustave. Te pravice in dolžnosti posameznika in naroda je postaviti pod sankcijo mednarodnega zakona, ki ga nihče ne bo mo- gel nekaznovano kršiti niti v narodnem, niti v mednarodnem življenju. Ob otvoritvi prvega zasedanja Združenih narodov je Attlee rekel, da je »svoboda posameznika v državi bistveno dopolnilo k svobodi države v skupnosti narodov sveta«. Samo demokratičen narod je lahko dober član demokratičnega mednarodnega reda. Ne moremo si zamisliti trajnega miru, dokler ne bo vse človeštvo na isti osnovni svobodni način in stremelo k skupnemu smotru. Pogoj za vzajemno zaupanje, mir in svobodo posameznikov in narodov je dosledna demokratizacija sveta. Demokratični red je zato treba v vseh državah uveljaviti in zavarovati pred vsakršnimi odkritimi in prikritimi diktaturami, v najvišjem mednarodnem interesu miru, napredka in blaginje, z mednarodnimi sredstvi, ker so strašne tragične izkušnje pokazale, da so vse diktature izvori imperia-lizrnov in vojnih katastrof. V tem smislu je ugotovila svetovna konferenca za vzgojo in prosveto, ki je zasedala v Londonu: »Velika in strašna vojna, ki je -zdaj za nami, je nastala, ker so ljudje za- vrgli demokratična načela dostojanstva, enakosti in medsebojnega spoštovanja... Zato mora mir sloneti, ako noče zgrešiti svojega cilja, na razumski in moralni vzajemnosti človeštva.« Delitev sveta na ideološka, gospodarska ali kakršna koli drugačna interesna področja pomeni zametek gotovih novih resnih sporov v bodočnosti. Pogoj miru, ki mora biti nedeljiv in zasnovan na kolektivni varnosti, je temeljno duhovno edinstvo sveta in vzajemno sodelovanje narodov in držav na vseh področjih za občo moralno in gmotno blaginjo vsega človeštva. Ako ne bo človeštvo v dobi atomske sile spoznalo te nujnosti, bo drvelo v neizbežno propast. Vse drugačne zamisli o organizaciji sveta so spričo novih revolucionarnih znanstvenih izsledkov zastarele in nevarne. Osnova, na kateri je mogoče zgraditi trajni mir, more biti samo demokracija, ki je red svobode, strpnosti in sodelovanja. • * • Globoko verujemo, da bo po zaslugi demokracij duhovni in moralni napredek človeštva vzdržal korak s tehničnim napredkom. Ne želimo si nevzdržnega miru pod Damoklejevim mečem, marveč mir, ki bo počival na pravični in srečni ureditvi mednarodnih odnosov, blagodejnem sodelovanju in zadovoljstvu vseh, in katerega bo vedno varovati tudi z atomsko bombo proti diktaturam in nasilnikom katere koli vrste. /*£■am bi dali otroka, v katero šolo, v slovensko ali italijansko? Takega vprašanja bi danes slovenski starši v Gorici in v Trstu ne smeli niti staviti! Narodna zavest jasno veli, naj slovenski starši vpisujejo svoje otroke v slovenske šole, za vsako ceno, tudi za ceno žrtev. Danes ni več treba izbirati med Ljubljano in Gorico ali med Ljubljano in Trstom. Doma v Trstu imaš o-bojne šole, italijanske in slovenske, obojne enakopravne, obojne držav- Kam bi ga dali? ne, obojne veljavne. Slovenske imajo pred italijanskimi celo to prednost, da ti izobrazijo otroka v obeh tukajšnjih jezikih. V resnosti vzgoje in izobrazbe niso slovenske nič slabše od italijanskih, da ne rečem kaj več. Kaj bi bilo treba torej šele ugi- 0 plačah in žiulfeniski rauni Ena izmed stvari, o kateri mnogo pišejo in govorijo v zvezi z gospodarskimi vprašanji, so delavske mezde. Mnogo nesmisla, mnogo napačnih statistik najdemo v obravnavanju delavskih mezd posebno tam, kjer pisci in govorniki skušajo opravičiti kak določen politični ali gospodarski sistem na ta način, da poudarjajo zvišanje plač in mezd delavcev, ki živijo v tem političnem in gospodarskem sistemu. Toda, kaj pomaga, če so se delavske plače v neki določeni državi zvišale trikrat, petkrat ali celo desetkrat, če pa delavec kljub temu slabše živi kot poprej. Zato bi bilo priporočljivo, če bi namesto o zvišanih mezdah raje govorili o zvišani življenjski ravni. Kako zmotno je govoriti samo o delavskih plačah in ne itudi o zvišani ali znižani življenjski ravni, vidimo zelo jasno iz primera dežele, kjer se je življenjska raven delavcev v zadnjem pol stoletju najbolj zvišala. Pred 50 leti je delavec v Združenih državah zaslužil približno 10 centov na uro, danes zasluži en dolar 33 centov na uro, to je, več kot 13-krat toliko kot leta 1900. Vendar se je življenjska raven delavca v tem času zvišala le za trikrat, ne pa za 13-krat in Američani to tudi priznajo. Mezde, ki o njih govorimo v zvezi z življenjsko ravnijo, imenujemo realne mezde, v nasprotju z nominalnimi mezdami. Med realno in nominalno mezdo je včasih silna razlika. Le poglejmo si statistike, ki jih tako radi objavljajo v državah za železnem zastorom. Ljudje ki se spominjajo koliko so pred vojno zaslužili delavci v deželah Vzhodne Evrope in ki čitajo o lie zaslišanih zvišanjih delavskih mezd v tako imenovanih državah ljudske demokracije, stojijo redno pred zagonetkami. Sele potem, ko so izračunali v podrobnosti tudi življenjske stroške, si morejo ustvariti približno sliko o spremembah. Na splošno smemo danes trditi, da so realne mezde na Vzhodu danes £e pomembno nižje od reailnih mezd pred vojno, kljub temu, da so, kot pravijo, danes na oblasti v vzhodnoevropskih deželah delavci sami. Spremembe, ki jih je potreba izvršiti v gospodarskem proizvodnem poteku, ako naj dosežemo zvišanje realnih mezd delavcev in realnih plač nameščencev, so sledeče : 1) izboljšanje tehničnega procesa v proizvodnji; 2) zvišanje glavnice ali kapitala na glavo delovnega človeka; 3) zvišanje delovne sposobnosti in strokovne usposobljenosti delavstva; 4) izboljšanje uprave industrijskih in drugih gospodarskih podjetij. K točki 1) bi pripomnili: za izboljšanje tehničnega procesa v proizvodnji je potrebna cela vrsta novih izumov ali korenitih izboljšanj tako v industriji kot v poljedelstvu. Znano je, da na Zahodu množica tehničnih strokovnjakov nenehoma dela na preučevanju možnosti tehničnega napredka in nešteto zasebnih industrij ali drugih gospodarskih podjetij se naravnost puli za nove iznajdbe. Ce se te iznajdbe obnesejo, se novica o njih razširi z neverjetno naglico, ker se vsako podjetje trudi, da bi prekosilo konkurenta. Na Vzhodu je prav gotovo tudi veliko število genialnih znanstvenikov ter »inovatorjev«, vendar vsem še predobro znana in v komunizmu vsemogočna birokra- cija ovira naglo razširjenje novih izumov in novih metod. K točki 2) bi pripomnili: glede zvišanja glavnice ali kapitala na glavo posameznega delovnega človeka je treba priznati, da visoka življenjska raven omogoča mnogo uspešnejšo Stednjo, mnogo hitrejše zbiranje kapitala. Tretja točka, v kateri smo omenili zvišanje delovne sposobnosti in strokovne usposobljenosti delavstva, vsebuje morda največ ugodnih možnosti za tako imenovane ljudske demokracije evropskega Vzhoda. Dejstvo je, da se komunistični režimi trudijo z vsemi silami, da bi dvignili strokovno usposobljenost svojih delavcev. Toda zaradi pomanjkanja visoko usposobljenih strokovnjakov, je deležen le majhen odstotek delavstva na evropskem Vzhodu primerne strokovne izobrazbe. Priznanja o tem najdemo dnevno v komunističnem časopisju. K točki 4), kjer smo omenili izboljšanje uprave industrijskih in drugih gospodarskih podjetij, bi pripomnili: izkušnje Sovjetske zveze, raznih drugih tako imenovanih ljudskih demokracij, kakor tudi izkušnje v podržavljenih industrijah in drugih gospodarskih podjetjih, kažejo na to, da gospodarska izdatnost v socializiranih podjetjih daleč zaostaja za upravo zasebnih podjetij. Znano je, da so državna podjetja v veliki večini primerov le malo aktivna ali pa celo manj ali bolj pasivna. Iz vsega tega sledi, da je pisanje in govorjenje o izgledih za naglo zvišanje življenjske ravni delavcev na evropskem Vzhodu neutemeljeno, ker očividno manjkajo tehnični pogoji za tako zvišanje. bati in omahovati? Toda žal predobro vem, da ni v čisto vsakem tržaškem Slovencu toliko narodne zavesti, kakor so jo imeli kaki kmečki starši na Goriškem v preteklih letih fašistične revolucije. Tja in sem kak tržaški ali kraški očka ali mamica pozablja na narodno zavest in narodno dolžnost ter gleda bolj na praktično, recimo odkrito: koristolovsko plat, čeprav nima ne sedem ne enajst otrok in mu ne gre tako trda, da bi moral otrok že pri prvi poti v šolo zaradi varčnosti hoditi za eno postajo naprej peš. Pa naj bo! Računajmo z dejstvi, kakršna so! Narodna zavesit ni ko-ristonosna. Poglejmo torej kake bolj praktične razloge! Iz katerih šol bo otrok laže prišel do službe, do zaposlitve, do kruha? Iz slovenskih ali iz italijanskih? To vprašanje muči marsikoga in marsikoga zavede, da vpiše otroka v italijansko šolo. Nam pa krvavi srce, ko gledamo, kako se slovenska kri izgublja v italijanskem svetu. Nekaterim ni to nič mar, češ, saj je vseeno, če si Italijan ali Slovenec ali Islandec. In takih »kozmopolitov«, ki brezbrižno dajejo slovenske otroke v italijanske šole, najde te posebno veliko — veste kje? Med kominformisti! In take protinaravne inte.rcionalce vzgaja na Svobodnem tržaškem ozemlju ko munistična partija kominformistič-ne vferoizpovedi. In ta struja se„ -iaj manj briga za slovenske šole in za obisk slovenskih otrok v slovenskih šolah, čeprav se baha — po številu občinskih svetnikov —, da je najmočnejša politična skupina tržaških Slovencev. Druge vrste starši ali njihovi svetovalci so tisti, ki se izgovarjajo: »Saj bo otrok vseeno ostal Slovenec, čeprav hodi v italijansko šolo...« Pri obojnih je prvi in zadnji razlog ter izgovor služba. »Ubi bene, ibi patria.« (Kjer je dobro, tam je domovina.) Kako bo otrok bolj gotovo dobil službo, ko študira? Na to vprašanje hočem temeljito odgovoriti, toda nazadnje, ker ‘je vprašanje kruha v lestvici vrednot nekoliko bolj ozadju, kakor pa bi hotel učiti materializem, odnosno je tudi in prav vprašanje kruha močno odvisno od nekaterih višjih duhovnih pogojev. Te si najprej oglejmo! Samo poudarjanje narodne zavesti in narod (Dalje na 4. strani) SPOMENICA društva „Pravnik“ v Trstu o uveljavljanju obsodb, hi jih je izrekel ,.Tribunale speciale per la difesa delto Stato“ proti primorskim Slovencem in Hrvatom Gospodu GENERALNEMU TAJNIKU ORGANIZACIJE ZDRUZ. NARODOV LAKE SUCCESS Spoštovani gospod! Podpisano društvo PRAVNIK v Trstu, strokovno združenje in predstavnik slovenskih pravnikov v anglo-ameriški coni Svobodnega tržaškega -ozemlja, si šteje v čast Vas zainteresirati na sledečem vprašanju: I. Nasilno raznarodovanje slovensko hrvatske narodne manjšine v Italiji Z rapalsko pogodbo je bila proti svoji volji vključena v meje tedanje -Italije silcvensko-hrvatska narodna manjšina, ki je štela okoli 600.000 duš in ki je že takoj v prvi dobi italijanskega gospodstva postala predmet nasilnega raznarodovanja. Nasilje proti tej manjšini je dobilo krutejše oblike.že ob prvih nastopih ilegalnih fašističnih napadalnih -oddelkov, ki so razvijali svn-jo akcijo proti slovensko-hrvatski narodni manjšini nemoteno in večkrat celo pod okriljem oblasti. 2e leta 192u. je bilo po vsej deželi .razdejanih in požganih mnogo gospodarskih in kulturnih ustanov Slovencev in Hrvatov v Italiji. Narodni dom v Trstu, kjer so imele svoj sedež glavne gospodarske in kulturne ustanove tržaških Slovencev, je bil docela razdejan in požgan dne 13. julija 1920. Ko pa je fašizem prevzel državno oblast, se je to nasilje nad -slovensko in hrvatsko narodno manjšino nadaljevalo v legalni obliki. Ni trajalo dolgo in ta manjšina je bila oropana vseh svojih dobrin na gospodarskem, kulturnem in političnem polju, ki si jih je uspela ustvariti z desetletja trajajočim, vztrajnim in požrtvovalnim delom. Oropana je bila svojih šol, svojega časopisja, svojih kulturnih društev, svojih bančnih in zadružnih ustanov, pravice do zastopstva v parlamentu, da,» celo svojih imen in priimkov in svoje pravice do formalnega obstoja: fašistični režim je v svoji koncepciji totalitarne države poznal le italijansko nacijo. II. Fašistični režim se istoveti z italijansko državo Po prevzemu oblasti je fašistični režim uspel prežeti s svojo ideologijo ne same vse italijansko javno življenje, temveč je pro-niknil v ves državni organizem. Od prejšnje ustavne monarhije je ostalo le ime: v resnici je fašistični režim ustvaril namesto nje fašistično državo, s katero se je istovetil. V notranjem političnem pogledu je bila uvedena diktatura ene same stranke. Njen vodja v smislu zakona od 24. decembra 1925 št. 2263 med ministri ni bil le ,»primus inter pares«, temveč je bil za krono najvišji samostojni ustavni organ, v katerega izključno pristojnost so spadale smernice vodstva državne notranje in zunanje politike. Ze oktobra 1922. je bil ustanovljen veliki fašistični svet z nalogo, da določa smernice fašističnega režima na vseh poljih državnega življenja. Do leta 1928. je bil la svet strankin posvetovalni organ pri načelniku vlade, z zakonom od 9. decembra 1928 št. 2693 pa je bil vključen v državni -organizem kot vrhovni organ, »ki koordinira in izpopolnjuje vse delovanje režima, ustvarjenega z revolucijo oktobra 1922. in daje na vprašanja načelnika vlade svoje mnenje o vsakem političnem, gospodarskem !in socialnem vprašanju državnega interesa«. Njegov značaj državnega organa se izraža tudi v njegovi sestavi. Njegovi član: so ex lege načelnik vlade, ki mu predseduje, predsednika senata in poslanske zbornice, minister za vnanje zadeve, za notranje zadeve, za pravosodje, za finance, za narodno vzgojo, za poljedelstvo in gozdove, za korporacije in ljudsko prosveto, predsednik italijanske akademije, minister — tajnik fašistične stranke, poveljnik fašistične milice, predsednik fašističnih konfederacij in konfederacij fašističnih sindikatov ter končno predsednik fašističnega Tribunale speciale per -la difesa dello Stato. Vsi člani političnih, upravnih, državnih in drugih javnih ustanov, vsi javni uradniki in funkcionarji s-o bili spričo obveznega vpisa v fašistično stranko vezani na eno samo politično koncepcijo: fašistično. Ko je bila končno z zakonom od 19. januarja 1939 št. 129 še poslanska zbornica razpuščena in na njeno mesto postavljena zbornica fašjov in korporacij, je ibil proces že dejansko izvedenega poistovetenja fašističnega režima z italijansko državo tudi v formalnem oziru zaključen. Novi kazenski zakonik iz leta 1930. (čl. 289) uvršča veliki fašistični svet in fašistično -poslansko zbornico med ustavne or.gane države, poudarjajoč na ta način ponovno istovetnost fašističnega režima z državo. »Italijanska -država« — pravi Mussolini v svoji Carta del La-voro (21. aprila 1627), ki je Magna carta fašistične zakonodaje --»je moralna, politična in gospodarska enota, ki se povsem izraža v fašistični državi.« V mednarodnem pogledu se je fašistična Italija postavila na princip rušenja mednarodnopravnega reda, ki se je po prvi svetovni vojni zopet zgradil i-n ki je imel svojega čuvarja v /Društvu narodov v Ženevi. V doslednem izvajanju tega svojega načela je fašistična Italija napadla Abesinijo, podjarmila neodvisno Albanijo, kasneje napadla Francijo, Grčijo in Jugoslavijo in s -tem prevzela obenem s Hitlerjevo Nemčijo krivdo za izbruh druge svetovne vojne. Notranje in vnanje politična istovetnost fašističnega režima z italijansko državo je zg-odovinsko dejstvo, o katerem se danes več ne dvomi. Zakonodaja fašističnega režima v obrambo »države« je torej zakonodaja v obrambo fašistične države. (Se nadaljuje) josip Jurčič: Sosedov sirL XXIX. Več čevljev debel sneg je ležal po deželi. Od petka do nedelje je nepretrgoma šel in drevje po Smrekarjevem vrtu je bilo na debelo, in kar je bilo šibkejšega drevja, pripogibalo se je k tlom trudno in o-tožno pod težo. Smrekar je stal do rogovile v snegu sredi vrta, počasi iz svoje pipe kadil ter hlapcu kazal in -zapovedoval, kako je z dolgim drogom sneg ogrebati, da se še več vej ne odčehne, nego se jih je že, Zdaj in zdaj je za kakovih deset korakov pregazil, posebno s kake slive debelo sneženo breme otresel, ali morda zamišljen z nogo sunil kak odlomek s tega ali onega drevesa. Vse, kar se je odlomilo, smililo se mu je bolj, nego drugekrati sto -goldinarjev izgube, ker sadni vrt je tako rad ime.1 kakor konje ali pipo. V hiši sta sedeli mati Smrekarica in {'ranica. Poslednji se je poznala še bolezen, kajti lice ni še imelo nekdanjega rdečega cveta. Odkar se je bila iz mesta vrnila, bilo je precej izpremembe v hiši in v vasi. Kakor sonce, če ga nam temna noč zakrije, zdi se nam drugo -jutro mnogo lepše in vse drugačno, tako je bilo po znanem dogodku v Smrekarjevi hiši nekako vsa druga razmera med hčerjo in roditeljema. Gotovo, da je bila vso to izpremem-bo naredila hčerina huda bolezen in roditeljski strah, da jo izgubita. Oče namreč nikdar, niti z najmanjšo besedico, ni v misel vzel hčerinega pobega od poroke, ni ji ničesar očital; vedno je prijazneje in Ijubeznjiveje govoril z njo; da, ce-. lo z družino se mu je bilo izgubilo precej poprejšnje trdobe. Mati je hčer — to seve šele po več dneh •— opominjala, kaj je bilo tega vsega treba? Zakaj ni bolj odkrito in naravnost govorila z njo, K materjo, da neče Pogreznikovega Petra? A vse to je bilo govorjeno z neko ljubeznijo, ki je hčeri prej izvabila skrivno solzo iz očesa nego odgovor z jezika. Danes sedita obe, vsaka pri svojem oknu, hči šivaje, a mati ima -že več minut posel s tem, da bi konec utrgane niti na vretenu svojega kolovrate našla iz krotovice ter ga zopet vdela v vretensko uho. Ko se ji nazadnje posreči, poseže z roko po kolesu, da bi kolovrat zopet zavrtela, kar 'Vendar igredoč pozabi, kajti skozi okno pogledavši na yrt reče hčeri: »Glej, glej, s kom oče govori!« Franica pogleda tudi skozi okno, pa se hitro obrne; zardi se v lice ter upogne k šivanju. V snegu zunaj je stal Smrekar, na podrto staro jablano z nogo oprt, in govoril s sosedovim sinom Stefanom. Mati se obrne od okna in začne presti, malo z glavo kimaje, kakor je nanašalo kolesno vrtenja- in pri-tiskavanje z nogo k-olovratne preslice nizdol ali popuščava-nje kvišku. Matka je gotovo med delom nekaj. prijetnega premišljala, kajti gu-ban-ci po obrazu so se nekako gladili ter na obeh plateh ustnic so se po nekoliko rejenem obrazu delale d-o-voljne globelce. Hči je materino zamišljenost porabila, da je zvedavo, a skrivaj dvakrat pogledala skozi okno na vrt, kjer je še zmerom oče s Stefanom govoril pri podrti jablani. »Ali sta se že kaj pogovarjala z očetom?« vpraša naposled mati s pomenljivim nasmehom. Hči pogleda od dela in vpraša po malem hipcu: »Kaj?« »I saj veš, kaj! Malo ven pogledi!« Deklica ne odgovori. »Saj meni smeš povedati! Kaj nisem tvoja mati? Glej, kako bi bilo lepo in prav, ako bi mi bila vselej vse povedala! Ni še nič rekel oče?« »Nič ne!« odgovori dekle napol tiho in sramežljivo. Mati nekaj časa prede, potem u-stavivši kolovrat in pretikaje kobi- lico reče: »Vesela bodi in moli, da imaš tako pametnega očeta! Včeraj sva se menila; vse bo prav, in kakor je božja volja.« XXX. Pozneje tri dobra leta je bilo vse prav, in kakor je bila božja volja; samo -stari Brašnar ni več vina pil, nego že poldrugo leto počival tam, kjer ga nihče ni več rabil za tožbe, pisma in mešebovanje. Zopet je bil semenji dan v bližnjem trgu. Pred Smrekarjevo vežo je stal zopet voz za semenj napre-žen, kakor o dogodkih, ki so v prvem poglavju te povesti pripovedovani. Razloček je bil samo ta, da je bil -drug konj vprežen in da je pri vozu stal v delavni obleki •Smrekar ter se veselo smejal lepemu dvoletnemu dečku, ki ga je bil posadil na sedež in kateri je lovil njegovo pipo in bič. »Kam pojde ata?« vpraša mož o-troka. Deček pokaže z ročico in zajeca po svojem jeziku: '»Peljal!« »Kam se bo peljal?« Deček je bil naučeno besedo že pozabil, in predno ga stari Smrekar zopet navadi izgovarjati: »semenj«, stopi iz veže mlad mož, v katerem hitro Stefana spoznamo. Ker je bil v pražnjem oblačilu, ni ga dete poznalo prvo trenotje ter se je oklenilo Smrekarja, ko ga je Stefan hotel v naročje vzeti. Smrekar se je glasno zasmejal in rekel: »Otrok ima dedčeka rajši od o-četa.« To je veselilo tudi mlado mater, Franico, ki je k svojemu možu Stefanu na voz sedala. V poljubu, s katerim je dete z voza poljubljala, bila je poleg materine gotovo tudi otrpčja ljubezen in hvaležnost k očetu. V tem, ko je Smrekar zetu nekaj naukov dajal: kaj in kako je kupovati v semnju, komu je denarje posoditi in koga je terjati, izkušala je babica, mati Smrekarica, z raznimi zvijačami sinksf od matere dobiti, da ne bi jokal, ko jo bo videl odhajati. Star sosed, ki je šel mimo hiše zamrmra: »Pa kako se zdaj vse rado ima in se ima!« (KONEC), D e s I i z Goriškega Dr. Avgust Sfiligoj se je vrnil v Gorico V soboto 9. t. m. popoldne se je vrnil v Gorico v objem svoji družini iz zaporov v Porto Azzurro (Portolongone) na otoku Elba na Tirenskem morju, dr. Avgust Sfiligoj. Izpustili so ga bili šele v petek 8. it. m. ob 10. uri zjutraj. 'Goričani smo sprejeli dr. Sfiligoja z vso odkrito ljubeznijo, ki mu jo izkazujemo z izrazi globokega čustvovanja in spoštovanja ter s srčnim voščilom, da bi srečno prestal še zadnjo izkušnjo, to je njegov tretji politični proces, ki se bo vršil v Benetkah na njegovo zahtevo, da se pregleda, in razveljavi druga obsodba, ki jo je fašistično posebno sodišče izreklo proti njemu, ko ga je 14. decembra 1941 obsodilo na znanem tržaškem procesu na skupnih 49 let težkega zapora, od katerih bi moral po zakonu odsedeti 30. Vprašali smo dr. Sfiligoja, kaj misli o izidu itega njegovega tretjega procesa. Odgovoril nam je, da nima niti najmanjše skrbi zaradi obrambe in da je popolnoma gotov stoodstotne zmage. »Pripravljen sem na vse«. — nam je dejal mirno in z gotovo besedo — tudi na to, da odgovorim na vsak no->ni vedo natanko ono, kar tvi še danes nočete vedeti: Komunizem je samo eden, in poglavar komunizma je tudi samo e-den — v Moskvi. Vse drugo je samo priložnosten oportunizem! Vedite pa tudi, da je zgodovina velik učitelj in — neizprosen sodnk. Jugoslovanski kmet (Nadaljevanje s 3. strani) ne dolžnosti ne najde povsod odprtih ušes. Goli krušni razlogi za usmeritev mladine v ene ali druge šole pa so bolj navidezni in bolj varljivi, kakor si kak zmaterializi-ran človek domišlja. Vmes pa je e-den, in sicer duhovnega značaja, ki ga preveč pozabljamo. Ta je: pravilna vz-goja. Kdo si more služiti kruh? Človek. Mislim pravilno vzgojenega človeka. Ce bo slovenski otrok obiskoval tujezične šole, ali bo iz njih izšel kot pravilno vzgojen človek, ki bo z lahkoto dobil službe in kruha? Ko bi študiral v Parizu in se px>francozil, ko bi študiral v -Rimu in se nekako neprisiljeno zaradi okolice poitalijanil, utegne postati enako vreden član človeške družbe kakor vsak drug, le v srcu mu bo ostalo kakor trn malce -zagrenjenosti, da je izgubil priroden jezikovni stik s sorodstvom in svojim narodom, česar pri tujem narodu ne more najti, ker si ne more u-stvariti na novo italijanskih ali francoskih staršev in bratov in sester; toda ta trn izmaličene narodnosti bo nosil sam, do družbe bo vseeno lahko človek na mestu in kot .tak lahko pravilno včlenjen v vrsto poštenih delovnih, samostojnih ljudi, ki si samostojno služijo kruh. Vzgoja otrok mešanih zakonov ITake primere imamo marsikje. Brentano je bil francoske krvi in je postal nemški pesnik. Romano Guardini je bil vsaj po očetu Italijan in je postal nemški nabožni pisatelj. Toda taki možje so se asimilirali drugemu narodu po golem naključju na nevtralnih -tleh brez pritiska in brez izdajstva, prirodno. K takim bi štel le še otroke i-z mešanih zakonov. Taki bi po mojem mnenju edini smeli positati neke vrste kozmopoliti po svojem mišljenju. V Trstu pa se slovenski otrok v italijanskih šolah ne more vzgojiti pravilno v pravilnega človeka. (Zakaj ne? Prvič -zato ne, ker tržaške italijanske šole niso glede slovenskih nevtralne kakor v Rimu ali v Parizu; v njih se namreč vzgaja mržnja proti Slovanom in je taka vzgoja celo za male Itali-jančke škodljiva; Slovenčka, ki vanje hodi, pa čisto gotovo na en ali drug način pokvari: ali tako, da ga naredi taka vzgoja .zagrizeno potu-rico, ki se sramuje slovenskega porekla, in ker ga ne more spremeniti, nastane v njegovi duševnosti nevarna razpoka za celo življenje se zateka k stalnemu prikrivanju svojega porekla, postane potuhnjenec, peiolizec, neznačajnež tudi v vseh drugih točkah in življenje ga zaradi pokvarjenosti značaja odpla- DARGVI in PRISPEVKI V počastitev godu svojega soproga in očeta darujeta Ana in Rada 500 lir za tiskovni sklad lista. PRISPEVKI za S P M Gospod V. iz Trsta L 500 Tvrdka IS. iz Trsta » 2500 Gospod G. iz Trsta » 2500 Gospod P. iz Trsta » 1000 Gospod P. iz -Nabrežine » 5000 Gospa G. iz Nabrežine » 1000 (Gospod V. iz Trsta » 800 Vsem najlepša hvala! deske smrt* kooe, mačet snove in trt dih l e soo, trame in part kete nudi najugodneje Mizarji | kmetovalci V podjetniki • CALEA TEL. -------------- 9044I TRST Vlala Sonnlno, 2 4 BEGUNEC v AVSTRALIJI išče Slovenko 20 - 25 let staro veščo domačih del v svrho ženitve Naslov v upravi lista. Radio Trst II NEDELJA, 17. septembra 1950: 9.00 KmetijiSka oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Z domače knjižne police. PONEDELJEK, 18. septembra: 21.00 Vokalni koncert Renata Kodermaca. — 21.30 Beethoven: Simfonija št. 2 v D Duru, op. 36. TOREK, 19. septembra: 13.00 Glasba IX) željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Evropski variete. — 21.00 Vzori mladini. SREDA’ 20. septembra: 18.15 Vite-slav Novak: Balade trio, op. 26. 19.00 Zdravniški vedež. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. ČETRTEK, 21. septembra: 13.10 Slovenske narodne izvaja pevski duet, spremlja Šramel. — 13 15 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder, — nato Pestra \§ld.S bel PETEK, 22. septembra: 13.00 Glasba po željah. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. — 21.30 Vieniavski: Koncert za violino št. 2. SOBOTA, 23. septembra: 13.20 Salonski kvintet. — 18.30 Oddaja za najmlajše. — 20.30 Programski periskop. — 21.00 Sobotni večer. 22.00 Večerni koncert. vi med nezaželjeno in neljubo šaro, ki pride zadnja na vrsto, ko gre za službo in kruh, če ne ostane sploh brezposeln ali če se prav zaradi pokvarjenosti značaja ne preda zločinstvu, kakor v italijanskih šolah vzgojeni nezakonski otrok slovenske služkinje Oberdank iz Šempasa, ki je postal atentator in v zaporu pač ni mogel vzdrževati ne sebe ne svoje matere. Ali pa italijanska šola v Trstu s sedanjo protislovensko vzgojo nalije v mlado slovensko srce toliko pelina, da ga postane prej ali slej sram, da ne zna dobro materinega jezika niti v narečju ne (ker ga pod vplivom italijanščine -pozabi bolj ko njegovi starši), da noče iti k Italijanom v službo ali mu je ti nočejo dati zaradi njegovega nasprot-stva, pri Sl-ovencih pa je ne more dobiti, ker slovensko ne zna. (Ko bi malce preiskali vrste slovenskih otrok, ki so pod fašizmom bili sicer prisiljeni študirati v italijanskih šolah: koliko brodolomov, ki jih je povzročila prav ta nepriročna, prisiljena, slovenskemu o-trok-u tuja vzgoja bi našli! Ce so mnogi kljub rahlemu poitalijančenju ostali možje ali žene na mestu — in če so Inagi ostali kljub italijanskim šolam narodno zavedni, značajni, duhovno pravilno oblikovani ljudje, so to le izjeme in še zanje so imeli starši dvakratno delo in skrb, da so sproti popravljali, kar je šola zagrešila nad otrokom. Drugi razlog, -da se slovenski otrok v italijanskih šolah ne more pravilno vzgojiti, pa je v -tem, da ta otrok danes ne najde opravičila, zakaj je v italijanski šoli, kakor ga je mogel najti, kdor -je študiral za časa fašizma, ko slovenskih šol sploh ni bilo. (Danes -otrok vidi pred nosom slivenske šole, ko j-o on maha v italijansko poslopje, vidi na cesti vrstnike iz slovenskih šol, sliši doma starše slovensko govoriti ali vsaj, da se k -Slovencem prištevajo. Otroku pa ne gre v glavo, zakaj mora hoditi v italijansko šolo, da bo laže dobil službo, ali morda da bi se bolj izobrazil. Vprašuje se, zakaj nimajo tudi Slovenci vseh potrebnih šol, na primer srednje .tehnične, dvorazredne trgovske šole, kmetijske šole itd. Šola in življenje Vprašuje se, zakaj drugi starši pošiljajo svoje otroke v slovenske šole, njegovi njega pa v italijansko. Zaradi bodoče službe? Torej je treba zaradi službe zatajiti jezik, zatajiti potemtakem tudi starše? Takšno je življenje. Načela so samo za knjige, v življenju je treba znati »švindlati«. Biti je treba koristolovec?... -Otrok še ne pozna te besede, pač pa si iz vsega tega, kakor ga starši uravnavajo, ustvari najprej polzavestno sodbo, ki postaja z dozorevanjem vedno jasnejša, določnejša, dokler ne postane taka sodba, da je treba biti v življenju koristolovec in znati zatajiti najsvetejše vrednote, življenjsko načelo v njegovem značaju. Po takih -oportunističnih načelih postane človek brez vsakega značaja, morda najde čisto -udoben prostorček v človeški družbi, dokler njegovi soljudje ne odkrijejo njegove popolne nezanesljivosti. V življenjskem boju je izločen! (Napisal o. Bonifacij) (Se nadaljuje!) URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH/ LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE NECCHI novi model B U za vezenje, krpanje, obšlvanje lukenj, prišitje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se Izvršujejo brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno. ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri T U L L I O HA OBROKE TRST - ul. C. BATTISTI št. 12 Tel. 65-33 — T R Z I C , na Korzu Naše delo na polju V kleti moramo umiti in razkužiti čebre, sode, -grozdni mlin in stiskalnico. Ko je klet dobro posnaže-na, jo moramo še zažveplati, potem j-o zračimo ob toplih urah. Posebno na snago sodov moramo paziti. Od čepov se ne sme cediti vino, ker se na zraku spreminja v jesih. Ne o-vijajmo čepov s cunjami, ki so leglo ocetnih glivic. Po trgatvi moramo 5 sladkornim merilcem ugotoviti, koliko sladkorja ima mošt. Pomnožimo odstotek sladkorja z 0.6, pa dobimo odstotek alkohola, ki ga bo imelo vino, ko bo mošt prevrel. Preden vlijemo mošt ali vino v sod, se prepričajmo, če je čist in zdrav. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu Tvrdka kolonialne stroke v Trstu sprejme akademsko naobraženega knjigooodjo in korespondenta zunanjem Italijanskega, augleškega in nemškega jezika. - Ponudbe dostaviti na upravo lista pod šifro ,,ver-zlran". PRODAM ČEBELE v A. Z. - obljudenih panjih skupno ali posamezno. Cena po dogovoru. — Martedlani - Trst, ulica Valdl-rivo 13. ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA TRST, VIA COMMERCIALE 10/11., TEL. 25597