r— i Ntjrežji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 I- Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 297. — ŠTEV. 297. Entered as gooond Clasi Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK. THURSDAY, DECEMBER 19, 1929. — ČETRTEK, 19. DECEMBRA 1929. like largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. NEZAPOSLENI DEMONSTRIRAJO V NEMŠKIH MEST POLICIJA JE IMELA POLNE ROKE OPRAVKA, DA JE DELOMA USTANOVILA MIR IN RED V Frankfurtu ob Meni se je šest tisoč nezaposlenih spopadlo s policijo. — Skoro petdeset demonstrantov je ranjenih. — Dvajset so jih aretirali. Izgredniki so skušali opleniti trgovine. — Kor-don okolu mestne hiše. FRANKFURT ob Meni, Nemčija, 18. dec. — Več tisoč nezaposlenih je pričelo včeraj demonstrirati. Demonstranti so metali kamenje na policijo. Danes so se vršili spopadi po celem mestu. Poškodovanih je vsega skupaj 44 oseb in med njimi so trije policisti. Enoindvajset demonstrantov je bilo aretiranih. Manjši spopadi so se završili že v ponedeljek, ko je policija aretirala štirideset oseb. Včeraj so prišli demonstranti pred m stno hi- ho. Poveljevali so jim komunisti. Demonstranti so motili debato občinskih mož. ki so razpravljali <*lede predloga, naj se dovoli nezaposlenim posebne podpore za Božič. Ko so se pričeli izgredi, je naraslo število demonstrantov na šest tisoč oseb. Vsa policijska sila je stvorila kordon okolu me stne hiše. Navzoči so bili tudi policisti na konjih, ki so pognali izgrednike na ulice starega mesta. Izgredniki so večkrat napadli policiste, ki so se morali poslužiti revolverjev, da se obranijo. Od revolverskih strelov ni bil nihče ranjen. Izgredniki so pobijali šipe izložb, toda policija jih je prej pregnala, predno so pričeli pleniti. Policisti so pričeli streljati v zrak, kar pa izgred-nikov ni preplašilo, ki so še nadalje metali kamenje. PRAZNOVANJE V BEOGRADU Patriotični delegati iz cele kraljevine so proslav« ljali kralja in združeno Jugoslavijo. [ BEOGRAD. Jugoslavija. 18. dec. j Ob priliki rojstnega dne kralja Aleksandra so se vršile tukaj neobičajne slovesnosti, katerih so se udeležili delegat je iz cele kraljevine. Proslavljali so Jugoslavipo, ka-koršno sta ustvarila Živkovič in kralj. Iz različnih delov kraljevine je dospelo semkaj kakih 550 patrio-tičnih delegatov. Oblečeni so bili v sinajne naroane noše ter so zago-! tavljali kralju svojo zvestobo. i Ves Beograd je bil v zastavah. V katedrali se je vršila posebna j i služba božja, zvečer se je pa vršil t veLk dvorni ples, ki sta ga otvo- I i rila kralj in kraljica. Posebno značilni so bili govori. M. Srkulj. ki je bil imenovan za-: grebikim županom, je izjavil, da je i bil namen teh vdanostniii der^on- j ! stracij pokazati vsemu svetu, cla i hrepene vsi Hrvatje po močni Ju-j goslaviji kct jo ie dal kralj naro-! du s pomočjo Hrvatov. ; CALIFORNIJSKI JURISTI PROTI PR0HIBICIJI Odvetniki so odobrili resolucijo, ki zahteva preklic suhaških postav.— Vsaka država naj sama reši vprašanje glede pijače. SAN FRANCISCO. Cal.. 13. dec Po vzgledu ncwyorskih, bostonskih in philadelphijskih odvetnikov jv tudi tukajšnja odvetniška zbornic?, zahtevala preklic suhaških postav ter vseh enforcmer.t regulacij. Za preklic je bila oddana velika množina glasov. 546 odvetnikov je glasovalo za preklic in le 105 ji K je glasovalo proti njemu. 345 juristov se ni udeležilo glasovanja. Glasovanje je izpadlo v razmerju 5:1. Rc-solucija je označala osemnajsti amendment. Volsteadcvo postavo ter vse druge odredbe in regulacije kot neprilične. O prohibicijskern vprašanju naj v odločale posamezne države, ne pa zvezna vlada. POSLANIK S0K0LNIK0V PRI PRINCU Po dveh letih in pol ima sovjetska Rusija zopet svojega poslanika v Londonu. — Zakaj ga ni hotel kralj sprejeti? LONDON, Anglija. 18. decembra. Jutri bo novi poslanik sovjetske Unije Gregorij Sokolnikov predložil na St. James dvoru svoje pove-rilne listine, In s tem bodo obnovljeni diplomatski odnošaji med Rusijo in Anglijo ki so bili prekinjeni dve leti in pol. Nadvse je pa značilno, da poslanika ne bo sprejel angleški kralj Juri, pač pa prestolonaslednik, princ iz Walesa Zakaj ga ne bo sprejel kralj, se zaenkrat še ni moglo izvdeti. Nekateri pravijo, da je kralj še jako slab in da so mu za povedali zdravniki absoluten počitek, d očim so drugi mnenja, da kralj še vedno ne more pozabiti svojega bratranca, Nikolaja II. ter je sklenil, da ne bo nikdar imel nobenega opravka z boljše viki oz. z njihovimi zastopniki. Smrt stare zamorke. HVANA. Kuba, 19. decembra. — Tukaj je umrla v starosti 128 let Margherita Fernandez. Smatrali so jo m najstarejšo žensko na Kubi. Pred svojo smrtjo je bila še vedno čila In zdrava. - SMRTNA NESREČA LETALCEV Angleška letalca, ki sta nameravala polet e t i preko Afrike, sta s e smrtno ponesrečila v Tunisu. TUNIS. Afrika, 13. decembra. -Včeraj zjutraj ob osmih sta odletela s Cranwell aerodroma pri Londonu letalca A. G. J one-Williams in N. Jenkins. Nameravala sta poleteti v Capetown v Južni Afriki. Posluževala sta se Fairey-Napier monoplana, ki je bil opremljen z brezžičnim aparatom. Svoje zadnje poročilo sta poslal* včeraj popoldne iznad Sredozemskega morja. Danes so pa sporočili Arabci, la so videli, kako je padlo pri Saint Marie du Zit veliko letalo na tla., Francosko poslanitvo je poslale v označeno smer posebno komisijo, ki je našla 200 milj južno od Tuni-sa razbito letalo in oba letalca mrtva. Kaj je bilo vzrok nesreče, se zaenkrat ni dalo dognali. K0L1Z1JA V PRISTANIŠČU V newyoskem pristanišču sta včeraj kolidirala parnika * Fort Victoria" In "Algonquin". Na prvem par-nlku je bilo 250 Izletnikov, namenjenih na Bermudo. Vse potnike in posadko je bilo mogoča pravočasno rešiti. Kolizija se je za vršila v gosti megli. ! VODITELJI SEJMA OBISKALIPREDSEDNIKA t VARŠAVA. Poljska. 18. decembra. ! Predsednik Moscicki nnadaljuje s i svojimi napori, da ustanovi političen mir. ki bi temeljil na boljšem sporazumu med parlamentom in viado. Danes je imel zopet posvetovanja z voditelji vseh skupin v Sejmu. Konference so trajale skoraj tri ure ter so imele prijateljski značaj. Opozicijski poslanci so izjavili* da so pripravljeni delati za ustavne izpremembe in da bodo zadovoljivo sodelovali z bodočimi kabineti. ŽENSKA PRIZNALA B1CAMIJ0 — Vi ne poznate modernih deklic, — je rekla devetnajstletna Mrs. Hattie Murphy-Byrnes pomožnemu okrajnemu pravdniku Aurelio. ko ie priznala, da je zakrivila bigamijo. — S tem hočem reči, da noče nobena živeti vse svoje življenje z istim možem. Sodnik Bertini je razveljavil jam-ščino ter jo poslal v Harlem jetniš-nico za ženske do 23. decembra, ko bo izrekel sodbo nad njo. 200 REŠENIH V BRODOLOMU WELLINGTON, Nova Zelandija, 18. decembra — Dvesto potnikov in članov posadke so rešili danes, ko se je potopil parnik Manuka ob Long Point, med Bluff in Dunedin. Tovor parnika. med katerim je tudi zbirka dragocenih angleških slik. je očlvldno izgubljen. USPEH PODMORSKEGA ČOLNA SPEZIA. Italija, 13. decembra. — Novi itailijanski podmorski čoln Vettor Pisano se "je potopil 335 čevljev globoko ter ostal pod vodo pol ure. Podmorski čoln je dolg 256 čevljev. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. OBLASTI PREISKUJEJO VZROKE POŽARA EKSPLOZIJA ZAHTEVALA 60 ŽRTEV I Fo rovu, kjer se je zavr-. šila eksplozija, iščejo še i zdaj sedemnajst trupel. Triinštirideset jih je v mrtvašnicah. MacALISTER. Okla., 18. dec. — Reševalci so opustili vse upanje, da bi bilo mogoče rešiti šestdeset pre-mogarjev iz Old Town rova, kjtr se je včeraj zuvršilla velika plinske eksplozija. Reševalci se boje nadaljnih eksplozij. kajti rov je še vedno napolnjen s strupenimi plini. Sto mož. ki je zaposlenih s tem da spravljajo na dan ožgana trupla ponesrečenih, se neprestano boji nadaljnih eksplozij. Zgodaj danes zjutraj so prines.li na površino triinštirideset trupel ter jih spravili v mrtvašnice. Zadnje upanje pa je izginilo za | sedemnjast nadaljnih, ki so še vedno v rovu. dva tisoč čevljev globoko ter so oddaljeni skoro eno miljo od vhoda v rov. Pred vhodom v rov se zbira velika množica ljudi, predvsem žensk in otrok, ki trepetaje pričakujejo pcv.utka svojih dragih. Vesele so edinole družine petin majuarjev, ki so prišli nz rova predno je včeraj opoldne eksplozija o-pravila svoje smrtonosno delo. Državni rovski nadzornik Hay je ! rekel: — Taka eksplozija kot se je včeraj završila. se lahko ponovi vsak trenutek. V nižjih delih rova je plin tako gost. da je vsaka rešitev nemogoča. NEMČIJA BO GRADILA MALE BOJNE LADJE Admiral Zenter se je zavzel za zgraditev treh nadaljnih bojnih ladij, kar bi ne bilo v nasprotju z Versaillsko mirovno pogodbo. BERLIN, Nemčija. 18. decembra. Admiral Hans Zenke r bivši načelnik generalnega štaba nemške mornarice, je objavil v listu Deutsche Tageszeitung članek, v katerem se zavzema za zgraditev treh dodatnih majhnih bojnih ladij, ki bi bile podobne bojni ladji "Preusen", katera je vzbudila občudovanja skoro cel:-ga sveta. Zenker pravi, da je Nemčija izgubila v vojni skoro vse bojne ladje. Ostalo ji je le nekaj trgovskih parnikev. Opisal je presenetljivo rekonstrukcijo nekega trgovskega parnika, a obžaloval dejstvo, da so bojne ladje, ki jih sme zgraditi Nemčija soglasno z Versaillsko mirovno pogodbo dosti premajhne In preslabe, da bi se mogle kosati s katerokoli večjo mornarico. Bcjne ladje, ki jih namerava graditi, bi bile dovoljene po Ver-salllski mirovni pogodbi. DR. BUTLER SE LIBERALCI ZAVZEMA ZA V ANGLEŠKEM TRAJEN MIR PARLAMENTU Načelnik Columbia vseučilišča j e pozdravil nemškega poslanika ter izjavil v svojem pozdravnem govoru, d a. morajo postati narodi manj sebični. Včeraj je bil navzoč v Lotos klubu v New Yorku nemški poslanik dr. Frederick von Prittwitz. Pozdravil ga je dr. Nicholas Murray Eutler. predsednik newyorske Columbia univerze. V svojem pozdravnem govoru se je zavzel Butler za splošni svetovni mir. ki naj bi izviral iz visokega in plemenitega patrietizma. ne pa iz sebičnosti šovinistov. D:\ Butler je rekel: — Naš sistem komunikacij in industrijalni razvoj združuje ves svet v finančnem oziru. Vsledtega moramo svet pripraviti, da se bo začel zavedati tega dejstva. POLA NEGRI IN PRINC STA SE POBOTALA PARIZ, Francija. 18. decembra. Pela Negri in njer. 'nož princ Ser-gej Mdvani sta se pretekli petek pobotala v sodišču. — Ločena sva bila osem mesecev, a nikdar po srcu, — je rekla filmska igralka. — Petek, 13. decembra je bil srečen dan za naju oba. Proslavila bova druge medene tedne v St. Moricu ter živela srečno od sedaj naprej, — je dostavila filmka igralka, ki je prepričana, da ne ljubi njen mož njenega denarja, temveč izključno le njo samo. Liberalci pod vodstvom Lloyd Georgea ne bodo glasovali glede premoga ter bodo s tem za-jamčili delavskemu kabinetu nadaljni obstoj. LONDON. Anglija, 18. decembra. Delavska vlada bo vložila predlog glede ureditve premogovnega položaja v Angliji. To vprašanje že štiri leta razburja angieško javnost. Liberalci pod vodstvom Lloyd Georga se ne bodo udeležili glasovanja. vsled česar je vladi zajamčena večina. Debata glede tozadevnega predloga se je vršila tudi danes in jutri bo objavljena končna odločitev life eralne stranke Tekom debate je Wil. Graham, i predsednik trgovskega sveta pojasnil, da vsebuje predloga naslednje zahteve: Premogarji naj d?lajo po sedem I ur in pol na dan: uveljavljen naj | bo narodni sistem prodaje premo-' ga; narodni industrijalni svet naj določi mezde in uredi delovne po-' goje. HOOVER ČESTITAL KRALJU WASHINGTON, D. C., 17. dec. — Predsednik Hoover je čestital danes jugoslovanskemu kralju Aleksandru ob priliki njegovega rojstnega dne. Kralj se mu je seveda takoj zahvalil za čestitke. ADVERTISE "GLAS NARODA" FINCI MIRIJOBOLJSEVIKE IIELSINGFORS, Finska, 18. dec Močan proti-komunistični val je zadel to deželo vsled zadnjih komunističnih aktivnosti. Vsled tegL je morala vlada naprositi pari? ment, naj poveča avtoriteto, da za tre komunistično propagando potom omejitve časopisja in prepovedi zborovanji. NOV POŠTNI AEROPLAN BERLIN. Nemčija, 18. decemor Lurthansa je objavila danes, da j katoliški škof iz Santa Cniza. k. stil aeroplan* ki je dobil ima.Tenc riffa. Aeroplan bo nosil kontinr talno pošto na otoke ter vzdiž zveze s parniki. ki vozijo v Južn Ameriko. Slika nam kaže gašenje požara, ki je izbruhnil v Patlie Manhattan Studios v New Torku. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, ker je kompanija baje premalo skrbela, n varnost svojih uslužbencev. SOVJETSKA POROKA NE VELJA V ANGLIJI LONDON. Anglija. 18. decembrr. Lodcnsko sodišče je odredilo, da ni zakon, sklenjen v Moskvi leta 1924 zaken v smislu angleške postave. Odločitev se je tikala ločitve zakona, katero je skušala dobiti madama Sarafina Nahimsona od svojega moža. Sodišče je odločilo, da mora iti plesalka pred sovjetsko sodišče ter tam uveljaviti svoje zahteve, ki se točejo ločitve zakona. DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo Din 500 ...................... S 9 35 " 1000 .......................... S18.C0 " 2500 ........................ S 46 09 " 5000 .................... S 91.00 " 10,000 ........................ S181.00 v Italijo Lir 100 ....................... S 5.75 200 ..........................S 11.20 300 ..........................$ 16-80 500 ........................ S 27.40 1000 ........................ 5 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — "60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% ' ■ -----—----- ------T----------- Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Izpačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih, t NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 L A S RilODl1 NEW YORK. THURSDAY. DECEMBER 19, 1929 The LAIGES1 SLOVENS DAILY ta C. S. 4. *Glas Naroda" Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank S&kser. President —— Brooklyn. N. I. ____Nimam sicer nič posebnega p^ro- Lodi Benedlk, Ticeairer ^ ^ ^ nekaj, kar b3 gotovo Place of business o t the corporation and s rt rt resam o t above officers: zanimalo newyoršk*» in brooklvnsk- »16 W. 18 th Street._Bc— .sklenil "Slovan"' prirediti velikove- Za New York aa celo leto__f7J» na Silvestrov večer. Za pol leta__________$3.50 Zabava se bo vršila v Kočevskem Issued Every Daj Except Sundays and Holiday*. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ___________ In pel leta .............................$3.09 7.1. '-etri leta___ ................-SI .50 Subscription Yearly S6.00 Advertisement on Agreement. "Glus Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika Za inozemstvo za celo leto___$7.00 Dcmu na 756 Fairview Ave.. Ridge- Za pol leta________________A3 50 wood. dne 31 decembra, to je v torek n: Silvestrov večer. Začetek ob 8 uri zvečer. Omenjeni večer bo Slovan" zbral i vse svoje meči, vse svoje najbolj priljubljene pesmi, ter zopet enkrat pokazal, kaj zna. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: Chelsea 3878 BMW 'MS^ir:;' ^ui^iisnnrnismRmMtiHiiHuimmmmiimmi NOVI VOJNI TAJNIK Na programu bo tudi par kuple-tcv za smeh in zabavo ter poslav iiialo časa v uradu, da bi mogel inavgiirirati temeljite reforme. Znano je bilo le to. da se je popolnoma strinjal s predsednikom Iiooverjem, da je treba silne izdatke vojnega departmenta kolikor mogoče skrčiti. V Ameriki je namreč še vedno dosti ljudi, ki neprestano pišejo, kriče in prigovarjajo, da mora biti Amerika bolj obrožena, češ, da ji preti iz vseli strani velika nevarnost, predvsem pa od JajKmeev in Angležev. Prijateljstvo, ki ga hlinijo Japonci in Angleži Ameriki, je baje le navidezno. Bivši vojni tajnik je slišal t<« ljudi, pa se ni dosti zme-| nil za njihovo kričanje. j 1/ notranjosti vojnega departmenta kakortudi izven ^ Ta večer Priredi SV°J koncert ..... . . » .. Laš umetnik g. Svetczar Banovec. njega so skušali izvesti nanj mogočen vpliv, čemur ljanje- ' Starega leta" in pozdrav ; "Novega leta". (Personifikacija). Obširni program bo objavljen v j tem listu. j Vsem plesalcem bo na razpolago j izvrstna godba Ridgewood Trio ter IVed kratkim je umrl vojni tajnik (Jed. Bil ie pre- bomo skupno v !ePem Petju- Plesu in nepristranski zabavi dočakali trenutka, ko bo prijatelj prijatelju ali prijateljici voščil: "Srečno in ve- j selo novo leto". Vabljeni ste vsi brez izjeme, Vi vsi prijatelji petja in plesa. Čim več nas bo, temvečja bo zabava in veselje. Torej vsi na veselico Slovana" na Silvestrov večer. Za obilno udeležbo se priporoča •Slovan". Girard. O. Praznik slovenske pesmi se bo } obhajal v naši sosednji naselbini Besseemer, Pa. na dan 28. decembra ob 7. uri zvečer v Wolf dvora- pa on odločno ustavljal in upiral. ^ii tli Kakor sem čul od rojakov, da je veliko zanimanje za ta koncert. On ni liotel biti orodje nikogar, niti pacifistov niti ta- To fao prva taka Prireditev v tej .... , naselbini, .vozvaillll nadpatriotov. j čital sem laskavo poročilo, da je J'o njegovi smrti je in enoval predsednik Hoover naš pevec, ko je imel koncert v njegovim naslednikom col. Patricka J. Hurleva. calumet, Mich, tako izborno pel. da ..... . je celo prekosil svetovnega tenori- Jlurlev ni novinec v svojem departmentu, ker je bil sta, ki je rojen v tem mestu, itaii- tlo.son Company. Inc. The Ignited l-Jertrir Liirht ami \imv York aiul Oueen- Klrrtrir Power (Joinpan\ l-ijrlit and Power Coinpam The Yonker* IJerlric- l.ijflit and Power Company Peter Zgaga O NOVI MODI NewyorSke žer.sfc? so sklenile, da n~ bodo poslušal' j Parv/a po- ve!}. kjI imaj« obla *tri DOMAČA ZDRAVILA UMOBOLNIVSEUCILISK1 PROFESOR Pred berlinskim sodiščem se je Naroda, j zagovarjal te dni v^eučiliški profe- iZZT leta 1381 izdeluje W. S. Severa Co.. Cedar Rapids, Iowa, ko je oglasi so redno v Glasu čer. napolnite dvorano, dn pokaže- j prepicsta in uspešna zdravila, ki so j sor VCQ M.-,ller. Mož je bil obtožen, mo, da se zavedamo da smo Slo- na razpolage bolnim ljudem, venci, ki imamo najlepšo pesem na svetu. I da je smelil državo in agitiral pro-Ta zdravila, ki so danes napro- j ti sedanji obliki državne ureditve, daj v vcdilnih lekarnah, so posle - j C ;enem pa je razžalil presvetneg? Apeliram na rojake pri nas v dica izčrpne preiskave in dragoce- ministra Beckra in notranjega mi-Girard. da se udeležite te°a koncei- nih izkušenj zdravniške znanosti rajo in z ropotom zapirajo vrata, se prevračajo stoli in mize. Enajstletna hčerka Regulskih Luiza je hišnemu lastniku zaupala, da povzroča vse to duh njenega rajnega strica, ki se očetu maščuje za neko krivico. Vsekakor je zapustilo hišo več dosedanjih stanovalcev in je' zdaj napol prazna. Hišni lastnik je Regulske zatožil pri sodni j i ter zahteva. naj se izseliljo in mu povrnejo škodo. Ne ve sicer, ali ni vse to samo sleparstvo. ki se ga iz ne-! umljivega sovraštva dO kogarkoli poslužuje Regulski. Če pa res dru- nitra Grzesinskega. Obravnava je ta v največjem številu, da tako pa- j w. F. Severa Company je pionirka vzbudila v Berlinu veliko zanima-vrnemo našim gostoljubnim roja- v iskanju novih resnic, katere lah- \ nje, kajti primeri, da mora pred .sokom iz Bjssemerja njih poset pri ko pretvori v svoje izdelke za do- dišče vseučiliški profesor, so tudi v , nas. Kajti kadar je pri nas kaka brebit človeštva. Posledica tega je, Nemčiji zelo redki Še večjo senza-I zmC Pranja duh.je zopet Regulski večja prireditev, so zmerom zasto- da so ta zdravila jako priljubljena Cijo je pa vzbudila vest da je bil kriv' ker je stvar zamolčal Pri srpani ste-proeentno. Dolžnost naša po vseh Združenih državah. ! ^rofeser oproščen ' ^ panju stanovanjske pogodbe. Neki jc. da se udeležimo lega koncema j W. F. Severa Company se je ved- ! " Sodišče je obtoženca oprostilo na ' berlinski Pastor. ki dobro pozna ir jim pripomoremo do boljšega no zanimala za tujerodec, živeče v I temelju zdravniškega izpričevala v rodbino Kriških, je sodniji pi-u?peha- Združenih državah. Veliko njenih j katerem je rečeno, da je von M;;I " " " Vstonice za ta koncert dobite pri oglasov je bilo namenjenih tem lju- ier že več let duševno bolan našem rojaku John Košinu v Slo- dem, poleg i ir i • • -i » ».j ' ' ~ ^ pa izdaja letno Sodišče, v katerem prevladujejo < ol. Umiev je l>U v civilnem življenju dolgo let ban- venskem Narodnem Domu. Po kon- Zdravniški Almanah, ki vsebuje tu- • desničarski elementi, je brez obo- Kir, je soustanovitelj ameriške trgovske zbornice ter je i-gral v trgovskem življenju dežele važno vlogo. < V zamorc kdo, zanior* on pi-esoditi. kakšen vpliv ima vojna na trgovino. I pati je, da bo vsledtega nastopil proti militaristom. Tak njegov nastop bi bila pa tudi zato lia mestu, ker * l>° v kratkem žarela v Londonu konferenca, koje namen zo zmanjšati otioroževanje. Pobudo za konferenco sta dala angleški ministrski predsednik MacDoiiald in ameriški predsednik Hoover. certu bo tudi ples in prosta zabava. Igra Golden Eagle orkester iz di nasvete, kako se dobi ameriško državljanstvo. Ta knjiga je poseb- Girarda, tako da bc za vse ustre- ! no važna z^ ene, ki hočejo postati ženo- ! ameriški državljani. Izdajo za leto Torej nasvidenje 28. decembra j 1930 dobi lahki sleherni v vsaki do-zvečer! John Dolcic. ' bri lekarni. ATILOV GROB. V dolini zgornje Adiže prt Bol- , drugod, pravi ljudska domišljija, -mu stoji orjaška gomUa ob poti. bi bilo iskati mesta, kjer Je "šiba ki drži iz Caldarijav Mendolo. Od božja" za vekomaj shranjena: Mursko polje, Vovbre, Radovljica itd. Pajkove Črtice iz žit j a štajerskih Slovencev pa ti raaodenejo, da je Atila dve noči prenočil v Vurberkii. I pamtlveka jo kličejo "Atilov grob" 1 Ker je hT.nsldi poglavar umrl na Odrskem, njegovega trupla po vsej priliki niso prenesli proti Adižl. Vendar so starlnoslovcl smatrali za prikladno, da si od blizu ogledajo tumulus, visok 12 m in ob vznožju širok okoli 360 kv. m. Obstoji iz nakopičenega kamenja brez vsakršne malte in grmovje ga je preraslo prek in prek. Jeli so počasi, načrtu grebsti in so doslje na-dve ostri kladivi iz kamena, z za roČaj. Večje se zdi orož-manj&e pa zgolj orodje. Oboje iz neolitske dobe.... Atilove grob-so iskali po prevratu pri nas pri Sodrafttei. Tudi POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnin^ za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. -7- Uprava lista., Božično darilo trajne Vrednosti. * ' * DENAB, naložen na obresti, je edino darilo, ki ne samo obdrži tvojo vrednost, temveč postaja neprestano več vredno, VLOŽNA KNJIŽICA j e posebno PRIMSBNO DABILO za otroke, da postanejo v mladih letih vlagatelji in se navadijo rednega vaičorenjlt. ^ v? ,.« i vfs I Denar, ki ga naložite v naši banki, je NALOŽEN VARNO in se obrestuje po 4&>%. ^ tavljanja priznalo, da ta argument zadostuje za oprostitev .čudno pa je, da je von MrJler kljub duševni bolezni poučeval na berlinski univerzi pravno zgodovino in da o-stane na svojem mestu, čeprav so zdravniki oficijelno ugotovili, da hi normalen. smeno naznanil, da zaslužijo sočutje. ker jih res preganja duh hudobnega strica, ne da bi bili krivi. Sodnija bo imela težak posel, da ugotovi resnično stanje zadeve in ne ve, katerega paragrafa bi se poslužila napram strašilu. Napovedane obravnave se veselijo samo spiritisti, ki si od nje pričakujejo veliko koristi za širjenje svoje vere. STANOVANJSKA TOŽBA ZA • t i. 1 v Sakser State Bank .82 Cortlandt Street New York, H. uEiiliffiM Pred kratkihr te. Vaselila v nek iberlinski hiši rodbina Regui-skh. Od tega časa je pričelo v hi- ši strašiti. Podnevi in ponoči se slišijo čudni turobni glasovi, se odpi- DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam Jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in im-portirana domača zdravila, katera priiioroča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Piihe po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj ?e rabi. V ceniku bodete nafili Se mnoge drugih koristnih stvari. MATH. PEZDIR Bo* 772, City Hall 6ta.~ New York, N. V. i * Nesreča ne počiva! Tudi smf^4e:>apbiSiileni ste eni ali drugi vsak dan. KAJ Jj$TE,. P A. BTQR1L1 ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA s w r . „ r 0$R4tfR0 SVOJIH OTROKT Ali ste že zavarovani, ^a slučaj boleznr, nezgode ali smrtif Ako nee tedai pristopite .takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jedriote. . Naša jednota plačuje najvee bol-niške podpdre Tne d -loča moda. da mora biti pa.^ štiri inčf *. Lšje kc! je bil lani In take bo .šla mera vedno visjf in višje, da bo dospela do pazduhe. Potem bo obrnila nazaj, in bcmc po petih ali šestih letih tanj kot .smo biii lani ali pa predlanskim. ko žonske sploh pasu niso imele. Moda deloča čevlje iz kar je kože. Pavprazrav šolne, ne čevliev. Ženski šoln je čudna stvar, ki je v nasprotju z vsemi zakoni moderne znanosti. Ženski čevelj od pete do prstov ni dolg niti eno ped. Če ga postaviš poleg ženske noge, je za polovico stepala premajhen. Navzlic temu ga pa ženska obuje ln hedi v njem. Tc j2 po mojem mnenju osmo zemeljsko čudo. ki visoko prekaša vseh ostalih sedem čudes. Čevlji iz kačje kože' Ženska ima prirojen strah pred kačo. Ne samo pred kačo; celo martinčka irt gliste se boji. To ji je še iz paradiža o-stale'. Ct- bi bila ženska v paradiža pr.rr.etna. bi imeli danes .še vsi ljudje paradiž. Tako ga imajo pa samo ženske. Za čevlji pridejo nogavice. Glede nogavic je rojakom zadeva znana. razvidna in vsakdanja, za to pa ne bam razpravljal o tem zanimivem predmetu. Gl*de spodnje obleke ženske niso posebno izbirčne. Zidana mora bili in ne sme tehtati več kot par unč. To je potemtakem malenkost, katero bom preskočil in nameril razpravo v drugo smer. Vrlina cbleka je le za parado Letos prevladujejo vse barve: od bele do kodolajsaste in do žametno črne. Glede rokavov si moda še ni popolnoma na jasnem. So obleke z dolgimi rokavi, s kratkimi rokavi in so obleke brez rokavov. Letos zapoveduje moda. da mora vsaka ženska nositi mcderc Mo-derc je pa le za kamuflažo in običajno skrije še tisto, kar bi lahko prišlo vpoštev. Ženske obiske so globoko izrezane: na prsih in na hrbtu. Za vse tisto, kar je moda spodaj podalj -šala, je dosti profit ir a la na prsih in na hrbtu. Na hrbtu mora biti ženska dekol-tirana najmanj do sedmega vretenca. Ker so dandanes suhe ženske moderne, je mogoče vretenca kar iz daljave prešteti. Za vrat ne predpisuje moda razen žajfe ničesar. Kite še niso moderne, pa bodo po dveh ali tr^h letih. Zdaj si puste rasti lase, zrarii so jim do tilnuca in so se jim pričeli vihati navzgor. To je danes moderno. In tako dandanes ženski spol ne ve. če je man-delc ali babca. Obrazu posvečajo veliko pozornost. Mažejo se z cold creamom, vani-šing creamom, najraznovrstnejšimi pudri, rdečili in drugimi barvili. Nekatere se poslužujejo tudi shaving creama, toda te skrivnosti ne izdajo niti svojim najboljšim prijateljicam. To torej določa moda. Če sem kaj pozabil, naj me blagovolijo Iju-beznjive čitateljice opozoriti. Se bom pa oprostil in popravil. Pa še nekaj bi bil skoro pozabil. Današnja moda predpisuje, da je ženska suha in vitka. To je pogoj. Nekaterim moškim to prija, nekaterim ne. Meni že ne. V nedeljo sem srečal v Brook-lvnu mojo prijateljico Ančko. Čedno dekle je, velika kakor jaz, in jaz sem precej velika rogovila. Pa sem jo malo indiskretno vprašal: — Koliko pa vagaš, Ančka? — Stosedemnajst funtov, — je rekla, ne da bi trenila s svojim lepim očesom. — Kaj? — sem se začudil, — Samo stosedemnjast frmtov? Ali ni malo premalo? — Ne rečem, da je dosti, — je odvrnila, — toda, I bet you, Zgaga, vsak funt je na svojem mestu. And there you are! "G L A 3 NARODA1 NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 19. 1929 Th« LARGEST SLOVENE DULY In 0. i. 4. SVETONOCNA ZGODBA Iz flamščine prevel P. M. Proti enim dnevom se je peljal v snežnem metežu pod večer po cesti škripajoč sejmski voziček. Star mcž in pes sta ga vlekla. Za okencem se je belilo bledo lice, drobne, mlade žene, ki je bila nosna in je imela velike, žalostne oči. Šli so mimo in kdor jih je videl, ni o tem nič več premišljeval... Drugi dan je bil božič. Zrak ie bil cist in jasen, svetlosinje je ležal nad zemlje, ki je bila globoko vgreznjena v sneg. In hromi pastir Suskerviet, ribič Pitevogel s plešasto glavo in berač Schrobber- blodeži velikih cest, bregov in samotnih planjav tako hitro cplašili. Dokaj čudovitega so že videli v svojem življenju: vešče, strahove in celo prave duhove. — Toda sedij je bilo nekaj drugega, tako nekako kakor bojazen, če se bliža velika sreča. Srce jim je stiskalo in berač je mimogrede dekel: "Ne bojim še!...." — "Tudi jaz se ne," sta rekla obenem ona dva in glas se polnile razgnejene oči. Nato je tudi Pitjevogel upognil kolena. "Tako so tu sedeli, sladki glasovi so jim glave obkrožali, sladka sreča, večja kot vse veselje, jim je napolnila duše. In nihče ni vedel, zakaj. Medtem pa je poskušal stari mož zakuriti v železni pečici. Ko je Pitjevogel videl, da ne gre, je željno vprašal: "Vam smem pomagati?" — "Saj nič ne koristi, leš je mo- jima je tresel. — ' Božič je danes,' ker," je odvrnil mož. — "Ali nima- je tolažil Pitjevogel. — "In tedaj se Bog znova rodi," je ocbožno dostavil pastir: — "Ali je res, da stoji- beeck, ki je imel gnojne oči, so ko- jo tedaj ovce z glavo proti vzho- letlovali v troje po kmetih. V svete tri Kralje so se preobleki, se seboj so vzeli leseno zvezdo, ki se jc vrteli na drogu, nogavico, da so vanjo spravljali denar, in dvojno vrečo, kamer so vtikali jedi. — Svoje suknje so imeli obrnjene, pastir si je dal na glave visok klo buk. Schrobberbeeck je nosil ve- du?" je vprašal Schrobberbeeck.— "Da in čebele pojo in letajo." — "In ted?.j morete videti skozi vode," je potrdil Pitjevogel. Spet »e bila tišina, ki je bila nekaj drugega kot tišina, kakor da trepeče v te nič premoga?" — "Nimamo dene rja," je rekel stari žalostno. — "In kaj vendar jeste" je vprašal pastir. — "Nič nimamo jesti." Kralji so gledali zmedeno in preplašeno na starega moža in na mlado ženo. na ctroka in na psa, ki je bil suh kakor trska. Nato so se spogledali. Eno so bile njihove misli. In glej, nogavico z denarjem so mesečini duša, ki jo občutimo. —1 brnili ženi v naročje. Vrečo z vse-"Ali verujeta, da pride sedaj Bog i mi dobrimi jedmi so izpraznili. — spet na svet?" je plašno vprašal Vse, kar ie bilo v njej, so položili na nec, ki je ostal še od procesije, in j prosjalc in mislil pri tem nn svoje vegasto mizico. Pohlepno je vgri- Pitjevcgel, ki je vrtil zvezdo, si je namazal obraz z mastjo za čevlje. Bilo je dobro *eto z bogato jesenjo, pri vsakem kmetu so imeli koline, za vročo pečjo sc sedeli, puhali dim iz pip in niso imeli skrbi, kako se bodo preživeli. Pastir Suskewiet j*: znal gledati zares tako beraško, da je bilo, ko je vzšel mesec, stopalo nogavice polno denarja in je bila vreča napeta kakor trebuh. Kruha je bilo v njej in obrezane gnjati, jabolk, hrušek in klobas Najboljše volje so bili, drug drugega so suvali in so že uživali ugedje, da bodo dar.js zvečer enkrat pili pri "Vodni deklici" veliko steklenice "vitri-jola" in si bodo tako nabasali trebuh z dobrmi in okusnimi jedmi, da bi lahko jabolko na njem ubil. Šele ko so kmetje pogasili luči in se odpravili spat, so nehali peti in začeli v svetli mesečini šteti denar. Ljudje božji! Za cel teden zelenega! Pa si bode še lahko kupili mesa in tobaka. Z zvezdo na rami je gazil naprej Pitjevogel; ostala dva sta mu sledila in slina se jima je cedila v ustih. Toda njihove grebe duše je objemala počasi čudna potrtost. Molčali so. Ali jim je bilo vse to od belega snega, ki ga je obseval visoki mesec .ali od njihovih lastnih senc, ali od tišine, te tišine iz snega, ko "se ni o-glasila niti sova in ni ne daleč ne blizu zavijal noben pes? In vendar se niso ti potepuhi in Kako zaustaviti kašelj N« imstlte, da l>i se kn-ft»lj razvil «ii» nevarne tnfke. KftUtttnvit« pa 8 Severn's t'uiiRh Ha Is am-nm. Ustavi SegftUuije. pomiri Krlo.'Ta zanesljivi balsatr |>roti kai-1 ju j« priljubljen v •domovih že nad '0 let. Vas lekarnar ga Ima. in Mi centov W. SEVERA CO. Cedar Rapids, iowva SEVER*'« grehe. — "Da," je rekel pastir, "toda kje, nihče ne ve.... pride le za | eno noč." Njihove sence so bežale j pred njimi, da so bili le še bolj j plašni. Nenadoma so spoznali, da > io prišli s pota stran. Vzrok temu i je bil ta sneg. ki je prekril zamrzne potoke in pota. Obstali so in gledali okrog sebe povsod sneg in mesečina in tu pa tam drevesa, kakor daleč so videli, pa ni bilo nikjer nikakršne hiše. Zgubili so se. pri mesečini so si pogledali v preplašene oči. ' Dajte, molimo," je prosil pastir Suskewiet, "in nič hudega se nam ne bo zgodilo." Češčeno Marijo so šepetali, ko so šli obotavlja-je naprej. Tedaj se je zgodilo, da je zazrl Pitjevogel večerno luč, ki je mirno žarela iz okenca. Nič niso REŠENE PLESALKE Skupina mladih plesalk, ki so se rešile iz gorečega poslopja Pathe Manhattan Studios v New Yorku. Pri požaru je našlo smrt deset oseb. cnoindvajset jih je bilg pa ranjenih Car, carica in Rasoutm. znil starec v kruh, mladi ženi pa je dal rdečo jabolko. Preden ga je vgriznila. se je poigrala z njim pred i smejočimi očmi svojega otroka. -"Hvala vam," je rekel stari mož, i "Bog vam bo plačal!...." In so od-' šli po pet. po poti. ki so jo vsi tri-' je peznali, kakor nevede v smeri k "Vodni deklici". Toda nogavica je tičala zvita v Suskewietovem žepu in vreča je bila prazna. Ne vinarja, ne drobtine niso več imeli. Dvorna dama zadnje ruske cari-i ugoden trenu'pk in pobegne. Nace Ana Vvrubova o razmerah :ia. j šla je prijatelje, ki sc ji nudili za-ruskem dvoru tik pred revolucijo.! vetišče. čeprav so sami tvegali V Stockholmu je izšlo že več iz^-! glave. Pozneje se ji je posrečilo pri-daj spominev ruske dvorne dame: ti po ledu do Finskega zaliva. Si-in intimne prijateljice zadnje ru- reta je bila napel zmrznjena in bol-ske carice, nesrečne Aleksandre j na tako. cla je komaj vlačila noge Fodorovne — Ane Vyrubove. Ko je za seboj. Tu se je zavzela za njo izbruhnila februarja 1. 1917 v Rusi- i finska policija in je rešila. "Ali veste, zakaj smo dali svoj ji prva revolucija in ko je prišel na krmilo znani tribun Kerenski. ie vzbudilo splošno senzacijo vest. da je dal Kerenski takoj aretirati Ar.o Vyrubovo. Na carico je padel takr. i strašen sum. Njeni spomini so točna slika zadnjih let tragičnega življenja ruskega carja in carice. Vse grozote. katere je prežitela v ječah, niso vplivale na njo tako. aa bi pobarvala da je imela veleizda- . svoje spomine z gnevom in mašče- ; denar tem ubegim ljudem? " — ie' jalske stike z berlinskim dvorom in j valnostjo. Odkrito priznava, da je! da je zloglasni mužik Rasputin po njenih navodilih deloval na to. da bi Rusija r.a lastne pest sklenila mir z Nemčijo. S tem je hotela je bil ta otrok Bog?' "Kaj vse! rekli, toda globoko so se oddahnili misliš!" se je smejal ribič. "Bog jej in šli na tisto stran. Nič niso rekli ogrnjen z belim plaščem, ki ima1 toda videli so in slišali vsi trije: šli- 1 zlate robove, In ima na glavi kro- j prašal Pitjevogel. "Ne." sta odvrnila. — "Jaz tudi ne vem," je končal Pitjevogel. Čez čas je rekel pastir. "Mislim, da vem: morda pa , . „ ! Aleksandra Feodorovna baie rešiti a i omajani carski prestol katastrofe. Z aretacijo dvorne dame Ane Vyrubove in s preiskave prpti nji, naj šali so, da čebele pojo. in pod sne-! no, kakor v cerkvi." _ "Pa je bili bi Se Ug°tOVil°' lc°Iik° 3ri Cirknici. Nahajal se je v Milwaukee, Wis. Iščem ga radi domačih razmer. Anton Knafel, Box 1644 Sndbnry, Ont., Canada. <2x 19&20 > rali oropali vsega, kar je imela. Pretepali so jo in .ji pljuvali v obraz. Ko so ji prinesli jesti, je smatral bolj-ševiški stražar za posebno junaštvo, če ji je mogel pljuniti v skledo. Ko je pa dobila vnetje trebušne mrene in ni mogla hitro vstajati, ker si je bila pred dvema letoma pri železniški nesreči zlomila nogo in je morala hoditi z bergljami, so jo neusmiljeno suvaii v noge. Najbolj kruto je ravnal z njo jetniški zdravnik, ki je prihajal dan za dnem v njeni celico z veliko rdečo zvezdo na prsih in sramotil jetni-co na vse mogoče načine, ker se je bal, da bi revolucijonarji tudi njega kot buržuja ne aretirali. Slednjič so težko bolno dvorno damo, prepeljali v drugo petrograjsko ie-čo. kjer je morala ostati do nadalj-nega. Ječar je bil pijan in videč, da Vyrubova brez bergel j in spremljevalca ne more hoditi, jo je postavil v kot, češ, da se ne sme ganiti, dokler se ne vrne. Mimoidoči so i ji pa sami prigovarjali, naj izrabi ganizem neozdravljiva krvna bolezen. Carica je živela v neprestanem strah za njegovo življenje in to je dajalo pečat vsemu njena-mu nehanju. Iz tega, čisto materinskega vidika, je treba presojati vse, kar je počenjala- Carica ni bilo osovražena samo med velikimi knezi in velikimi kne-ginjami, temveč tudi pri višjem ruskem plemstvu, živečem v brezdelju in razkošju. Vzgojena je bila na skromnem knežjem dvoru v Nemčiji in zato ni čuda. aa je bila pridna in varčna in da ni imela širšega obzorja niti v političnem, niti v družabnem pegledu. Ni znala im-ponirati. niti priboriti si simpatije in iz tega se je sčasoma razvila o-samljenost carske rodbine, nezaupanje. sumničenje in obrekovanje Pa ne samo s tem, temveč tudi z malenkostmi, omahljivim carjevim značajem se je razvilo okrog carske rodbine tragično ozračje. rice o njegovi izredni moči in vplivu so namenoma širili carjevi sovražniki. Rasputin je bil tip. kar-šnih je v Rusiji več. Manjkala mu je boljša izobrazba in njegova inteligenca je bila srednja. Tudi važnih političnih načrtov ni nikoli i-mel. Njegov vpliv na carja in visoke državne« dostojanstvenike se ie nanašal baje v prvi vrsti na osebne zadeve. Mnogim je preskrbel napredovanje ir. odliKovanja. za kar je dobival bogate nagrade. Tudi ni res. da je bil razuzdan in perverzen, kakor so trdili *o njem carjevi sovaražniki. Policijski protokoli pravijo, da je rad pil likerje, kakor .. „ r more z nj:m nstreCi, m ti rerlte da naj vsi ruski mužiki. a v pijanosti Selila natnr'i f»l zalagatelja z zdravili je rad bahal, da ga imajo vse žen-!_____—a j v ske rade. Če je pri tem namigaval j na dvorne dame ali celo na carico. je nesramno lagal. Spomin Ane Vyrubove so v tem pog. lu zelo prepričevalni. Včasi je Rasputin sicer zašel med prostitutke in se z njimi napil, potem se je pa kesal svojih grhov in nihč, kdor ga je poznal, ni dvomil da je njegovo ke-sanje iskreno. na, ni mogla spati. >Sr<. T. IJ. Heed Hatfield. Ark . jr l>|-l:< valt-d -Vugii-Tone t:ik•» i>Iuj*;t t>a. d;i J*-pis.il.i izdelovalcem tega zdravila «J- je najboljše zdrav lin. kar jih še raljrtu H'l.i sem iwilehria in n<*-zmožna opravljntl k iko del«i. Mila «eiu ri»-rv< astia in p«- n«i<"i ni*>-ni im>^la spo.ti; v-.ik šum m«- j-- vznemii il. ^»--iaj jt- nio-•"'* zdravje ttnljSe. nis.-in nervozna in !ah-k> mirno spir>i N»- tn r F/fl'lSK if "*:ia< Nnrruln**. 225 A KROV FARMA je naprodaj. 25 glav govedi, 2 konja, 3 prešiči in 150 kokoši; dobra hiša. hlev in druga poslopja, vse crodje. nova garajša in mlekarna, tekoča voda. 2 milji od postaje, 1 miljo od šole. Kdor se zanima, se Ko ga je Vyrubova posetila v Si-Imu hudi lePa ~ Za drQ*e biriji na domu. kamor je raj zaha-1 Podrtbnosti in ceno se izve pri: - Gnilo rusko samedrzje je ze dol- , , , , . . , .. Jakob Mam. Box 44. Dorloo. S. Y., 1 jal. je lahko carico potolažila, da zi-1 vi Rasputin tam kakor v patrijar- Schoharie Co. 13x 19.20&21) Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Druitvo za Greater New York in okolico, ink. * -r i rjBewimatoi ODBOR 1929: PrtMcdniK: FRANK HOTKO 402 R 92nd Street. Npw York City Podpredsednik: MICHAEL UREK. 1715 Gates Avenue, Brooklyn, X. r. Tajnik in arhivar: JOSEPH r-oGACHNlK, M Ten Eyck Street.' Brooklyn, N. T. Blagajnik: PETER ROr»K. S23 Alpha Place, G)end»ie. L. I. 2*p?enik«ri MARTIN COREL. <7 Scholes Street. Brooklyn. N. T. Nidiorni Odk«r: ANTHONY KOSIRNTK. 10121 - SSth Rd.,' Richmond HUL I*. let. FRANK LTTFŽRA, 451 Morit« Avtfeue, RncfcviUe Center. L. T«l. JOHN JURKAS S55 So. 4th St.. Brooklyn, N. Y. Kdor izmed rojakov ali rojk in j še ni član tega d rušita naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, to-da^najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skoro 13 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v. blagajni nad $15,000.00. Druitvo tboruje vsako tretjo soboto v svojih društvenih prostorih v Beethoven Hali, »t med drugo tn tretjo Ave.. New York. mu V go bolehalo na neozdravljivi bolezni, car pa ni imel toliko moralne j moči, da bi spravil v hirajoči dr- j žavni aparat novo življenje. Bal se je enako novotarij. kakor intrig in atentatov. Ni bil zmožen, da bi zbral okrog sebe ljudi, ki bi videli, v njem poglavarja velike Rusije. J V carski rodbini so po številnih j razočaranjih nehali zaupati celo; najbližji okolici in postajah so ve- j dno bolj praznoverni. Verovali so v mistična prorokovanja. v sanje, v spiritistlčne čarovnije in čudeže. In v tem času se je pojavil na obzorju zloglasni sibirski mužik Rasputin. Bila je nedvomno velika napaka, da sta mu car in carica tako zaupala in da sta ga kmalu prišteli vala med svoje najintimnejše prijatelje. Rasputin je bil prevelik pustolovec, da bi mogel pokazati car- j ski rodbini pravo pot. Toda ljube- ; zen roditeljev do nesrečnega prestolonaslednika Aleksej o je bila no zatrjevanju Ane Vyrubve glavni m edini vzrok, da je dobil Rasputin j na dvoru tako veliko moč. Prišel . je prvič k bolnemu Alekseju, ko je 1 bil še mlad deček, in tolažil je ro-1 ditelje, da bo kmalu okreval. In res je Rasputin tako vplival nanj, Naročite SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street , New Ydrk, N. Y. MAŠČEVALNA LJUBEZEN _ _ ^ : i«........... Francoski spisal Gf-orgrs Ohnet. wummmmmtmmm f Za Glas Naroda priredil G. P. "WD1—81" UU JUkiL,. . (Nadaljevanje.) Ah ne igrate naprej, grof? — je vprašal Andrej Madžara. Z vami napol, ce vas veseli! — Dobro. Koliko denarja imate pred seboj? — Ne pride vpoštev. Držim sreherni znesek!' Med igralci je nastalo gibanje, kot če bi bilo pričakovati odločil-r.e višine igre. Predstojnik kluba, general baron Gaujard, ki je igral * Valanconom piket pri sosednji mizi, je vstal ter prišel preko, dočim je neki gospod rmenkasle bane, istotako stopil k barakatni mizi. — Partijo si bom ogledal, — je rekel svojim soigralcem. Gospod Linguet, vas bodo le osmukali. Ostanite rajše tukaj. _ je rekel neki bogat trgovec z oljem iz Grassa. Mali mož pa je imel resnejše stvari, kot dobivati ali izgubljati bankovce, po deset frankov. Njegove oči so bile neprestano zapičene v lepega Andreja in ne da bi poslušal ugovora, je odšel proti mizi, kjer so igrali bakarat. Igralski natakar je ravno prinesel sveže karte in Madžar jih je zmešal na mizi s pretirano natančnostjo, ki je bila samaposebi sumljiva. —No, Valancon, na tak način torej nadzorujete veselico, med moje roditlje spadate? — je pripomnil Andrej mirno. — Jaz sem bil truden na smrt danes zjutraj, ko sem prišel iz komata. Vsled tega mislim, da imam pravico oddahniti se ter nekoliko mirno posedeti. Ali prihajate iz kazina? — Da. — Ali je bilo lepo? Krasno! Ali ste videli mojo ženo? Morala je oditi istočasno z gospo de Prejean in s Tristanom. Andrej je opazoval zelo pozorno Valancon a., ker bi rad vedel, če je Lil tudi on v kom plotu proti njemu. Slikar pa ni niti trenil s trepalni-t ami. Gledal je nasprotno napeto, kako je Madžar mešal karte. Ko je bi.a igra uvedena, je pogledal grof ves krog igralcev ter rekel nato Valanccnu s pretirano dvorljivostjo: Ali hočete dvigniti, spoštovani mojster? — Z veseljem! Umetnik je posegel po kartonu, ki deli karte na dva dela ter ga utaknil v igro. Madžar je zmešal nato obe polovici ter ju položil v stojalo iz dragocenega lesa. Messieurs, faites vo j i ali jih iz podzavesti klicati v za-; ; vest. Neljubo stran pretočnega' nosti najdragocenejša naših zmož- 1 pamtenja mi & nekoč omenil naš nosti. Tega se zavedamo zla.su te-I ucetnjak J" L" "SPisal sem vč"asi daj. kadar nam jame pešati z bo* i noVel° ali kaj mi je de- starosti, zastrupitve ali kakega SJal" "Ko se je stvar sem drugega vzroka, kadar se ne more- jo P°novno Prečital in se zavedel. mo domisliti kakega imena, števila, cbraza. Ta bolezen, amnezija, u-tegne postati toli nevše^na. da povzroči živčno razdražlijivost in nam otruje veselje do življenja. Nič manj zoprna pa je nasprotna skrajnost, hipermnezija. Gotovo ste že čuli o dekletu, ki jo je po šolskem neuspehu popadla blebe-talna kriza, med katero je vse vprek čebrnjala to. kar bi bila mo rala povedati pred izpraševalci. Njen pomnež. obilo založen, jo je ostavil na cedilu v usodnem trenutku. Poprej je pamtila premalo, pozneje pa preveč. Preobilica še daleč ne izključuje nereda. Naj pa mar sklepamo, da je hipermnezija prikrito stanje umobolnosti? To bi bilo prehudo rečeno. Vendar pa pomeni neko anormalnost. Spominov nam nikoli ne netlosta-ja. Koliko vtiskov — vidnih, slu-, havnlh, vohalnih. okusnih, tipnih, še trije izgubljni stavki. - si je rekel. - in jaz bom opustil to 1 endoPSihičnih itd. - morejo hra- niti možgani, to se ne da dopove- da je isto misel obdelal že ta ali oni svetovni pisatelj". Preobilo pametovanje se je torej izkazalo za kvarno. Tako ima prav slovenska poslovica. ki pravi: Kar je preveč, še s kruhom ni dobro. K. . | ..gro! Nesreča mi daje izvrsten izgovor da odidem ter se izognem ne varnosti, o kateri je namigaval Tristan. V istem trenutku pa je napravil grof Chestiani odmor v igri, položil na mizo svojo tabatijero, si izbral z veliko previdnostjo Havana-smodko ter jo prižgal. Ko je gorela, je prijel zopet za karte ter izpre-govoril običajne besede: — Gospodje, — igrajte! — Igre so izvršene! Kon*eno je izgledalo kot da se je sreča obrnila. Trije polni stavki za bankirja, nato odmor in zopet pet poln:h stavkov. Mase zlata, bankovcev in igralskih znamk se je pričelo kupičiti pred Andrejem in pričel je mrmrati: — Najmanj štiri tisoč luidorjev mora biti. .. Madžar je govoril naprej: — Gospodje, igrajte!.... Igra je završena! Hotel je ravno zopet dajati, ko je bila od zadaj položena roka na njegove karte tef je rekel baron Gaujard s povdarkom: — Za trenutek! Zdi se mi, da imate več kart. kot jih spada k igri! — General, vi me žalite, — je vzkliknil Anrej. ki je vodil banko, poln tragičnega ogorčenja ter napravil poskus pomešati karte, a predsednik kluba je držal roko in Valancon mu je pomagal. — Nikakega kričanja, nikake pozornosti! Sledite mi v stransko sobo! — Mi vemo, kdo ste ter se boljše razgovorimo v majhnem krogu. S tresočimi koleni je vstal Madžar, ko je zaklical neki presunljiv glas: — Stojte! Ne pozabite delničarja! Če je grof Cethiani slepar, je tudi oni, ki deli njegove dobičke. Zahtevam, aa se napravi tudi sedaj na polovico! Mah Linguet je iztegnil svoj prst proti svojemu smrtnemu sovraž-nikp. Jaz! Jaz! — je vzkliknil Andrej ter se visoko vzravnal. — Vi i si drznete sumičiti mene! Prvotno presenečenje osleparjenih igralcev se je izpremenilo v veliko jezo in vicomte je videl krog sebe zgolj jezne obraze in pravcata ploha žaljivk se je vsula nanj. — Tat! Ropar! Hočemo Imeti svoj denar! Andrej je odrinil od sebe najbolj drzne. — Prvega, ki reče le še eno besedico, razdrobim! Mali Linguet pa ni bil mož. ki bi izpustil svoj plen. kajti predolgo je že čakal na ta. trenutek, da bi bil dostopen za ustrahovanja. — Nlkakih žaljivk in pretenj!--je izjavil. — Tukaj imate opravka s poštenimi ljudmi, gospod de Preigne. Vrjetnost, da ste lopov, pa je prevelika. Kmalu bomo Izvedeli. Zaenkrat pojdite z gospodi, ki spremljajo vašega tovariša. Stvar bo natančno preiskana. .. Ntkdo se ne sme dotakniti kart! Valancon Je bil zaposlen s tem, da je zbiral v košaro vse, kar je preostalo od igre. Sedaj.pa se je sklonil proti Andreju: — Pojdite z menoj, vicomte. Ne smete ostati tukaj, ker bi bili izpostavljeni žaljenjem.... Ce se lahko opravičite, hi te te s tem!.... , _ (Dalje prihodnjič.) dati. Nikar namreč ne mislite, da se naši dojmi zabrišejo, umikajoč se novim podobam. Dokaz to, da se često nehote spomennmo z izredno točnostjo, daljnih, v časi neznatnih dogodkov. Na to kaže tudi prastara legenda, ki trdi. da se človeku ob smrtni uri razgrnejo liki panorama vsa doživetja pred očmi. Naš pomnež po takem ne hira zaradi premajhnega števila vtisov. PAIN-EXPELIER or.p. . „ . » MILIJONI VAŠIH LASTXIII LJUDI PRAVIJO «1a ni robrnepi X.;r:!rr.enta. k* di delovni tako hitro in zadovoljivo k<.t PAIK-EXPELLER.- Kahijo Ki za i rehla bolečina v prsih, Klavobule, bolesti v hrbta, oko-rttiele mišice, trde sklepe, izvine. upahnjenja, revmatične bolečine, nevraljrijo itd. Toležrča odpomoč. katero dobe, je neprecenljiva. prepričajte1 se, da dobite pristno. ANCHOR trgovska zi unika na omotu je vaše iara-rtvo. Vrcina in zarrmii-. a knjižica je oviia kroj v?.ike steklenice PAIN-EXPELLERji. V vseh lekarnah. 35 in 70 centov, ali dir t kino od; Th» L«bOr~afori»9 o FAa. RICHTER fc CO. BERRYANO South FIFTH STS. BROOKLYN, fx.V KILLS PAIN- Kako sc potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen po to rati i ! stari kraj, je potrebno, da > poučen o potnih Ustih, prtljagi Jo drugih stvareh. Vsled naše d»«lgo-letne izkušnje Vam m t samorenio dati najboljša poiasnila In priporočamo rrdr>5 ie prvovrstne brio-parnike. Tudi nedriacijan! zamrejo po lovati ▼ stari kraj iia obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za po"n.iieT (Return Permit) is Wash-intrtona, ki je veljaven xa eno leto Brez permit* je sedaj nemogoče priti nazaj tudi ▼ teku 6. mesece« in tati se ne pošiljajo več v stati kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanje« v stari kraj. Prošnja za permit h mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj w ji)xi pošlje na Barge Office New York, N. V. i KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljave z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, ■ kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti no: Stariši ameriških držav. Ijanov, možje ameriških državljank ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drug« polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. lets onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stal no bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte n* poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 12 CORTLANDT STREET NEW YORK Kretan je Parnikov Shipping News — 26. aeceniDr j : Uuthiuntie^u, Havre 27. deoembra: Maurruuu, Havre Minnesota. CnerUiurg 2č decembra : 1 >ciit--M. Jil*i.■ irton «-hl-tt>. ur 33 Jančarja: i • •.'!••! t".i;rr. Fti -m*-n 3". jan.iar.a: Itr. :ii*-n. »'h. rl- t:rc. t!rem«*n • ■lynipii »'ti^rtn.uTK Ji. n. X:ii-.li. 2. januarja: l i« till. 1 "1 - rlx-»ig. 2 januarja P«IUUJBUM>. < "tn-rt."U! 4. Januarja: M innr-Udika. »"ht-rb'ii i -r»-iit;.ir i-«. <'l:«-rl.oui Miiwaukf-«-, iaitibarK i'<>nt<- <:rar;. i.-. Ni. 8. januarja SaturnUi. T 9. januarja: \« inl«m, i u , ri, 1C. januarja: • H>mi>i<-. «-rl»<'Urt; lirtriiini. <-!. ■rlnjuri;. 11. januarja: K. ilultlit . «" ti. : l. uri;. .\i imif k.ilni.1 14. januarja: Nafoti, «..-n o \ a 1S januarja: Amerii:!, h-rli. irK 16. januarja: At... ii.-li.-ti. /lu-rUmr 17. januarja: i:. .1." Kran 1 la vr 18. januarja: .\nirs i.- Vi.it fi.i n. Ch. r»H,ar »*U-Vflan.i. rin-rl^iiii 22. Januarja »'■•rite iiian i-;ijri:i no. 23. januarja: StUttK:«rr. i ...il pi 24. januarja J'ari>, llavr WwlrmliUK CIm rl>- rl-.nrj; 11. - V .1 Vii-,'i. <:,;. v • ur .Mir, lli«-Mi.-ri ri-- -aru. Am u rj>. ri 1. f: k:t, 6. februarja: IT--.J. TI, I 7. februarja. li- Ktiin- 8. tet:ruarja : 1 lamhttrtr i-V«*it i "lit-rlMiurK. ur M.t ' T: t«- Urala "2 februar a \mi rii .i. • 'i 1.2. februarja 14 feDruarja . jviturnia. '11 15 februarja: i:> i.ul>t* Minil. v.-k i 15. februarja: l r. - .1. nt llanlirtfr. rherl :l l I.inil.i, rt; •li Ci-nova »urjr. llreni*-n 1» Hri-fiit-ti rlw.urjt. Hr*>n < "h«-rt'<>urK 20. februarja: S41 ttK.i I, 1 !••.,!. ji' 21. februarja: I'.iri?.. lluvrn Msij»-.-ti<-. Hreai. n. ChtrrlMiiirK, I2r*-m«-n \V". -t- i 1:1.-111.1. I * ft--1 tKiUr H 22. februarja: «"l.\.u.n.t rhrrli i.ri;. Ilaml. 26 februarja: ' -.r^■ \\ i-hiriijl.n. • *h»-rl«.ur f.ltru 27. februarja: 1 t.-riiii, iMi.w l*mrK. Hrtini-n ir M«-r, llr.-rsifn V JUGOSLAVIJO PO CUNARD. PROGI NaJhitiejša parooaana služba na .svetu, h dni do Jugoilavjf. Parnikl odpluje.o iz \tw Vorka v Cherbourg^ vsako sredo. Potujte na enem itmid naslednjih velikanskih parmkov. BERENGARIA AOUITANIA MAURETANIA Vsik ?•♦•».'k \'iT.\},t tudi Ii<»\ i ; .«! Mk! nu "Ije v iia> • - li~;ki 3 r:.zr«- in v. I* v:» t iit- k.U>i!><- j.r-'-»t.iriii zabavni prustori. izvrstna duma a hrana, uljuUua [«.-»tr»*žl>a. CUNARD LINE Vj.>;.i;iJte r.a najd l!ii»tnrano « l,rk<> ktjjiž.. I. - zarfilolij. '/.A na.laljTit [» j.f-fiil.i !•♦• «.ljrrit»- na 7.;. l..|.r jk:I Culiaftl pi a!l l.J- PHf na: 25 BROADWAY, NEW YORK POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je na-očnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino a d direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. 6DNI nm 0CfcANA Nalkrajfta in najbolj ugodna pot caj ootovanja na ogromnih oarnlltlh: j ILE DE FRANCE 17. jan.: 7. feb • 7 P M.' ilP.M.t PARIS 21. Jan.: 21. februarja 15 P. M ) (1 P. M J : Najkrijfta pot po tcieimcl Vsakd • Je v posebni kabini * vsen»l m- az«-n v «Jrug»-tn riaredu. ' PIIELPS RKOS. 4 t O ^Jen Agentje 17 Battery P"aca, York Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. KoprivSek. Midway. John Žust. , Moon Run. Fr. PodmllSek. Pittsburgh. Z Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich. J. Pogačar Presto. J. Deminar. Reading, J. Pezdirc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. ln okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton. Joseph Jovan Willock. J. PeterneJ. WEST VIRGINIA: Williams River. Anton Svet. UTAH 1 Helper. Fr. Krebs. VISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik In /os. Koren. Racine in okolico. Frank Jelene. WYOMING Rock Springs. Louis 'iaucl*er. DIamondville. F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo ri