Pomladanske cvetice. Naj perva pomladanska cvetica je pomladansko resje (Erico carnea), ki kinči z rudečim cvetjem naše stermc liribe apnenale, in daje čebelam pprvo in prav zdravo pičo. Prikaže se potem ludi zvonček ali korčik (Galanthus nivalis). Na mali štiblici visi beli cvet, ki je iz treh belih latic in iz trch manjših zplenih peresic. Cvete mesca sušca ali ludi prpd. Rastc po robeh in germovju. Otroci imajo zvončke radi, ker nam oznanujejo, kakor zvon iz turna, veselo ponilad. Vijolica (Tiola odorata) ima v čašici 5 pprc in cvetno krončico; je modra ali tanino višnjeva. Raste po niejab in pri plotih; cvelp mesca sušca in malega travna; diši prav lppo, — toda premoeno in omamljivo, če jo imamo v stanici. Ravno v tem času zarumeni dišeče cvetje mačkovja (Sali.\ caprea). Kraj senožet po germovju se vzdiguje z višnjevimi glavicanii podlesk (Crocus vernus), ki je jesenskemu u.šivcn (rolcliicum aiitiininale) prav zpld podoben. Pljnčnik ali palcnik (1'ulmonaria offic.) ima ludi modro cvetjp in pegaste perca. Raste po gprmovju in po travnikili. Ta cvplica ima zdravilno moč v sebi. Kalužnica fCalllia palustris) ima lamno zelone, svillp perca na močnili steblih in rumpiijakasto, svillo cvelje iz ppl pprc brez časice. Cebele gredo rade na njo. Cvetje dajp rumpno barvo. Zlatice (Ranunculus acris) so vcč plemen; imajo svillo rumeno cvetje. V nekterih krajili jili je po travnikih vse rumeno. Med travo za živinsko pičo niso dobre. Riimene vijolice (Cheirantus Cheiri) imajo ravne štiblice in gladke perca, tudi lepo diše. Potočnice (Myosotis palustris) so modre in polne cvplja; — poinenijo zvestobo. Se druge pomladanske cvpiice so: lapuli, jeterčnik, šmarni slak, petoperstnik, bučnice, mali lesjak, regral, marjetice, orlicc i. t. d.