= o
isf ■O
!o
; r^
a>
ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA!
© 02/788-54-00
Vsi rabljeni avtomobili so na... .avtocenter-serbinek.si
Avto Serbinek d.o.o.
PE Ptuj, Mariborska cesta 68 • Prodaja novih vozil Ford
<£) 02/788-54-00
Po naših občinah
Videm • Kupujejo za dobičkarsko preprodajo ali gradnjo? O Stran 2
Po naših občinah Žetale • „Če bi rekel, daimajovSVRLštalo, bi užalil kmete..."
O Stran 3
Po mestni občini Ptuj • Turniščani pri bioplinarni niso stranka v postopku Z> Stran 4
Ptuj, petek, 20. avgusta 2010
letnik LXIII • št. 64 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Moškanjci • Poletna sezona na letališču
Pred vrhunci letošnjega dogajanja
Na letališču Aerokluba Ptuj v Moškanjcih so te dni na vrhuncu poletne sezone, ki se tako po številu dogodkov kot po uspehih članov uvršča med boljše v zadnjih nekaj letih.
Takole pa smo med pregledom letala, ki ga opravijo pred vsakim poletom, včeraj dopoldne ujeli skupino mladih letalcev z direktorjem letališča Moškanjci Stankom Čušem na čelu (v zeleni majici). Ta nam je v krajšem pogovoru pojasnil, da so predpoletni pregledi na letališču nekaj povsem običajnega; na posnetku pregledujejo motor na ultralah-kem letalu Virus, ki je slovenske proizvodnje. Izdelujejo ga v podjetju Pipistrel v Ajdovščini, letalo pa je na prestižnem tekmovanju ameriške vesoljske agencije NASA osvojilo kar dve prizanji za svojo edinstvenost in inovativnost.
Sicer pa je te dni letalska sezona v Moškanjcih na vrhuncu. V četrtek, 19. avgusta, je skupina petih padalcev Aerokluba Ptuj odpotovala na svetovni padalski pokal v Avstrijo, te dni pa se vneto pripravljajo na 32. ptujski padalski pokal, ki bo 11. in 12. septembra. Pred tem bodo v soboto, 4. septembra, na letališču gostili nekaj tisoč udeležencev osmega maratona Poli.
-OM
Foto: Martin Ozmec
SAW HOTELS & RESORTS
m s k:
r,J
e
V TERMAH PTUJ 19.-22. 8. 2010
4L
Grand Hotel Primus
RIMSKI TABORI ZA OTROKE
RIMSKA POVORKA po ptujskih ulicah v soboto, 21. 8. 2010 ob 11.00
INFORMACIJE, PRIJAVE in REZERVACIJE Terme Ptuj, d.o.o.
Telefon: 02 74 94 178 | www.terme-ptuj.si
41
(0 O
O
^j^arodno ^Fabavne ii lasbe
Perutnina Ptuj
|" *|AGER
MESTNA OBČINA PTUJ
Ptuj 2010
S I I t I M A
VI»E«T«N
Štajerski
TEDNIK
Minoritski samostan, 20. avgusta 2010 ob 19.30 uri
Videm • Industrijska cona v primežu politike
Kupujejo za dobickarsko preprodajo ali gradnjo?
V videmski stranki SDS so prepričani, da z domačo obrtno cono ne bo nič dobrega. Dvomijo, oziroma bojijo se, da naj bi sedanji kupci za zemljišča v obrtni coni plačali predujem le za to, da si bodo zagotovili nakup in lastništvo, nato pa čakali tako dolgo, da jim bo zrasla cena in jih bodo lahko dražje, z lepim dobičkom prodali resnim graditeljem. Župan Bračič pa takšne očitke v celoti zavrača.
Poslanec Branko Marinič pravi takole: „Osebno sem si nemalo prizadeval za to, da je sploh stekel postopek spremembe namembnosti, saj je bila zemlja za obrtno cono prvovrstno kmetijsko zemljišče. Me pa skrbi dejstvo, da v zdaj že itak majhni obrtni coni, saj meri le dobrih pet hektarjev, mišljena pa je bila na desetih hektarjih, parcele kupujejo ljudje, ki nimajo resnih namenov kaj zgraditi. Mislim tudi, da se glede obrtne cone nekatere informacije skrivajo. Razpis za parcele bi lahko bil širše predstavljen, da bi lahko prišli do informacij vsi resni podjetniki. Res si želim, da bi parcele kupili tisti, ki nameravajo graditi objekte, hale, ne pa preprodajalci.
Bojim se, da se bo v prime-
Uvodnik
ru naše cone zgodilo to, na kar opozarjajo že na okoljskem ministrstvu - da nekateri privilegirani osebki kupijo parcele, potem jih pa dražje prodajajo naprej, cona pa tako ne zaživi in ne prinaša nove dodane vrednosti občini, novih zaposlitev in delovnih mest, razvoja ...
Skratka, dobro bi bilo in pričakujem, da si bosta novi župan in občinski svet prizadevala za to, da bo obrtna cona zaživela, da bodo parcele kupili tisti, ki bodo imeli resen namen graditi. Osebno menim, da bi vsak kupec moral občini predložiti svoje projekt, strateški načrt in potek izgradnje objekta, koliko delovnih mest okvirno bo odprtih, in ne nazadnje tudi oceno, kolikšen bo prispevek v občinsko blagajno."
Humanitarnost na preizkušnji
Ob včerajšnjem dnevu humanitarnosti so me presunili prizori o najrazličnejših svetovnih katastrofah in revščini, ki so zahtevale na tisoče človeških življenj. V isti sapi pa me je prevzel nekakšen občutek olajšanja ob spoznanju, da je po svetu veliko različnih humanitarnih organizacij, ki so pripravljene priskočiti na pomoč v najtežjih trenutkih tam, kjer so pomoči najbolj potrebni.
K sreči imamo zelo aktivne humanitarne organizacije tudi v naši domovini; ob raznih rušilnih neurjih, poplavah, požarih in drugih nesrečah, ki so zadnje čase vse pogostejše, so se že večkrat izkazale in dokazale svoj namen. Izstopajoče so predvsem Rdeči križ, Karitas in gasilska organizacija.
Pri razdeljevanju materialne in denarne pomoči najpotrebnejšim sta najbolj dejavna Rdeči križ in Karitas; v okviru Rdečega križa je zelo močno krvodajalstvo, ki zagotavlja letno 4.500 litrov življenjske tekočine; pri reševanju življenj, zasebnega in družbenega premoženja pa je nepogrešljiva pomoč gasilcev, ki so s svojimi 135.000 člani in članicami najštevilčnejša organizacija v državi.
Poleg naravnih nesreč pa je na domačih tleh zadnje čase presunljiva misel na številne delavke in delavce, ki so ostali brez zaposlitve in žal brez pogojev za normalno življenje. Velikim propadlim sistemom, kot sta Mura in Prevent, se je pridružilo tudi več manjših podjetij. Tudi na širšem ptujskem območju jih imamo nekaj, med zadnjimi MTD iz Majšperka, kjer je ostalo na cesti 225 delavcev. Prepričan sem, da v svoji stiski ne bodo ostali sami in da se bosta tudi v tem primeru dokazala humanost in solidarnost.
Dan humanitarnosti ima po besedah generalnega sekretarja OZN trojni namen. Prvi je počastiti spomin na vse humanitarne delavce, ki so med opravljanjem svojega dela izgubili življenje; drugi je izreči zahvalo in priznanje vsem humanitarnim organizacijam in njihovim aktivistom, tretji pa krepiti zavedanja svetovne javnosti o nujnosti humanitarnega delovanja. Slava torej spominu vseh tistih, ki so umrli med humanim delovanjem, velika hvala pa tudi vsem tistim, ki se trudijo v Rdečem križu, Karitasu, gasilskih in drugih humanitarnih organizacijah, v imenu vseh tistih, ki so bili njihove pomoči že deležni ali pa jo bodo še potrebovali.
Zavedati pa se moramo, da lahko tudi sami pomagamo, tako da se odzovemo pozivu humanitarnih organizacij in primaknemo svoj materialni ali finančni prispevek po svojih zmožnostih. Na širšem ptujskem območju bomo svojo humanost in solidarnost lahko kmalu dokazali tudi pri nudenju prepotrebne denarne pomoči tistim, ki svojo humanitarnost dokazujejo že celih 140 let - ptujskim gasilcem.
Martin Ozmec
Kupila tudi županova sinova
Z Mariničevim mnenjem so se strinjali tudi ostali člani vi-demske SDS, slišati je bilo kar nekaj ciničnih pripomb, da so parcele doslej pokupili nekateri ljudje brez vsakega načrta in očitno res s figo v žepu ter z namenom dobičkonosne prodaje, marsikoga pa je zmotilo tudi dejstvo, da sta svoje parcele kupila oba sinova župana, sicer tudi podjetnika, in bojda celo hči direktorice občinske uprave (ena je res podjetnica, op. a.).
O uspešnem „zagonu" domače obrtne cone je jezno podvomil tudi Feliks Svenšek, ki je med drugim povedal, da so prav svetniki izglasovali sklep, naj potencialni kupci vplačajo predujem, zbrani denar pa naj bi občini služil kot lastni delež pri kandidaturi na ustreznem razpisu. Toda občina doslej na razpisu z obrtno cono (še) ni bila uspešna in tako zadeve stojijo ...
Župan Friderik Bračič pa je vse navedene očitke gladko zavrnil: „Res je, da sta tudi moja
Videmska slabih šest hektarjev velika obrtna cona je zaenkrat še „v povojih"; skeptiki ji napovedujejo črno prihodnost, saj menijo, da parcele interesenti kupujejo z namenom dobičkonosne preprodaje, župan pa vse takšne očitke zavrača.
sinova kupila parceli, zakaj pa ne? Sta podjetnika in imata natančno vizijo, kaj bosta gradila. Možnost je za vse enaka. V coni je predvidenih 15 parcel različnih velikosti, povprečno so velike 30 arov. 13 smo jih doslej rezervirali za interesente na podlagi plačanega predujma. Razpis je še vedno odprt in vsak se lahko javi ter plača predujem, dve parceli sta zdaj še naprodaj.
Kupci so različni, tako iz
naše občine kot izven nje. Potem ko ima podjetnik plačan predujem, je zemljišče zanj rezervirano. Predujem znaša 20 odstotkov vrednosti parcele (kvadratni meter parcele z DDV znaša 20 evrov, op. a.), do novega leta mora poravnati še 30 % vrednosti, razliko do polne cene pa v letu 2011. Za vse parcele so plačniki predstavili tudi svojo dejavnost in tisto, kar nameravajo zgraditi na zemljišču," je najprej povedal žu-
pan, nato pa na naša dodatna vprašanja glede možnosti preprodaje parcel v obrtni coni še pojasnil: „Možno je tudi to, vsak lahko kalkulira. Vendar so naši kandidati predstavili, kaj nameravajo graditi, in dogovorili smo se tudi o časovnih možnostih izgradnje glede na finančne zmožnosti investitorjev. Moramo pa najprej mi urediti komunalno opremljenost cone in parcel, kar bo narejeno prihodnje leto, potem pa, tudi glede na razgovore s sedanjimi kandidati, naj bi ti začeli graditi v letu 2012 in 2013. Žal pa osebno nimam možnosti v kupoprodajni pogodbi s kupcem-investitorjem vnesti člena, ki bi mu prepovedoval nadaljnjo prodajo oz. preprodajo lastniške parcele. Investitor se lahko o svoji lastnini odloča sam, kaj bo z njo počel, in to je enako povsod po svetu. Kot občina smo se pa zavezali, da obrtna cona mora prinašati dodano vrednost in nova delovna mesta, zato bomo tudi v prihodnje ravnali kot dobri gospodarji in dolgih časovnih zamud pri novogradnjah ne bomo tolerirali."
SM
Ormož • Razgrnjen osnutek občinskega prostorskega načrta
Do 27. še možnost za pripombe
V minulih tednih je po ormoški občini potekalo šest javnih obravnav občinskega prostorskega načrta. Na njih so pripravljavci predstavili postopek, vsebino in okoljsko poročilo, dali pa so tudi možnost prisotnim, da postavijo splošna in tudi vprašanja o čisto določenih parcelah.
Zgodba prostorskega načrta je že dolga. Postopek se je začel leta 2007, ko so zbrali pobude občanov in so jih nato zajeli v osnutek občinskega prostorskega načrta. Kar 40 nosilcev prostora je moralo podati svoje smernice k osnutku, tisti, ki s svojimi mnenji najbolj vplivajo na pripravo načrta, pa so zamujali tudi po sedem mesecev, je povedal Boštjan Najžar, ki se v občinski upravi ukvarja z načrtom. Sedaj je postopek nekje na polovici. Do 27. avgusta še vedno poteka razgrnitev načrta in javnost lahko da nanj svoje pripombe. Načrt bo nato romal na občinski svet, nato pa se pripravi predlog in se vloži na ministrstvo za okolje. Postopka pa s tem še zdaleč ni konec ...
Občinski prostorski načrt so izdelali v ZEU Murska Sobota, podrobno pa ga je predstavila Jana Kovač. Najzanimivejša so bila seveda stavbna zemljišča in tudi večina pripomb, ki so jih prejeli kar 516, se je nanašala na spremembo kmetijskih
zemljišč v stavbna. Kar 200 pripomb pa se je nanašalo na izbris stavbnih zemljišč in spremembo nazaj v kmetijska, predvsem zaradi plačila nadomestila, je prepričana Jana Kovač. Nekatere pobude so izločili že takoj, ker so se nanašale na najboljša kmetijska zemljišča ali pa na novo razpršeno gradnjo, ki ni sprejemljiva. Za dopolnjen osnutek so v grafičnih prilogah tako prikazali 335 pobud. Ministrstvo za kmetijstvo je čez 100 pobud zavrnilo, ker so bile neutemeljene.
Za mesto Ormož in nekatere dela občine so pripravili tudi urbanistični načrt, kjer so v strateškem delu začrtali dolgoročne meje širitve mesta. Novih površin za stanovanjsko gradnjo niso predvideli prav veliko, ker je znotraj mesta še dovolj prostora za gradnjo (ob vinski kleti, Dolga Lesa, Hardek). Sprva so predvideli širitev mesta do obvoznice, a so glede na negativne reakcije nosilcev prostora to širitev razdelili v več faz. Na sever-
nem delu mesta (Hardek) so predvideli dodatne površine za stanovanjsko gradnjo, na severovzhodnem in vzhodnem delu se predvideva širitev le za proizvodne in obrtne dejavnosti. Na območju pri stadionu je predviden prostor za gradnjo objektov mešane dejavnosti in tudi za stanovanjsko gradnjo. Na zahodni strani mesta je
predvidena večja širitev, ki je bila upoštevana že v predhodnih prostorskih sestavinah, za potrebe morebitnega novega mejnega prehoda s Hrvaško. Na tem delu se vključujejo tudi večji državni infrastrukturni objekti - predviden 400 kW daljnovod in obvozna cesta. Izločili so tudi vse pobude, ki posegajo v poplavno območje.
Viki Ivanusa
Foto: Viki Ivanuša
Jana Kovač je predstavila vsebinski del dopolnjenega osnutka prostorskega načrta.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Žetale • Nategovanja s projektom vrtca
„Če bi rekel, da imajo v SVRL štalo, bi užalil kmete ..."
Tudi občina Žetale se je kot vse druge ali vsaj večina njih prijavila na letošnji peti javni poziv za pridobitev sofinanciranja iz naslova regionalnih razvojnih programov (RRP). Znano je, da se Žetale prijavljajo s projektom gradnje nizkoenergetskega vrtca v vrednosti milijon evrov. Manj znani, vsaj do danes, pa so že prav absurdni postopki pisarne Službe vlade za regionalni razvoj in lokalno samoupravo (SVRL), ki se žetalskega projekta očitno otepa na prav neverjetne načine.
„Moram reči, da imamo že celo leto težave s SVRL, celo leto se ukvarjamo z dvema razpisoma. Eden je bil razpis za južno mejo, kjer smo bili neupravičeno zavrnjeni s projektom gradnje dveh lokalnih cest, tudi po pritožbi. Posvetoval sem se spravnimi strokovnjaki, pa so nam oz. meni dali prav, da je bil projekt pripravljen popolnoma pravilno; večina je menila, da bi v primeru tožbe pravni spor dobili. Ampak občina je v položaju do vladne službe popolnoma brez moči, morebitni spor bi itak trajal vsaj leto in pol in to je samo dodaten strošek brez neke koristi. Se pa bomo prijavili s tem projektom na kateri drugi razpis, morebiti na naslednjega za južno mejo, morebiti na razpis kmetijskega ministrstva za razvoj podeželja.
Druga zadeva, ob kateri pa več ne vem, kaj naj si o naših službah mislim, je prijava projekta gradnje našega vrtca na peti poziv RRP. Tu je pa zadeva res že popolnoma nerazumna," je povedal župan Anton Butolen.
Prvič (sporna) zavrnitev, drugič prepozni?!
Da ne gre za nobeno pretiravanje, ampak resnično izigravanje pristojnih vladnih služb, dokazuje „poletna" zgodba, ki jo je pred nami razgrnil Buto-len.
„Najprej moram povedati, da se SVRL ne drži niti enega predpisanega časovnega roka, ki si ga je sama zadala. Niti enega! Z vsakim pozivom za dopolnitve in vsem drugim zavla-
čuje, za občine pa velja, da ne smejo zamujati niti minute. No, naša občina se je s projektom vrtca prijavila že na prvi rok konec februarja, a je ta bil nato razveljavljen, vlogo smo morali umakniti. Ko smo jo marca poslali, smo dobili v začetku junija zavrnjeno z obrazložitvijo, da imamo v investicijskem načrtu zajeta tudi sredstva iz časa pred potrditvijo zadnjega DI-IP-a. Vendar to ne bi smelo biti sporno, saj tega denarja nismo prikazali kot upravičena sredstva za sofinanciranje. Ko sem to razložil podpredsedniku tamkajšnje komisije, mi ni znal razložiti, zakaj so nam vlogo zavrnili. Ampak sva se dogovorila, da pritožbe ne bomo dajali, saj je bil v naslednjih treh dneh že dan nov rok za prijavo. V teh treh dneh smo potem točno po njegovih nasvetih, ki so bili zelo natančni, spremenili vso potrebno dokumentacijo, da bi ustrezala vsem zahtevam, in se ponovno prijavili. Rok za prijavo je bil 24. junij. Tu so se pa začele zadeve komplicirati.
Projektno dokumentacijo sem oddal priporočeno na hitro pošto 23. junija zvečer. Drugi dan smo prejeli povratnico o vročitvi in sem mislil, da je vse v redu. Petega julija pa smo dobili elektronsko pošto, da naša vloga ni bila pravočasno poslana, do 14. ure 24. junija, da smo zamudili rok in se bo vloga obravnavala na naslednjem roku. V dopisu so tudi zapisali, da je sicer razvidno, da je bila poslana priporočeno 23. junija, ampak na SVRL je bila dostavljena šele 28. junija!
Bil sem tudi v pisarni SVRL, osebno, kjer sem bil zelo začuden nad dejstvom, da je bila
Župan občine Žetale Anton Butolen je javno razgrnil neverjetno „dopisovalsko" zgodbo, iz katere je razvidno, da je vloga za poziv RRP res prispela pravočasno na uradni naslov SVRL, kjer jo je prevzel uradni pooblaščenec za prevzem pošte, vendar pa kuverta ni „našla poti" do glavne pisarne za obravnavo. Kratko je potegnila občina, saj ji je bilo sporočeno, da je zamudila rok za prijavo ...
kuverta z našo dokumentacijo odprta, kar po pravilu sploh ne bi smela biti. Dana mi je bila razlaga, da so jo pač odprli, ker so prepozno opazili, da je prišla prepozno ... "
Pošta je vlogo dostavila pravočasno - z dokazi
Župan pravi, da je seveda želel priti zadevi do konca: „Na povratnici je bilo natančno zapisano, da je bila naša vloga s podpisom prevzemnika oddana službi v Ljubljani ob pol osmi uri zjutraj, ob pol enajstih pa vrnjena na pošto. Fotokopijo povratnice smo seveda poslali na pristojno službo in zadevo reklamirali. Po nekaj dneh so nam iz službe odgovorili, da so pri pregledu ponovno ugotovili, da je bila dostavljena k njim šele 28. junija. S tem se seveda nisem strinjal,
zahteval sem pojasnilo Pošte in ga dobil ter ga na zahtevo službe poslal tudi njim. S Pošte so nam natančno zapisali, da je bila naša pošiljka predana 24. junija zjutraj na naslov SVRL. Potrditev prevzema je bila opravljena v dostavni knjižici, kopijo so nam priložili. V nadaljevanju pa so še zapisali, da je bila istega dne popoldne naša pošiljka skupaj s povratnicami iz neznanega razloga vrnjena na oddelek poštnih predalov, zato so jo po prazniku, 28. junija, ponovno dostavili na naslov SVRL v Kotnikovi v Ljubljani. Ponovna vročitev je bila opravljena v prostorih vložišča naslovnika zjutraj. Ta dopis in razlago Pošte smo ponovno poslali na SVRL v Ljubljano, s povratnico, pa so nam pred nekaj dnevi, 10. avgusta, odgovorili, da so na osnovi vseh naših dopisov in dokumentov vse proučili in da ugotavljajo, da v njihovo glavno pisarno pošta ni bila dostavljena do roka, torej 24. junija, in da glavna pisarna tudi ni vrnila naše kuverte s povratnico nazaj na Pošto Slovenije. Vloga je bila v glavno pisarno dostavljena 28. junija in bo pač zato obravnavana na naslednjem roku ... "
Uradni
pooblaščenec prevzel, glavna pisarna SVRL je (menda) ni dobila ...
Župan Butolen nadaljuje, da na podlagi vsega tega ni odnehal, ampak je od Pošte Slovenije zahteval, naj ugotovijo, kaj se je dejansko zgodilo, pač na podlagi inšpekcijskega pregleda: „Če je nekdo prevzel pošto, se je moral podpisati in se ve, kdo je odgovorna oseba. S Po-
šte so mi sporočili, da osebnih podatkov ne smejo posredovati, na kar sem pojasnil, da mene osebno ime niti ne zanima, ampak samo dejstvo, ali je ta oseba pooblaščena od SVRL za prevzem pošiljke. Odgovorili so nam 12. avgusta, da je bila pošiljka 24. junija zjutraj vročena uradnemu pooblaščencu SVRL za prevzem pošiljk na naslovu SVRL. Res pa je bila nato iz neznanih razlogov vrnjena na Pošto, zato je sledila ponovna vročitev čez nekaj dni. Ob tem so na Pošti še pripisali, da poudarjajo, da je bila vročitev pošiljke 24. junija zjutraj, kar se tiče Pošte Slovenije, dejansko zaključena in pravilno opravljena. Pravilna vročitev je razvidna tudi iz povratnice, ki je bila vrnjena na občino. Datum in podpis, ki sta navedena na povratnici, sta identična podpisu in datumu, ki je zaveden v poštnih listinah, prejeli pa smo tudi dostavno knjižico kot dokazilo."
S tem pa neverjetne dopisne odisejade med županom oz. občino Žetale, Pošto Slovenije in SVRL še ni zaključeno: „Ta dopis Pošte z vsemi pojasnili in dokazili smo spet poslali na SVRL, odgovor pa še čakamo."
Toda kot pravi Butolen, je rok že zamujen in škoda storjena, naslednji poziv je konec avgusta: „Mi imamo za projekt izgradnje vrtca za letos namenjenih 300.000 evrov, avgustovski razpis pa je namenjen projektom, ki se bodo začeli graditi v naslednjem letu. In če se bomo prijavili z našim projektom, nas bodo seveda vljudno zavrnili, da ne ustrezamo pogojem razpisa ... Spet bomo padli skozi in se potem pač prijavili oktobra ... "
Namerno izigravanje SVRL, ker je denar šel za Stožice?!
Župan se sprašuje, kdo laže; ali pošta ali SVRL: „Osebno sem veliko bolj prepričan, da Pošta nikakor ne laže! Sprašujem pa se, kakšna je organizacija dela v SVRL, če, kot pravijo, uradno prevzeta pošta ne pride do glavne pisarne?! Če njihov pooblaščenec pošto prevzame, mora zelo točno vedeti, v katero pisarno naj jo odnese! Nikakor pa ne morejo kriviti nas, da smo zamudili rok, ker je dokazano, da ga nismo! Naj si svojo službo uredijo, da bo delala.
Sprašujem se tudi, kako je
organizirana komisija za odpiranje vlog, če je naša kuverta ležala odprta tam nekje na neki mizi. Dvomim, da ta komisija sploh zares dela; niti datuma za odpiranje vlog si ne določijo, ampak govorijo o predvidenih datumih ...Ne vem, no. Če bi rekel, da je tam v SVRL štala, bi bila to res žalitev za naše kmete, ker kmetje imajo štale bolj urejene!"
Dopisovanje, ki mu še vedno ni videti konca, traja že poldrugi mesec in župan pravi, da ne more verjeti, da v tako dolgem času na SVRL niso mogli ugotoviti, kateri njihov pooblaščenec je prevzel žetalsko vlogo: „Saj napake se lahko vsem dogajajo, ampak to po moje ni več napaka, saj je jasno, da občina ni nič 'zamočila'. Menim, da je vsa stvar v drugem razpisu, ki je bil zaključen prej kot v mesecu dni in po katerem so enemu projektu mimo vseh standardnih pravil tovrstnih razpisov podelili 9,4 milijona evrov. Saj se ve, da gre za Stožice. Ampak ta denar je zdaj treba zagotoviti, ga vzeti drugje, ker konec koncev gre vse iz iste blagajne, po rebalansu državnega proračuna pa je denarja še manj kot prej. Naj mi nihče ne govori o različnih fondih za sofinanciranje različnih projektov. Da, saj so fondi lahko različni, blagajna pa je ena sama - kar dobimo iz Evrope, je stvar skupnega proračuna. Nad vsemi temi projekti bdi ena in edina služba, SVRL, ki je organ upravljanja, tudi pri razpisu šolskega ministrstva. Vse se dela v smeri, da se zdaj ostali projekti naših občin prestavijo v naslednje leto. In če je že tako, potem naj se to raje pošteno pove, bomo naredili pač novi investicijski projekt in se prijavili za naslednje leto, ne pa na tak nepošten način, ko se izgublja dragocen čas, ko bi lahko delali kaj pametnega, ne pa se ukvarjali s pošto in dopisi."
Kako se bo opisana tragiko-medija iztekla, Anton Butolen ne ve napovedati, resno pa razmišlja tudi o tožbi, čeprav se zanjo še ni odločil: „Izvajalca smo za vrtec že izbrali, gre za podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, vendar z njim ne moremo podpisati pogodbe, dokler nimamo pozitivnega sklepa. Kot zdaj kaže, bomo zgradnjo začeli, žal, šele drugo leto."
Kakšen dodaten komentar k pričujoči zgodbi verjetno ni potreben ...
Foto: SM
Cirkulane • Podpis pogodbe s Cestnim podjetjem Ptuj
Nova cestna gradbišča
V začetku tega tedna je župan občine Cirkulane Janez Jurgec podpisal še eno pogodbo z izvajalcem del, Cestnim podjetjem Ptuj, za ureditev grebenske ceste Brezovec-Florjan. Pogodbena vrednost del, ki morajo biti končana do zadnjega septembra, je 170.000 evrov.
Kot je povedal Jurgec, gre za 1100 metrov dolg odsek ceste, ki bo v prihodnjih dneh dobil asfaltno prevleko; dela so se namreč v teh dneh že začela: »Ta cesta je eden izmed projektov, ki smo jih prijavili na letošnji razpis t. i. Južne meje in je bil edini odobren. Na vse ostale zavrnjene vloge smo se sicer pravočasno pritožili, a so bile pritožbe po pričakovanju zavrnjene, ker pač ni denarja za vse cestne potrebe obmejnih občin ... Gre pa pri modernizaciji tega odseka v bistvu za nadaljevanje ceste, ki jo je lani urejalo podjetje IPI iz Rogaške Slatine, investitor pa je bila država oz. DRSC. Večino denarja od skupno 180.000 evrov vrednega projekta pa smo, kot rečeno, pridobili iz naslova razpisa Južne meje, tako da je delež občine v bistvu le davek na dodano vrednost.«
Cesta v dolžini dobrega kilometra bo imela širino voznega pasu tri metre in gra-mozirane utrjene bankine, vodila pa bo do meje s sose-
dnjo občino Zavrč.
Na razpis za izvajalca del je občina prejela štiri ponudbe, ki so bile cenovno zelo podobne, vendar tokrat občina ni izbirala izvajalca izključno po ceni, ampak je bil kriterij izbire postavljen tako, da je 60 odstotkov predstavljala cena, kar 40 odstotkov pa reference ponudnika. Glede na takšen kriterij je bilo izbrano Cestno podjetje Ptuj, ki ima v teh dneh sicer odprtih več gradbišč v Spodnjem Po-dravju. Direktor Martin Turk je poudaril, da večje število odprtih gradbišč ni nič posebnega: »Trenutno imamo aktivnih približno 15 gradbišč, vendar dela povsod ne tečejo, kar pa ni naša krivda. Težave nastajajo zaradi projektne dokumentacije, zaplete pa se tam, kjer ni ustrezno zemljiškoknjižno rešenih lastništev. Največkrat se takšni primeri zgodijo tam, kjer se hkrati s cesto polaga še kanalizacija ali druga infrastruktura v zemljo in potem je treba pač kar precej dogovarjanja in koordinacije, da
Župan Janez Jurgec in direktor CP Ptuj Martin Turk sta podpisala 170.000 evrov vredno pogodbo za modernizacijo grebenske ceste Brezovec-Florjan v dolžini 1,1 kilometra.
se dela lahko speljejo, kot je bilo v načrtu.«
V ponovljenem razpisu MKGP tudi cestni projekti
Sicer pa grebenska cesta Brezovec-Florjan še zdaleč ni edino cestno gradbišče v Cirkulanah; avgusta se namreč začenja tudi modernizacija cestnega odseka
Šincek-Ranfl v dolžini prav tako dobrega kilometra: »Na tem cestnem odseku dela izvaja podjetje Nigrad, d. d., iz Maribora, izvedba novega asfalta pa bo stala okoli 63.000 evrov. Nadalje se lotevamo preplastitve okoli 600 metrov ceste v naselju Slatina-Mali Okič, kjer dela izvaja prav tako Nigrad, strošek po pogodbi pa znaša slabih 30.000 evrov. Prav tako se pripravljamo na ureditev
mejne ceste s sosednjo občino Zavrč v dolžini okoli 900 metrov, kar bo stalo okrog 90.000 evrov, stroške pa si bomo razdelili na pol obe občini, del so prispevali tudi sami občani. Končana pa je že cesta Janškač, kjer je podjetje Asfalti moderniziralo okrog 800 metrov dolg odsek, cena pa je prav tako znašala okoli 30.000 evrov,« je tekoča in bodoča dela na cestah strnil župan Janez Jurgec. Vsi omenjeni odseki cest bodo sofinancirani iz 23. člena Zakona o financiranju občin (ZOF), po katerem je Cirkulanam za letos pripadlo 154.000 evrov.
Vendar pa, kot kaže, s tem cestnega razvoja v tej halo-ški občini še ne bo konec. Potem ko se je na »diskrimi-natorni« razpis Ministrstva za kmetijstvo (MKGP) za Razvoj vasi, na katerega občine, ki so lahko črpale denar za ceste iz razpisa Južna meja, niso smele prijaviti s cestnimi projekti, precej občin z obmejnega pasu pritožilo, se pričakuje ponovljen razpis
istega ukrepa, na katerega se bodo prizadete občine zdaj vendarle lahko prijavile tudi s cestami. »Mi smo se na že objavljen razpis kmetijskega ministrstva prijavili s projektom izgradnje slačilnic, ki smo ga zdaj morali dopolniti in čakamo na pozitiven sklep. Ta razpis je zdaj zaprt, pripravlja pa se ponovljen oz. še en razpis iz ukrepa Razvoja vasi in nanj se bomo lahko občine prijavile s pripravljenimi cestnimi projekti. Pri nas že imam tri primerne projekte, razpis pa pričakujemo do konca avgusta, kar pomeni, da bomo, če bo šlo vse po sreči, dela na teh odsekih lahko zaključili še letos.«
V Cirkulanah sicer letno na novo asfaltirajo okrog pet kilometrov cest; v zadnjih štirih letih je tako asfaltno prevleko dobilo dobrih 20 do 25 kilometrov cest: »Računamo, da je še približno enaka dolžina cest brez asfalta, kar je naloga naslednjega mandata. In tudi, ko bo asfaltirano praktični vse, to ne bo konec, saj so in bodo naše ceste marsikje potrebne prenove,« je še povedal Jurgec.
Direktor Turk pa je ob tem pojasnil, da njihovo podjetje ob izvedbi daje 15-letno garancijo na svoja dela: »Seveda pa ta garancija ne velja, če so ceste izpostavljene prekomernim preobremenitvam, kar se pogosto dogaja, prav tako pa ne v primerih višje sile oz. naravnih nesreč, kot so npr. plazovi, potresi, po-vodnji ipd.«
SM
Ptuj • Kdo je in kdo ni stranka v postopku
Turniščani pri bioplinarni niso stranka v postopku
Člani civilne iniciative Turnišče si, kot je znano, prizadevajo, da bi bili stranka v postopku pri izdaji gradbenega dovoljenja za bioplinarno v Dražencih. O tem, ali so upravičeni do tega statusa ali ne, smo se pogovarjali z načelnikom UE Ptuj mag. Metodom Grahom.
To, kdo je stranka v postopku, se izračuna na osnovi matematične formule, nakar se ugotovi t. i. vplivno območje. Vsakdo, ki ima zemljišče ali je lastnik ali stanuje v vplivnem območju, se vključi kot stranka v postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
Občani z območja MO Ptuj, ki zahtevajo, da bi bili stranka v tem postopku, ne sodijo v vplivno območje. Na že omenjeno formulo, ki je čista matematika, se ne da vplivati, ker je popolnoma neosebna in profesionalna. Doslej se ja izkazala kot zelo dobra stvar v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, ko so vplivno območje določali projektanti za vsak primer posebej. Če člani CI Turnišče želijo sodelovati kot stranka v postopku, bi morali predložiti dokaze, da so vsa dokumentacija, vse ekspertize in izračuni napačni. »Če pogledamo njihove izjave, največ jih je bilo v medijih, se nobena njihova
izjava izrecno ne sklicuje na to, da je bil kršen kakršenkoli zakon ali pravilnik. Občani zgolj podajajo svoje mnenje, da je nekaj narobe, da jim bo smrdelo, ali pa se postavljajo na stališče, da je slovenska zakonodaja napačna, ker dovoljuje takšno izgradnjo. To ni naša stvar. Mi moramo naše naloge opravljati na osnovi zakonov, ne pa na podlagi mnenja nekega posameznika.
Predstavnico CI Turnišče, ki se je v javnosti pojavljala kot njen vodja, smo povabili na ustno obravnavo in jo tudi zaprosili, da predstavi svoje stališče ter dokaze za svoje trditve. Glede na to, da se je predstavlja kot predstavnica večje skupine občanov, smo jo še pozvali, da predloži njihovo pooblastilo, če jih ima namen zastopati. Prejeli smo dopis, da pooblastila ne bo predložila, ampak naj se vsi občani obravnavajo individualno, tako ona kot vsi ostali. Prejeli smo 179
vlog občanov, ki želijo biti stranke v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za bioplinarno v Dražencih in da tej gradnji nasprotujejo,« je povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah.
Vsako vlogo, četudi ni utemeljena, morajo obravnavati in o njej odločiti. Pomeni, da dokler ta zadeva, ki je procesne narave, ni rešena, se gradbeno dovoljenje ne more izdati. V teku je izdaja
sklepov, s katerimi se njihove zahteve, da bi bili stranka v postopku, zavrnejo. Vseh 179 sklepov bodo izdali v tem tednu. Če se bodo občani pritožili, bo pristojno ministrstvo moralo o njihovih pritožbah odločiti v dveh mesecih. Glede na izkušnje v podobnih primerih se ta rok lahko še podaljša. To pa lahko prinese velike težave investitorju, če je vezan na porabo sredstev v določe-
/V
A

Foto: Črtomir Goznik
Načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah
nem roku. »Teoretično je sicer še možno, da bo gradbeno dovoljenje izdano do konca leta, vendar dokler ni odločeno o pritožbah, to ni mogoče. Četudi bi mi odločili in izdali gradbeno dovoljenje, zaradi omenjenih procesnih ovir, to ne bi bilo veljavno,« je opozoril Grah. Na ustno obravnavo so poklicali tudi MO Ptuj, ki se po predstavitvi vse dokumentacije ni prepoznala kot stranka postopku in tudi ne vztraja na tem, da bi bila. Verjetno je v tem primeru MO Ptuj dal misliti tudi primer Sne-žič, ki ji je skupaj z ostalimi občinami naslednicami nekdanje občine Ptuj vzel več kot dva milijona, ker je bilo gradbeno dovoljenje nezakonito odpravljeno in da se v podobne primere ni smiselno več spuščati. Do takšnih zahtev bo verjetno prihajalo vse dotlej, dokler se investitorji ne bodo začeli posluževati možnosti vložitve odškodninskih zahtev na sodišču.
Ob prvem plačilu občana v teh primerih si bodo verjetno tudi drugi premislili. »Ne glede na to, da ima vsak občan pravico povedati svoje mnenje, smo v UE Ptuj dolžni upoštevati dejstva, strokovne dokumente, strokovne ekspertize. Doslej je UE Ptuj izdala dve gradbeni dovoljenji za gradnjo biopli-narn, v občini Destrnik in občini Markovci. Pritožb ni bilo. Občani v konkretnem primeru pa se obnašajo, kot da bi se pri nas gradila prva bioplinarna v Sloveniji. Doslej jih je bilo zgrajenih že nekaj deset. Osebno nimam nekih zadržkov pri izdaji tega gradbenega dovoljenja, ker je v skladu z zakonom in ker praksa tudi v drugih delih Slovenije kaže, da niso moteče. Moteči pa so hlevi na tem območju, ki resnično smrdijo. To pa je problem, ki se mora reševati po drugi poti. Bioplinarna pa s tem nima nobene zveze.«
MG
Foto: SM
Videm, Majšperk • Končan večletni projekt izgradnje vodovoda
Haloze v sistemu javnega vodovoda
V teh dneh se je zaključila še druga faza sicer večletnega projekta izgradnje javnega vodovodnega omrežja v Halozah. Tako uradno nikjer v haioških občinah ni več nobenega gospodinjstva, ki ne bi imelo možnosti priključitve na javni vodovod.
Druga faza izgradnje primarnega omrežja se je začela izvajati pred dobrim letom dni, junija 2009, v njenem okviru pa se je gradil vodovod v občinah Videm in Majšperk. Ob nujni izgradnji sekundarnega omrežja se je tako na vodovod lahko priključilo v obeh občinah 584 prebivalcev.
Skupno je projekt izgradnje primarne mreže po pogodbeni vrednosti zahteval v obeh občinah 2.815,214, 74 evrov, čeprav je bil najprej ocenjen za milijon evrov dražje. Kot izvajalec del je pogodbo podpisal konzorcij treh podjetij; Komunalno podjetje (KP) Ptuj, d. D., Nizke gradnje (NG) Ptuj, d. d., in Vodno gospodarstvo Drava Ptuj (VGP), d. d., nosilec projekta pa je bila občina Videm.
Na priložnostni novinarsko konferenci ob zaključku del na terenu je videmski župan Friderik Bračič med drugim povedal: „Z zaključitvijo vodovodnega omrežja v naših haloških naseljih Velika Varnica, Mala Varnica, Gruškovje, Trdobojci in Ložina je priključek na javni vodovod dobilo 350 občanov oz. 130 gospodinjstev. Skupno je bilo v okviru te druge faze položenih kar dobrih 15 kilometrov primarnih vodov, po zelo težko konfiguraciji terena, saj je bilo treba vodovod pripeljati tudi najvišje ležečega
Zupan Friderik Bračič in županja Majšperka Darinka Fakin sta skupaj s predstavniki izvajalskih podjetij predstavila potek, vsebino in finančno plat izgradnje primarne vodovodne mreže v zadnjih haloških naseljih, ki doslej še niso bila priključena na javni vodovodni sistem.
gospodinjstva na Avguštinu, ki stoji na kar 505 metrih nadmorske višine. Zgrajen je tudi novi vodohran in prečrpalnica."
Vrednost opravljenih del v videmskih naseljih je znašala skupaj okrog 1,5 milijona evrov (zgolj za izgradnjo primarnih vodov), pri čemer je občina morala zagotovili približno 400.000 evrov lastnega denarja iz proračuna, ostalo pa so predstavljala državna in evropska sredstva (iz kohezijskega sklada).
V Majšperku, kot je povedala tamkajšnja županja Darinka Fakin, se je v okviru druge faze
Od 26. avgusta v Qcenter Ptuj po ugodnih nakupih!
Ptujčani in okoliški prebivalci boste lahko odslej kupovali in se zabavali v novem nakupovalnem Qcentru, na Puhovi ulici 21, na Ptuju.
Po uspešnem začetnem poslovanju Obija se konec avgusta odpira še preostali del centra. Ponudba v novem Qcentru bo raznovrstna in konkurenčna. Nedvomno bo lahko vsak našel kaj zase. Obiskovalcem bo na voljo okoli 20 trgovin in lokalov, ki ponujajo storitve in artikle iz programov dom in tehnika, obutve, tekstila, živilski supermarket, optiko, cvetličarno, mobilno telefonijo, vse za domače živali ter vse za tiste z umetniško žilico. Za okrepčilo in sprostitev v Qcentru bodo s svojo ponudbo poskrbeli gostinci.
Pred nakupi in med njimi pa ste vljudno vabljeni na veliko otvoritveno dogajanje v centru. Začne se
v četrtek, 26. avgusta 2010, od 10. ure, končalo pa se bo šele v nedeljo, 29. avgusta. Program bo pester, namenjen vsem, mladim po letih in mladim po duši.
Med drugim boste priča pihalnemu orkestru in plesu mažoretk, cirkuškim predstavam in čarovniškim vragolijam, ne bodo pa manjkali niti tako imenovani Q-Talenti, ki vas bodo nedvomno očarali s svojimi pevskimi in plesnimi talenti. Na odru v šotoru pred Qcentrom bodo nastopili: Maja Keuc, Tina Drole, Alen Vogrinec-Vesel in Dunking Devils. Ne zamudite otvoritvenih Qnakupov v vašem novem Qcentru!	(pr)
Ob 28 kilometrih cevnih razvodov so v okviru druge faze zgradili še štiri prečrpalnice in štiri vodohrane (na posnetku vodohran v Veliki Varnici); možnost priključitve na javni vodovod pa je dobilo 584 prebivalcev v obeh občinah.
projekta s celovitim imenom „Oskrba s pitno vodo na območju Haloz" urejalo javno vodovodno omrežje na območju naselij Grdina, Kupčinji vrh, Spodnja in Zgornja Sveča ter Stoperce, kjer se je zgradil tudi vodohran: „Na tem delu smo zamenjali glavne cevovode in delno obnovili vodohran Še-mečec ter zgradili lokalno pre-črpalnico Kosovo sedlo. Prav tako so se zamenjale azbestne cevi na glavnem dovodu med naseljem Podlože pod Ptujsko Goro in Bregom pri Majšperku, hkrati je bil prenovljen še vodohran Majšperk. Novih priključ-
kov za občane v tej fazi ni bilo, vrednost del v naši občini pa je znašala približno 1,3 milijona evrov, pri čemer smo 300.000 evrov zagotovili iz proračuna."
Fakinova je pri tem še poudarila, da se v njihovi občini izgradnja javnega vodovodnega omrežja še ne zaključuje popolnoma; pojavile so se namreč nove oz. naknadne potrebe, gre pa za 20 gospodinjstev na območju Stoperc, ki so se doslej še oskrbovale iz lokalnega vodovoda, a je slednji postal zelo nezanesljiv vir oskrbe. Za omenjene domačije bo tako zaradi razdalj potrebno zgraditi še precej kilometrov vodovodnih vodov.
2,8 milijona evrov za 28 kilometrov primarnega voda
Finančna shema izgradnje primarnih cevovodov v obeh občin je takšna: 1,367 milijona evrov je financiranih iz evropskega kohezijskega sklada, 745.000 evrov je primaknil državni proračun, 703.000 evrov pa obe občini. Skupno je bilo zgrajeno slabih 28 kilometrov primarnih vodov, štiri prečrpal-nice in štirje vodohrani.
Da delo na terenu nikakor ni bilo lahko, so povedali direktorji izvajalskih podjetij. Mitja
Omulec iz NG Ptuj, ki je skupaj s KP Ptuj izvajalo dela v Vidmu, se je z delom na haloškem hribovitem področju že dodobra poznal iz prve faze izgradnje: „Zaradi težavnosti terena, laporja in kamnin smo včasih lahko v enem dnevu naredili le 10 novih metrov vodovoda. Vendar nam je na koncu uspelo. PO zbranih podatkih pa smo v tej drugi fazi izvedbe del, ki je trajala dobro leto dni, izkopali za 24.000 kubičnih metrov materiala, ponovno zaradi poškodb preplastili okoli devet kilometrov cest, z bagri je bilo opravljenih 1700 ur strojnega dela, porabili pa smo tudi 14.000 kubičnih metrov gramoza za urejevanje neasfaltiranih cest."
Jože Cvetko iz KP, ki je delalo skupaj z VGP na območju občine Majšperk pa je izpostavil dobro pripravljenost projekta, saj se na tereni niso srečevali z reklamacijami in zahtevki po odškodninah s strani občanov, kljub temu pa je bila koordinacija dela zelo zahtevna: „V Majšperku smo tako zamenjali azbestne cevi s trenutno najboljšimi materialom , ki obstaja, kar je bistvenega pomena z vidika čistejše vode in z vidika pričakovanega precejšnjega zmanjšanja izgub vode. Kar nekaj preglavic pa nam je povzročila izgradnja prečrpalnice, kjer je bilo zaradi sestav terena potrebno tudi minirati, samo za ta objekt pa je bilo izkopanega preko 100 kubičnih metrov materiala."
Haložani lahko vodo iz javnega vodovoda uporabljajo že mesec dni, uradno odprtje velike pridobitve za vsa omenjena naselja pa bo naslednji petek; posebej v občini Majšperk in posebej v občini Videm.
SM
Cirkulane • »Luknja« v središču občine
Se bo gradnja končno začela?
Lepo število mesecev je preteklo od dneva, ko sta vodilna moža podjetja GP Project ing, d. o. o., Antun Daljavec in Aleš Vobner s cirkulanskim županom Janezom Jurgcem podpisala pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, na osnovi katere naj bi podjetje zgradilo poslovno-stanovanjski objekt na lokaciji starega montažnega vrtca.
Predstavljen projekt oz. izvedba izjemno lepo zasnovane poslovno-stanovanjske zgradbe, ki je sicer v tem času doživela nekaj (ne)lepotnih popravkov, pa je dolgo ostala le na papirju. Najprej so s podiranjem starega vrtca nekoliko počakali, saj so prostori služili razstavi ob visokem jubileju cirkulanskega kulturnega društva. Potem se je malo zapletlo in dobro odpletlo s Pošto Slovenije, ki je vse do začetka letošnjega leta čakala s podpisom pogodbe za nakup pritličnih prostorov. Ko je bila ta dilema končno rešena in bi se zadeve lahko premaknile, je prišlo do težav s pridobivanjem gradbenega dovoljenja. Ena izmed strank v postopku je namreč v projektu našla kup napak; tako je bilo investitorju očitano, da se s postavitvijo takšnega objekta uničuje pogled na veduto (Cirkulan oz. cerkve sv. Barbare), premajhno je bilo število predvidenih parkirišč, na koncu pa je kot pripomba padla še ugotovitev, da je predvidena neustrezna lokacija za kontejnerje za odpadke. In čeprav je bil stari, dotrajani vrtec podrt že pred poletjem, se tako na gradbišču ni in se še vedno ne dogaja ničesar.
Zdaj vendarle kaže, da se
bodo zadeve premaknile in da se bo res zgodila gradnja objekta, oziroma da bo »črka zidak postala«, kot smo gradnjo napovedali v našem časopisu. Zadnja obravnava pred izdajo gradbenega dovoljenja je sicer predvidena za 23. avgusta, vendar naj bi bili zdaj sporni samo še nesrečni kontejnerji za smeti, za katere pa je že predvidena druga, manj moteča lokacija. Težavo premajhnega števila parkirišč pa je investitor rešil skupaj s partnerjem, torej občino, ki je za predvideni objekt dala v na-
jem nekaj svojih parkirnih mest na bližnji lokaciji.
Tako se bo poslovno-stano-vanjski objekt vendarle začel graditi; če bo vse po sreči še letos. Kot je znano, bo imela v pritličju svoje nove in večje prostore Pošta, zraven bo še nekaj poslovnih prostorov, za katere interesentov naj ne bi manjkalo. Prvo nadstropje bo odkupila občina za svoj sedež in službe ter sejno dvorano, v mansardi pa bo na voljo nekaj stanovanj.
SM
Na tem mestu, kjer je nekoč stal vrtec, naj bi se še letos končno začela izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta po načelu jav-no-zasebnega partnerstva.
Foto: SM
Foto: RS
Foto: SM
Gornja Radgona • 48. sejem AGRA
—AGRA
Ocenjevanja pred sejmom
Jutri odpira vrata že 48. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, ki bo letos trajal dan manj kot sicer, od sobote do četrtka. Organizatorji kljub temu pričakujejo okrog 130.000 obiskovalcev, ki si bodo na 65.000 kvadratnih metrih sejemskih površin lahko ogledali izdelke 1690 razstavljavcev iz 30 držav.
48. mednarodni
kmetijsko-živilski sejem
T
Naravnost na mizo!
Prihranite do 50 % pitne vode
V okviru predsejemskih dejavnosti so bila izvedena številna ocenjevanja. Tako je bilo že 36. državno ocenjevanje Vino Slovenija, kjer je sodelovalo 223 vinarjev iz šestih držav (Slovenije, Hrvaške, Črne gore, Avstrije, Madžarske in Slovaške), ki so tekmovali z 679 vzorci vin. Predsednik ocenjevanja Mojmir Wondra, predstojnik katedre za vinarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je po ocenjevanju povedal: „Letos je bilo sicer nekaj manj vin kot preteklo leto, a je organizator vložil veliko truda že pri pridobivanju vzorcev in so se vabilu odzvali vsi tisti vinogradniki in večje vinske kleti, ki so se želeli predstaviti na največjem in strokovno najbolj podkovanem ocenjevanju vin v Sloveniji."
Nosilci naslova šampion 2010 so po oceni komisije letos: Vinarstvo Dolany iz Slovaške (suho nearomatično belo vino), Reimund Reiterer iz Avstrije (polsladko nearomatično vino), Vinska klet Prus Jožef iz Metlike (sladko nearomatično belo vino), Vinakoper, d. o. o., (suho rdeče vino), Borislav Lisjak iz Dutovelj in Vinakras iz Sežane (vino Teran PTP), OPG Novacco iz Hrvaške (aro-matično suho vino), Obiteljski podrum Mlinarič iz Hrvaške (aromatično polsladko vino), Vinska klet Prus Jožef iz Metlike (aromatično sladko vino) in Agroind Vipava (peneče vino).
Razglašeni so tudi trije prvaki slovenskih vinsko-turističnih cest, in sicer je prvak Kraške vinsko-turistične ceste Borislav Lisjak iz Dutovelj (cabernet sa-uvignon), podjetje Vinakoper je prvak Istrske vinske turistične ceste (refošk), podjetje P&F Ljutomerčan pa je prvak Jeruzalemske vinske turistične ceste (šipon). Ime vinarja leta 2010 pa zaenkrat ostaja skrivnost; razglašen bo 24. avgusta, na dan vinogradnikov in vinarjev, ko bodo podeljena tudi vsa ostala priznanja sodelujočim.
Brezalkoholni favorit Fructal
Na 14. ocenjevanju sadnih sokov in brezalkoholnih pijač je letos sodelovalo 83 izdelkov trinajstih izdelovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije in Madžarske. Komisija je po ocenjevanju podelila posebna priznanja za podjetja: šampion kakovosti, ki pripada izdelku s trikrat osvojeno zaporedno veliko zlato medaljo, je prejelo podjetje Fructal za nektar iz korenčka in jagod, iz marelic in jabolk, iz jagod, jabolk in grozdja in za negazirano brezalkoholno pijačo s pomarančnim, limoninim in pasijonkinim sokom z dodanim izvlečkom oliv Fruc. Podeljenih pa je bilo tudi veliko zlatih in srebrnih medalj.
Predsednik ocenjevalne komisije Janez Hribar: »Letošnje ocenjevanje nas je prijetno presenetilo s povečanim številom
vzorcev. O zelo kakovostnih izdelkih najbolje pričajo podeljena priznanja: kar 32 vzorcev je prejelo veliko zlato medaljo, 19 je bilo zlatih in 27 srebrnih medalj. Poudariti moram, da smo bili poleg kakovosti priča tudi veliko inovativnim pristopom, predvsem pri vodah, kjer smo okušali razne kombinacije okusov, ki doslej na slovenskem trgu še niso bile znane. Med vsemi okušanimi izdelki je bilo opaziti trend k energijsko manj bogatim pijačam, kar pomeni, da se proizvajalci prilagajajo trgu in potrošniku."
Najvišje »mesne« naslove pobrali perutninski izdelki
Opravljeno pa je bilo tudi 31. ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov; posebna priznanja -šampion kakovosti za trikratno zaporedno zlato medaljo - so si po oceni komisije zaslužili naslednji izdelki:
prešana mesnata slanina s poprom (Kras mesnoprede-lovalna industrija), lahki poli, pečena piščančja krilca, paniran piščančji file, piščančja jetrna pašteta, naravni piščančji zrezek, kolekcija piščančjega mesa za gril, piščančja obara (vsi izdelki Perutnina Ptuj), njami piščančje hrenovke s sirom, pripravljeno za peko - začinjen piščanec (Pivka Perutninarstvo), piščančji zrezek v gobovi omaki z rižem in ričet s prekajenim svinjskim vratom (podjetje Proconi). Priznanje za inovatorstvo so prejela podjetja Perutnina Ptuj, Pivka Perutninarstvo, Kras mesnopredelovalna industrija in Proconi, priznanje za varne mesnine Arvaj Anton in Perutnina Ptuj, priznanje za tržno ponudbo varnega mesa podjetje Nimrod, posebno priznanje sejma Agra za meso iz tunke pa podjetji MH mesarija Hanžeko-vič EX, d. o. o., in Panvita MIR, d. d., obe za prleško tunko v zaseki.
Predsednik komisije Božidar Žlender je po ocenjevanju svežega mesa takole strnil vtise komisije: „Kakovost izdelkov je bila v povprečju visoka. V upanju, da je taka tudi ponudba svežega mesa v praksi, so ti rezultati za potrošnike lahko spodbudni. Žal je bila slabše za-
stopana ponudba rib in drugih bolj 'eksotičnih' vrst mesa ter makrokonfekcija govedine, svinjine in perutnine, ki pri nas predstavlja največji del ponudbe mesa." O mesnih izdelkih pa je Žlender povedal: „Letošnje ocenjevanje mesa in mesnin po številu prijavljenih izdelkov ponovno kaže na nekoliko boljše čase za mesno industrijo, saj je bilo ocenjenih 235 vzorcev, lani pa 208. Visoka kakovost izdelkov je postala stalnica, saj je bilo podobno kot na preteklih ocenjevanjih skupaj nagrajenih 95,7 % izdelkov."
SM
Z uporabo deževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode
Pitna voda postaja zelo draga zadeva. V zadnjih 20 letih se je odstot-kovno podražila več kot vsa goriva. Cene bencina so se v tem obdobju dvignile za cca. 150 odstotkov, cena pitne vode pa za kar 350 odstotkov. Z okoli 130 litrov porabe vode na dan po osebi je to kar precejšen strošek in velika obremenitev za okolje. Vedeti moramo, da v današnjih časih pitna voda do naših pip ne priteče sama od sebe. Za zmanjšanje porabe pitne vode in s tem zmanjšanje mesečnih stroškov ter zmanjšanje obremenjevanja okolja lahko tudi mi nekaj storimo. Z uporabo deževnice za splakova-nje WC-školjk, pranje perila, pranje avtomobila in zalivanje vrta prihranimo do polovice dragocene pitne vode, ne da bi pri tem trpelo naše udobje.
Vse za dobro kvaliteto vode
Večina gospodinjstev še vedno uporablja dragoceno pitno vodo za WC-kotličke, pranje perila ali zalivanje vrta. Z enostavno vgradnjo podzemnega rezervoarja npr. CARAT ter dodatne opreme pridobite enostaven ter cenovno ugoden sistem za uporabo deževnice. Glede na vedno višjo cene vode se vam nakup hitro povrne. Za normalno delujoč sistem potrebujete: rezervoar s teleskopskim pokrovom, ki je poravnan s terenom, filter, s katerim se deževnica očisti, preden vstopa v rezervoar, ter črpališče za distribucijo vode do porabnikov. Rezervoarji so dovolj močni, da jih lahko ob pomanjkanju prostora na vrtu vgradimo tudi v parkirišče ali dovozno
21. - 26. 8. 2010
Gornja Radgona
Od sobote do četrtka, od 9.00 do 19.00 ure!
Okusite navdušenje več kot 130.000 obiskovalcev in kakovost 1.690 razstavljavcev iz 25-ih držav na največjem sejmu kmetijstva in prehrane v tem delu Evrope!
^ SEJEM INPAK
17. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike, razstava izdelkov z natečaja 33. Slovenski oskar za embalažo
V soboto in nedeljo - še več družinske zabave ob nižji ceni vstopnic!
tiUJi I
Event
Ijl^M POMURSKI SEJEM www.pomurski-sejem.si
pot. Se več informacij o sistemih za deževnico poiščite na teh straneh.
Enostavna priključitev ter izvedba
Priključitev dveh največjih porabnikov pitne vode, WC-kotlička in pralnega na sistem, za izrabo deževnice priporočamo vsem novograditeljem in vsem, ki se lotevajo večjih gradbenih posegov v hiši (prenova kopalnic ipd.). Za uporabo deževnice v hiši je potrebna namestitev dvojnih cevovodov do porabnikov. Za tiste, ki želijo uporabljati vodo samo za zalivanje, pranje avtomobila in čiščenje okrog hiše, pa poleg namestitve rezervoarja z vgrajenim filtrom in potopnim črpališčem ponujamo tudi elemente za enostaven in udoben odjem vode kjerkoli na vrtu.
Zelo kakovostne biološke čistilne naprave
Vrhunske male čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev
Ekološka osveščenost vodi v iskanje čistejših, energijsko manj potratnih in za naravo manj obremenjujočih rešitev. Biološke čistilne naprave so nadomestilo za klasične greznice, ki so ekološko nesprejemljive. Iz biološke čistilne naprave priteče prečiščena voda in zato ne obre-
menjuje okolja, kot ga klasična greznica. Prednost je tudi v tem, da je z biološko čistilno napravo manj stroškov, medtem ko je treba klasično greznico mesečno čistiti, kar narekuje tudi mesečni odvoz. Investicija v biološko čistilno napravo je skoraj enaka investiciji v primerno veliko greznico z zaprtim sistemom, ki je sicer še dovoljena, je pa manj primerna zaradi višjih stroškov mesečnega odvoza oz. čiščenja. Ob izpolnjevanju nekaterih zahtev pa je možno vašo staro greznico preurediti v čistilno napravo. Čeprav se zdi odstranjevanje odpadnih vod iz gospodinjstev zaradi številnih uredb, zakonov in predpisov, ki se jih mora upoštevati, na prvi pogled zapleteno, je zadeva dokaj enostavna. Pri nakupu bodite previdni, saj je ponudba čistilnih naprav na slovenskem trgu velika. Pred nakupom
se prepričajte, ali naprava ustreza vsem predpisom, ki se ta trenutek zahtevajo ob vgradnji čistilne naprave (potrdilo o skladnosti, certifikat o moči čiščenja, certifikat o vodotesnosti rezervoarjev, certifikat o nosilnosti rezervoarja). S pravim partnerjem in pravilno izbranim sistemom boste trajno pridobili, saj odpade draga kanalščina kot tudi visoki stroški čiščenja odpadnih voda iz klasičnih greznic. Pokličite naše strokovnjake in skupaj bomo našli primerno rešitevza vas.
Zunanji razstavni prostor na sejmu AGRA št. 2003A ob hali B.
ARMEX ARMATURE, d. o. o.,
Ivančna Gorica
Tel. 01/78 69 270,01/78 69
260, info.armex@siol.net
www.cistilnenaprave-dezevnica.si
Ptuj • Konec avgusta Ptuj - odprto mesto
Zavrč • Ob občinskem prazniku
Laibach, cirkusanti in še kaj »Imeli smo sanje! In jih
Festival Ptuj - odprto mesto bo letos naše mesto spreminjal v odprto že devetič. Ulice bodo ponovno zasedli najrazličnejši umetniki iz več držav, vrhunec festivala pa bo glasbeni spektakel - koncert skupine Laibach, ki bo v starodavnem mestu ob Dravi nastopila prvič.
»Letošnji festival ima večinoma podobna dogajanja kot prejšnji, torej različne aktivnosti in umetniške zvrsti, ki se jih da postaviti na ulico in seveda tudi take, ki so ulici posebej namenjene, kot so recimo gledališče, cirkus in različne vsebine, ki so v skladu z imenom festivala ter mimoidoče izobražujejo ali pa jim odpirajo glave,« je pojasnil Robert Križanič iz društva Povod, ki je organizator festivala.
V sklopu letošnjega, ki bo med 25. in 30. avgustom, bo tako v mestu mogoče prisluhniti, recimo, belgijskim bobnarjem ali zvokom delavnic, osredotočenim prav na ulično glasbo, si ogledati litvanski teater, čarobno gledališče, ognjeni šov, cirkusante ter druge zanimivosti. Tudi letos prihajajo nastopajoči iz različnih koncev
gajanje, njeni člani za nastop v našem mestu niso imeli nobenih posebnih zahtev, največje so bile povezane predvsem s kvaliteto nastopa, potrebujejo, na primer, izjemno zahtevno tehnično podporo ... »Glede
LAIBACH
LASTDAYHERE DWEAL BRAINSTORMING VIBESONIC JAM CHEECHA, MC PIECE & THE BOONKER WARFIELD
V SKLOPU 9. FESTIVALA
PTUJ ODPRTO MESTO ▼
WWW.SPEKTAKEL.SI
PREDPRODAJA VSTOPNIC: KNJIGARNA HIŠA KNJIG DARILNI BUTIK GH PRIMUS DON CAFFE VSA PRODAJNA MESTA EVENTIMA CENA VSTOPNICE V PREDPRODAJI: 10 €
PRIZORIŠČE ODPRTO OD 15. URE DALJE
PTUJ
¡MK HOTELS 4 USCUS.
© ®
Mestna občina Ptuj
éwMkasi najdi.si XheSí
sveta, med drugim Belgije, Litve, Avstrije in seveda Slovenije.
Največji dogodek bo enodnevni glasbeni festival na prostoru nekdanje vojašnice, ki bo 28. avgusta od 16. ure dalje ponujal koncerte sedmih bendov, vrhunec pa bo nastop skupine Laibach. Ta kljub 30 letom delovanja na Ptuju še ni bila.
Po besedah Križaniča in Dejana Klasinca, ki nam je prav tako predstavljal letošnje do-
www,
ostalega pa so zelo dostopni in prijetni,« je dodal Križanič.
Omenjena prireditev bo tudi edina imela vstopnino (10 evrov v predprodaji, drugače 15), vsi ostali festivalski dogodki pa so brezplačni. Organizatorji na koncertu pričakujejo najmanj 5000 ljudi: »Zanimiv bo za različne generacije, zato pričakujemo zelo pestro starostno strukturo.«
Zanimivo je tudi, da je Ptuj - odprto mesto pred leti bilo
uresničili!«
Križanič in Klasinc se že dolga leta ukvarjata z organizacijo festivala Ptuj - odprto mesto.
eno prvih in redkih poletnih dogajanj pri nas, sedaj pa sta najbolj vroča meseca v letu v naš kraj prinesla tudi številne »vroče« festivale raznih organizatorjev. »Del naše vizije je bil, da se bo čez nekaj let dogajalo
Slavnostni prerez traku ob vhodu v novo občinsko poslopje. Na fotografiji z leve: župan Miran Vuk, občinski svetnik Slavko Kokot in Anton Petrovič, nekdanji svetnik občine Zavrč.
V soboto, 14. avgusta, so v občini Zavrč z odprtjem novega občinskega poslopja ter osrednjo proslavo sklenili prireditve letošnjega 14. občinskega praznika.
Želja po novih občinskih prostorih se je v završki občini porajala že več let, a so iz leta v leto s to investicijo odlašali in dajali prednost drugim, za občane prav tako pomembnim, naložbam. O tem, da so se z novimi, modernejšimi in za občane dostopnejšimi prostori občinske uprave v Zavrču uresničile dolgoletne sanje, sta prepričana tako župan Miran Vuk kot Danica Bratuša, zaposlena v občinski upravi. »Res je tako, kot je v svojem govoru povedal župan. Imeli smo sanje. Danes so se te sanje uresničile. Stojimo pred občinsko stavbo, ki ima okrog 325 kvadratnih metrov uporabne površine. V pritličju so prostori sprejemne pisarne, oddelka za splošne dejavnosti ter prostori krajevnega urada. V nadstropju so pisarna župana, tajništvo, računovodstvo in sejna soba. Vrednost naložbe znaša okrog 290.000 evrov (240.000 gradnja poslopja ter 40.000 ureditev okolice), sredstva pa smo zagotovili iz občinskega proračuna. Gradnja se je začela lani jeseni, zaključila pa praktično dan pred odprtjem, saj smo zadnje dni še hiteli z ureditvijo okolice. Izvajalec gradbenih del je bilo ptujsko podjetje Gra-dis, medtem ko je okolico uredilo podjetje Kamen Kamin iz Maribora,« je o novi, za kraj in občino pomembni pridobitvi povedala Bratuševa ter dodala, da so zaposleni na občini te naložbe še kako veseli. Novi prostori so namreč v nasprotju s tistimi v dvorcu, ki so bili tesni in temni, veliki, svetli in lepo opremljeni. V njih pa se, tako pravi Bratuševa, počutijo zelo prijetno.
Čeprav župan Miran Vuk priznava, da bi bilo primernejše prostore za delo občinske uprave treba zagotoviti že prej, pa je v času svojega župano-
vanja prednost vedno dajal občanom. »Z gradnjo tega občinskega poslopja smo iz leta v leto odlašali. Vseskozi smo dajali prednost ljudem in izboljšanju njihovih pogojev za vsakdanje življenje. Tako smo v občini Zavrč v veliki meri uredili skorajda vso komunalno infrastrukturo, da o cestah niti ne govorimo. In po 12 letih mojega županovanja so se tudi zaposlenim na občini, uresničile sanje. Kot veste, prostori v završkem gradu, kjer je bil do nedavnega sedež občine, niso nudili ustreznih pogojev za delo naših uslužbenk. V novem poslopju so pogoji dela za zaposlene veliko boljši in tudi sicer za občane pomeni nova lokacija boljšo dostopnost,« je o naložbi povedal završki župan Miran Vuk.
Slavnostno so prostore novega občinskega poslopja odprli minulo soboto. V programu, ki je spremljal odprtje, so se predstavili domači kulturni ustvarjalci, vrvico ob vhodu v novo poslopje pa sta ob županu Miranu Vuku prerezala občinski svetnik Slavko Kokot ter Anton Petrovič, nekdanji svetnik v za-vrški občini. Po prerezu traku je župan navzoče, zbralo se jih je nekaj sto, povabil k ogledu
prostorov, nato pa se je dogajanje izpred nove občine preselilo še v kulturno dvorano, kjer je sledila osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku.
V programu prireditve so nastopili učenci domače osnovne šole, uvodni nagovor je imel župan Miran Vuk, slavnostna govornika pa sta bila podžupa-nja Marta Bosilj ter podžupan Peter Vesenjak. Predstavila sta naložbe, ki jih je občina realizirala v tem letu, njihova skupna vrednost pa je skoraj milijon in pol evrov.
Tudi ob letošnjem prazniku so v Zavrču podelili občinska odlikovanja. Z nazivom častnega občana so nagradili rojaka, slikarja Franca Simoniča. Priznanja občine pa so prejeli Milan Fostnarič mlajši ter osnov-nošolki Kristina Kuča in Doroteja Domjan. Na prireditvi je bilo podeljeno tudi priznanje Rdečega križa Slovenije, ki ga je prejel Silvo Furman za 50-krat darovano kri.
Osrednji slovesnosti je tudi letos v Zavrču, tako kot vsa leta doslej, pozno v noč sledil dru-žabno-zabavni večer z glasbenimi gosti.
Mojca Zemljarič
več. Mi delamo konstantno in tudi vemo, da smo marsikoga vzpodbudili k dogajanju. V teh letih smo sem tudi pripeljali neke nove vsebine. Recimo, pred desetimi leti se na Ptuju še ni nihče ukvarjal z žonglira-njem, zdaj pa, na primer, vemo, da ena izmed največjih trgovin z žonglersko opremo v Sloveniji proda trenutno polovico svojih produktov na Ptuj,« je še podal zanimiv podatek Križanič.
Polona Ambrožič
Občinskim nagrajencem so čestitali župan Miran Vuk, podžupanja Marta Bosilj in podžupan Peter Vesenjak. Na fotografiji so tudi prejemniki odlikovanj Doroteja Domjan, Kristina Kuča, Franc Simo-nič in Silvo Furman.
Foto: MZ
Ptuj • V pričakovanju evropskega pesniškega festivala
Prihajajo Dnevi poezije in vina
Letošnje pestro ptujsko poletno dogajanje bodo konec avgusta dopolnili še Dnevi poezije in vina, eden najpomembnejših evropskih pesniških festivalov, ki bo že štirinajsto leto združil pesnike iz vsega sveta - tokrat namesto v Medani v Goriških brdih na Ptuju.
Foto: Jože Suhadolnik
Na Ptuj prihajajo dnevi, ki združujejo poezijo in vino.
Festival, ki je doslej gostil že več kot 300 pesnikov, bo nudil pesniška branja, koncerte, filmske projekcije, ulične predstave, performanse, razstave, lutkovne predstave in bralne urice za otroke, središče mesta pa se bo ovilo v umetniške instalacije. Njegova direktorica je že več let Jelka Ciglenečki, diplomirana komparativistka in rusistka, literarna kritičarka, prevajalka in namestnica urednika Beletrine, ki je s Ptujem tesno povezana - je namreč njen rojstni kraj.
Zakaj vas privlači poezija?
»To je nekaj, kar privlači vse, četudi se tega pogosto ne zavedamo. Resnih bralcev poezije je danes res malo, a vsaka družba ima verze, ki so se zapisali v kolektivni spomin in brez katerih bi bila veliko revnejša. Vsi komuniciramo v jeziku in poezija je tisto največ, kar se da v njem doseči. Je nekakšen destilat jezika. Veseli me, da že toliko let delam na festivalu, ki skuša poezijo približati čim širšemu krogu ljudi. Zdi se mi, da je njeno poslušanje in branje prav danes, v hitrem in površnem času, še posebej pomembno. Je branik pred površnostjo.«
Kako je festival nastal, kakšni so njegovi cilji?
»Zasnovali so ga Aleš Šteger in njegovi sodelavci na Študentski založbi, za Brda pa so se odločili na povabilo vinarja Aleksa Klinca iz Medane, ki je vsa leta skrbel za vinske degu-stacije. Zasnovali so mednarodni festival mladih pesnikov, ta pa se je nato vsako leto širil in pesniškim branjem dodajal še koncerte, filmske predstave, gledališče, ples ... V zadnjih letih, ko je postal mednarodno prepoznaven, smo začeli vabiti tudi sodobne pesniške klasike.
Že od začetka sta dva glavna cilja: predstavitev najaktualnejših tokov sodobne poezije slovenski publiki in promocija poezije. Ves čas razmišljamo o njenih povezavah z drugimi umetnostmi. Zato festivala ne sestavljajo samo pesniška branja in degustacije vina, kot bi sklepali po naslovu, pač pa je mozaik najrazličnejših umetniških akcij.«
Zakaj ravno kombinacija poezije in vina?
»Tako kot se je poezija od
začetka družila z glasbo, se je kmalu po njenem rojstvu rodilo tudi vino. Korenine naše kulture segajo v tiste čase. Verjetno ni naključje, da je kombinacija še vedno uspešna. Ime festivala in koncept sta bila verjetno bolj stvar naključja, a kmalu je festival dobil številne posnemovalce po vsem svetu; nam najbližjega najdete v Kremsu v Avstriji, soroden koncept so razvili tudi v Ljutomeru na Grossmanovem festivalu, festivalu filma in vina, s katerim že več let sodelujemo.«
Komu vse so Dnevi namenjeni?
»Festival je namenjen pesnikom, kritikom, bralcem poezije, ljubiteljem dobrega vina, umetnosti na splošno, najmlajšim, za katere imamo letos pripravljen bogat program, starejšim občanom in občankam, ki so za festival izvezle 30 vzglavnikov z verzi in tako sestavile instalacijo Verzi za lahke sanje ... Upam pa, da bo nagovoril čim večje število Ptujčanov, ki ga prej niso poznali.«
Kdo bodo najzanimivejši gostje?
»Letos smo posebej izpostavili tri častne goste, med njimi sta dva nominiranca za Nobelovo nagrado. Prvi je Avstralec Les Murray, ki piše nekakšne zgodbice v pesmih, poezijo, ki jo bere najširši krog bralcev, hkrati pa skozi preprost jezik sporoča temeljne resnice. Drugi je švedski pesnik Tomas Transtromer, ki velja za enega najboljših evropskih lirikov po drugi svetovni vojni. Prvikrat letos gostimo tudi slovenskega častnega gosta - Nika Grafena-uerja, ki letos praznuje svojo sedemdesetletnico. Vsem trem avtorjem v festivalskem tednu izidejo knjige. Žal smo ravno danes izvedeli, da Tomas Transtromer na festival zaradi bolezni ne bo prišel, zato pa se je že javilo nekaj švedskih in slovenskih pesnikov, ki bodo priredili dogodek njemu v čast.
Vseh pesnikov na festivalu je 28. Tudi ostalih 25 je gotovo izjemno zanimivih. Tako prihaja bolgarska literarna zvezda Georgi Gospodinov, ki ga Slovenci doslej poznamo kot prozaista (preveden je njegov Naravni roman). Prihaja eden najzanimivejših mlajših poljskih pesnikov Jacek Deh-
nel, izjemna ameriška pesnica Laura Solomon, pa pretresljiv bosanski lirik Hadžem Haj-darevic, ruski klasik Arkadij Dragomoščenko in še bi lahko naštevala.«
Festival letos ponuja tudi dva posebna projekta prebiranja poezije. Katera?
»Odprto branje Prosti trg je branje, kjer lahko bere svojo poezijo vsak, ki si jo želi predstaviti javnosti. Potrebne so prijave (lahko se prijavite na Študentski založba ali pa na in-fotočki festivala v festivalskem tednu). Branje, ki ga organiziramo skupaj z revijo Mentor, bo potekalo na Vrazovem trgu 28. avgusta med 12. in 16. uro.
In medtem ko si na odprtem branju želimo čim več bralcev in poslušalcev, je povsem drugače z Zasebnimi branji, na katera smo povabili tuje pesnike, ki imajo že objavljene knjige v slovenščini. Vsak od teh dogodkov bo potekal v katerem od manj znanih kotičkov Ptuja, omejen bo na enega tujega in enega slovenskega pesnika ter na ozek krog obiskovalcev, ki pa bodo imeli možnost, da pesnika spoznajo od blizu. Zaradi omejenega števila mest se je tudi na te dogodke treba prijaviti (listo najdete na www. poezijainvino.org, kjer so tudi drugi podatki o festivalu).«
Katere dogodke bi še posebej izpostavili?
»Obiskovalcem bi najbolj priporočila večerna branja na Vrazovem trgu, kjer se bo vsak večer zvrstilo sedem pesnikov in koncert (Vlada Kresli-na, Klarise Jovanovic, Tamare Obrovac, skupine Kvinton). Sicer pa bi Ptujčane opozorila na številne umetniške instalacije, ki jih pripravljamo v sklopu festivala. Ta teden je po Ptuju zavihrala Poezija v zraku na številnih zastavah v centru mesta, hkrati z začetkom festivala pa bo zaživela tudi prostorska instalacija Stanke Vauda in Dušana Fišerja Odsev poezije in vina ter instalacija Prostoroža
Scrabble na Vrazovem trgu. Že 23. 8. ob 20.00 vas vabimo v Osnovno šolo Mladika na odprtje instalacije Telo vadnica Mateja Andraža Vogrinčiča, ki je letos opremljal slovenski paviljon na EXPO v Šanghaju.«
Kaj se bo dogajalo za otroke?
»Zanje smo letos pripravili še posebej zanimiv program.
Poudarek je na pravljičnih uricah, ki jih skupaj s Knjižnico Ivana Potrča pripravljamo vsak festivalski dan ob 17. uri, 26. in 27. 8. jih vabimo še na brezplačne lutkovne predstave, ki so napisane na tekste slovenskih pesnikov Borisa A. Novaka in Petra Svetine, 28. 8. ob 10. uri pa na igranje s pesmicami Davida Bedrača v mestni park
med igrala. Na Vrazovem trgu bo zanje tudi sicer zanimivo, igralno presenečenje jim pripravlja skupina Prostorož.«
Zakaj odločitev za selitev iz Medane in zakaj ravno na Ptuj? Kako komentirate »očitke« iz Medane, da ste se na Štajersko preselili, ker naj bi tukaj pridobili več denarja?
»Odločitev za selitev je bila zelo težka, a je zorela več let. Vasica Medana je bila ves čas zelo tesna za festivalsko dogajanje, z resnejšim propadanjem edinega večjega prizorišča, Gradnikove domačije, kjer na žalost že več kot deset let ni urejeno lastništvo, pa pravzaprav druge poti ni bilo. Prav tako so se skozi leta vlekli spori z Občino Brda, ki je festival zadnja leta vedno slabše podpirala, entuziazem pa je posledično padal tudi pri so-organizatorjih. Ta festival je eden zelo redkih v Sloveniji, ki pridobi več sredstev iz tujine kot iz svoje države (predvsem gre za sredstva kulturnega programa EU pa tudi drugih inštitucij). Čeprav Ptuj nameni več denarja za festival, kot ga je Občina Brda, vložek ne dosega 20 % proračuna. Očitek torej ne drži.
Festival je prišel sem po nove perspektive z željo po širitvi in nadaljevanju svojih vsebin. Prav gotovo nas zanima vključevanje v projekt Evropska prestolnica kulture - Ptuj partnersko mesto. Glavni razlog, da smo se odločili za Ptuj, je seveda to, da ima tako poetično mestno jedro kot odlično vino.«
Polona Ambrožič
O programu
Festival Dnevi poezije in vina bo potekal med 25. in 28. avgustom. Njegov program bo raznolik, ogledate si ga lahko na spletni strani www.poezijainvino.org. Do sedaj se je že in se še bo zvrstilo več zanimivih obfestivalskih akcij: med 14. in 28. avgustom Poezija v zraku (staro mestno jedro), med 1. julijem in 30. avgustom Prehod za pesem (verzi na prehodih za pešce) ter med 25. julijem in 30. avgustom Šepetanje ob kavi (verzi pod skodelicami kave v izbranih kavarnah po vsej Sloveniji). 23. in 24. avgusta bodo v Negovi, Ljubljani, Padni, Krškem, Volčah, Vrbi na Gorenjskem in Ptuju potekali še Večeri pred Dnevi. Vsi dogodki festivala so brezplačni, spremljal jih bo bogat vinski program.
Festival Dnevi poezije in vina letos na Ptuju!
,T»evi poezjje in Wna
23.-24.8.2010 Večeri pred Dnevi 25.-28.8.2010 PTUJ
Več kot 50 brezplačnih dogodkov: pesniška branja, degustacije, koncerti, otroške delavnice, razstave, ulično gledališče, 30 pesnikov z vsega sveta, častni gostje:
Thomas Transtromer (Švedska), Les Murray (Avstralija), in Niko Grafenauer (Slovenija).
Mali Okič-Slatina • Po cesti klopotcev
Kjer so se rodili klopotci - velikani
Če za katero vas in vaščane v Sloveniji velja, da živijo s klopotci, potem je to lahko edino Slatina - Mali Okič v cirkulanskem hribovju. Postavljanje klopotcev je v tem naselju namreč ne samo dolgoletna tradicija, ampak pravzaprav največji družabni dogodek leta, s^j ni domačina, ki pri tem ne bi sodeloval.
Slatinški klopotec - velikan in maneken med klopotci je bil minuli vikend še v ležečem položaju, postavljali ga bodo ta konec tedna. Ob njem sta njegov izdelovalec Alojz Milošič (levo) in Rajko Lesjak, gonilna sila akcije postavitve klopotcev po Slatini.
Na cesti klopotcev (Slatina-Mali Okič) so letos postavili najmanj petnajst klopotcev, med zadnjimi je bil tudi društveni klopotec, katerega postavitev smo ujeli tudi v naš objektiv.
Foto: SM
In tako je vsako leto, ko se kača ozkega asfaltnega traku skozi Slatino spremeni v poligon za sprevod postavljavcev klopotcev, ki jih spremljajo skupine različnih pevcev in godcev, med njimi pa se dre-njajo še domače gospodinje s polnimi naročji velikih pla-dnjev najrazličnejšega sladkega in slanega peciva in potic, ko se odprejo vsa dvorišča domačij, da o obveznih velikih kotlih pečenk, skladovnicah domačega kruha in pletenkah vina niti ne govorimo posebej. Resnično pravi vaški praznik brez okostenelega programa, kjer se vse dogaja spontano, z nasmehi, veliko petja, pa tudi s kakšno bolj pridušeno kletvico, ko se kakšne del klopotca noče takoj postaviti na svoje mesto.
»Ja res imamo dolgoletno tradicijo postavljanja klopot-cev tukaj, zdaj jih v taki obliki družabnih srečanj postavljamo že osemnajsto leto zapored, tako da smo vmes iz fantov postali že ostareli možje,« malo hudomušno pove Rajko Lesjak iz sekcije za ohranjanje starih običajev, sicer pa gonilna sila te vaške prireditve: »Letos smo ob tej cesti postavili že preko 15 klopotcev, jih je pa vsako leto malo več, zato je ta cesta tudi dobila ime cesta klopot-cev. Ob vseh ostalih klopotcih
vsako leto postavimo še naš društveni klopotec, ki je dolgo veljal za največjega, zdaj pa imamo že večjega, letošnjega rekorderja med rekorderji!«
Rekordno velik klopotec pa naj bi po še ohranjenih podatkih itak imel domicil prav v Slatini: »Našel sem zapis izpred 100 let, kjer se opisuje takratnega velikana iz Slatine, ki je meril dva metra preko stola. To je bil resnično velik klopotec, sploh za takratni čas. Mi smo to velikost presegli šele letos. In že takrat so ga, kot je zapisano, postavljali s pomočjo lesenih odrov, saj se drugače res ni dalo.«
Ni vsako stojalo tudi klopotec!
Letošnjega slatinskega rekorderja med klopotci je izdelal domači mojster Alojz Milošič, ki ima poleg izkušenj očitno tudi oko za zelo všečen in dodelan klopotec: »Hja, ni vsako leseno veliko skrpucalo s peresi že klopotec, to pa ne! Je že prav grozno in neverjetno, kaj vse ljudje razglašajo za klopotec! Stol mora biti iz trdega lesa, najbolje iz jesena. Po velikosti stola se potem tudi določa velikost klopotca. In les mora bito lepo posušen, brez razpok in gladko 'pohublan' (obrušen, op. a.), ne pa samo
nekaj na grobo nažagano in zbito skupaj,« je bil nad izdelavo klopotcev, ki se razglašajo za slovenske rekorderje, jezen mojster Milošič.
Še bolj pa je nesojenega slovenskega klopotčevskega velikana iz Pavlovcev v ormoški občini popljuval Rajko Lesjak: »Tako me je zanimalo, kakšen je res ta velikan, da sem si ga šel kar osebno pogledat. Ampak, dajte no, saj to ni klopotec! Stol ima pol manjši od našega, narejen iz dveh delov, res so pa nanj nabili dolga peresa, kar pa je neumnost, saj bo ta klopotec težko kdaj zaklopotal. In res ima lahko 'macleke' težke 25 kilogramov, ampak izgledajo
čisto tako kot odžagani štori, neobdelani ... , obup. To je sramota od klopotca. Da bo primerjava med našim rekorderjem in ormoškim klopotcem morda bolj jasna: glede na velikost stola, ki znaša pri našem klopotcu kar 2,40 metra, bi mi lahko nanj nataknili peresa v dolžini po 10 metrov, torej bi imel premera kar 20 metrov. Pa to je čista neumnost, no!«
Rekorder med lepotci, drugo leto pa še večji
Slatinski klopotec-velikan je bil sicer minuli vikend še v ležečem položaju, saj so imeli
vaščani preveč dela s postavljanjem ostalih in so se odločili svoj ponos postaviti to nedeljo, 21. avgusta. Njegove mere pa so res impozantne; kot že rečeno, meri stol 2,4 metra, deska meri 7,7 metra, dolžina peresa je 6,6 metra (torej je premer 13,2 metra), tehta pa dobrih 600 kilogramov. Postavljali ga bodo ročno: »Tako je to tudi treba narediti, kot so delali nekoč. Potrebnih nas bo kakšnih osem do deset možakarjev, postaviti bo treba tudi leseni podest oz. oder in pomagali si bomo z vrvmi in škripčevjem, saj drugače ne gre.«
Tradicijo postavljanja klopotcev pa bodo Slatinčani še nadaljevali tudi prihodnja leta. In ne samo to; Rajko Lesjak ni skrival, da imajo v načrtu izdelati še večjega lesenega lepotca, kot je letošnji, ki čaka na nedeljsko postavitev: »Ja, poskušali bomo podreti letošnji rekord. Les je že pripravljen, se pa mora primerno posušiti. Če bo spokal, potem ne bo nič. Načrtujemo pa, da bo naš naslednji rekorder imel stol v dolžini treh metrov. Kakšnega skrpucala pa res ne bomo postavljali, bi bilo še naše prednike sram!«
In ob celodnevnem postavljanju klopotcev v Slatini je bilo ob petju sester Kopinskih, Mejašev, tria Vetrnice, domačih ljudskih pevk in pevcev ter mešanega pevskega zbora velikokrat slišati glasno in tišje, da imajo Slatinčani prave lesene lepotce, ki jim ni para daleč, daleč naokoli. Pa še glasni so, da ptičev in kač ne bo blizu. Da bodo le vinogradi ostali, sicer bo ta slatinski (in haloški) zaščitni znak izgubil svoj pomen, pa naj bo majhen, velik ali največji.
SM
Hermanci • Zgradili kiopotec velikan
Upajo na vpis v Guinnessovo knjigo rekordov
Ko se začne najavljati jesen, se prične tekma med posameznimi vasmi, kraji, vinorodnimi okoliši, kdo ima največjega, najlepšega, najizvirnejšega in ne vem kaj še vse. Klopotec je danes prestižni objekt, za katerega se lastniki ne branijo ne stroškov in ne dela.
Če bo uspel vpis v Guinnes-sovo knjigo rekordov, bo dileme okrog tega, kdo ima največjega, vsaj za nekaj časa konec. Lepotec spoštljivih dimenzij stoji na hribčku v Hermancih in bo nad goricami svojega ustvarjalca Stanka Habjaniča odganjal ptiče in najavljal jesen. Vendar če povemo po pravici, bo klopotal bolj malo, saj mora biti njegovo delovanje pod nadzorom, ker bi ga vsak večji veter ali neurje, ki bi se ujelo vanj, lahko uničilo. Tega pa bi bilo res škoda.
V rodbini Stanka Habjaniča so od nekdaj izdelovali klopot-ce: »Že dedek je delal klopotce večjih dimenzij, nadaljeval je oče in tako sem tudi jaz. Naredil sem kar nekaj malih in srednjih klopotcev. Ves čas pa sem čutil željo in sposobnost, da naredim enega res velikega. Pred dvema letoma pa je dozorela odločitev. Postavili smo ga nad našimi goricami, kjer je posajenih okrog 2000 trsov.« Vinograd je speljan v lepih, slikovitih terasah, ki jih Stanko
večinoma obdeluje strojno. Za klopotec si je zamislil, da bo nekaj let stal na tem mestu, tudi pozimi ga ne bodo sneli, saj to zahteva veliko dela. Čez čas pa ga namerava prestaviti domov, kjer ga bo imel bolj pod kontrolo in bo lahko večkrat klopotal.
Vse je natančno zmerjeno
V soboto se je v Hermancih zbralo veliko obiskovalcev, ki so želeli prisostvovati postavitvi rekorderja. Klopotec so postavili na 11 metrov visok drog, ki so ga štiri metre zakopali v zemljo. Pri tleh ima premer 60 centimetrov. Ob njem pa so postavili štirinadstropni gradbeni oder, kajti takšnega velikana seveda ni bilo preprosto sestaviti. Vsi sestavni deli so zelo težki, zato je na pomoč priskočilo Tesarstvo Marjan Miško, ki je posodilo dvigalo in je bilo tudi sponzor prireditve, Pleskarstvo Špendija pa je prispevalo delovni oder.
Pa še malo tehničnih podatkov: Celotna konstrukcija klopotca tehta okrog 800 kilogramov; vetrnice imajo premer 17,20 metra, en krak pa je težek 180 kilogramov; stol je dolg 2,30 metra, z roko pa je dolg tri metre; deska je kostanjeva, dolga 4,80 metra, greder z vilicami pa 2,07 metra. Same vilice so dolge 80 centimetrov in imajo 19 centimetrov pre-
mera. Vse skupaj je hrastovo. Maclekov je osem, težki pa so od 18 do 20 kilogramov. Preden so se posušili, so tehtali 26 kilogramov. Višina enega ma-cleka je 25 centimetrov. Križ je hrastov, vetrnice pa so smrekove. Rep je iz brezovih vej na 7 metrov dolgi železni cevi. Po dostopnih podatkih naj bi bil to največji delujoči klopotec, je povedal Mirko Fekonja, ki
Stanku pomaga pri njegovih prizadevanjih, da bi lepotca vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Vendar je to precej dolgotrajen postopek, ki utegne trajati tudi leto dni. So pa že poslali vse potrebne podatke in upajo, da jim bo uspelo.
Stanko Habjanič je član PGD Miklavž pri Ormožu, kjer je podpoveljnik. Gasilci so mu pomagali pri organizaciji do-
godka in so ga podpirali pri njegovih prizadevanjih. Stanko bi namreč klopotec morda lahko postavili že lani, a so takrat gradili gasilski dom in Stanko je bil glavni zidar in vodja gradbenega odbora, tako da ni bilo časa za klopotec. Sedaj so se mu gasilci nekoliko oddolžili, saj je bilo vse dobro organizirano.
Viki Ivanuša
Ptuj • Glasba v kloštru 2010
Glasbeni festival za popestritev
Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju tudi letos prireja festival glasba v kloštru, ki bo že drugič v prostorih šole v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju med 23. in 27. avgustom.
Festival je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz delavnic orkestra in komorne igre, ki bodo potekale čez dan, ter večernih koncertov. Delavnice so namenjene učencem glasbenih šol, udeleženci pa prihajajo iz širše Štajerske, Ptuja, Maribora in Gornje Radgone. Letos so se učitelji odločili otrokom približati nadvse zanimivo obdobje iz glasbene zgodovine, obdobje srednjega veka in renesanse. Otroci bodo tako spoznavali glasbo, ki se je izvajala na velikih dvorih srednjeveške Evrope, svoje znanje pa bodo pokazali na dveh zaključnih nastopih - prvi bo v samem centru mesta Ptuj, drugi v samostanu. Vaje bodo vodili mladi in zagnani učitelji Zasebne
Foto: Glasbena šola sv. Petra in Pavla
Festival je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz delavnic orkestra in komorne igre, ki se bodo odvijale čez dan, ter večernih koncertov.
glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla. Otroci pa ne bodo samo trdo delali, organizirano je namreč tudi kopanje v Termah Ptuj ter izleti po mestu, da bodo lahko udeleženci spoznali tudi samo mesto Ptuj in njegovo zgodovino. Na večernih koncertih se bodo predstavili mladi in zanimivi obrazi slovenske glasbene scene. Vsi koncerti so odprti za javnost in vsekakor vredni obiska. V času festivala se bodo tako zvrstili večer renesančne glasbe in plesa, večer ljudskih glasbil s tamburaško skupino Drotmantraši, pihalni večer, ko se bo zgodil koncert kvarteta klarinetov, ter zaključni nastop udeležencev festivala.
Patricija Babosek
Ptuj • Mladi s CID potovali v Nemčijo
Turške violine in prepolni trebuhi
Med 1. in 9. avgustom je s Centrom interesnih dejavnosti (CID) Ptuj pet mladih iz naših krajev odpotovalo v nemški Burghausen, v katerem so se skupaj z vrstniki iz več držav udeležili projekta, ki je obravnaval kulturno in mladinsko politiko v Evropi.
Iz Slovenije so pri izmenjavi sodelovali Marcela Krničar, ki je bila vodja skupine, Andrej Lamut, Kristian Lah, Rene Ra-tej in Dora Lenart. S slednjo smo se o zanimivi izkušnji tudi pogovarjali. »Te izmenjave sem se udeležila, ker me je pritegnil opis delavnic, ki so bile o politiki, kasneje pa so k temu dodali še fotografijo. Prav tako me veseli spoznavanje novih ljudi iz različnih držav in tako se mi je zdelo vredno se prijaviti,« je povedala.
Pred samim potovanjem so morali nato udeleženci obiskati priprave pod vodstvom Magde Strmšek, ki so potekale v CID, na samih delavnicah v Nemčiji, ki so se jih poleg Slovencev udeležili še Nemci, Turki in Slovaki, pa je bil poudarek na temah, povezanih s politiko EU in fotografijo.
»Na začetku nismo počeli veliko, dobili smo razne naloge, recimo, morali smo iz starega
Izmenjave se je udeležil tudi Andrej Lamut, nadarjen mlad fotograf, likovno umetnost, ki je v Nemčiji ovekovečil tudi ta utrinek.
Foto: Andrej Lamut
od jeseni študent Akademije za
mesta s pomočjo petih točk priti do občinske stavbe ... V naslednjih dneh smo razpra-
vljali na temo Evropska unija včeraj, danes, jutri, zatem pa omenjeno tudi fotografirali,
Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini
Se odpravljate na počitnice?
Da bo potovanje čim bolj brezskrbno, priporočamo sklenitev zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini Vzajemna Tujina.
Ne spreglejte ugodne ponudbe in novosti:
MULTITRIP PAKET - za tiste, ki se pogosto odpravljate v tujino. MINI, MEGA, MAKSI PAKET - ugodne premije za visoke zavarovalne vsote.
DRUŽINSKI PAKET ZAVAROVANJE ZA HRVAŠKO - z nizkimi premijami za brezskrbne počitnice ob Jadranu.
Več informacij poiščite na www.vzajemna.si.
Nagradna igra! Katero stvar bi vzeli s seboj na samotni otok?
Pošljite nam vaš odgovor. Poiščite nagradni kupon v poslovalnicah Vzajemne ali pa odgovorite na spletni strani www.vzajemna.si in med vsemi sodelujočin bomo izžrebali dobitnike nagrad. Več o nagradni igri si preberite na www.vzajemna.si. Nagradna igra traja od 23.6. do 15.9.2010.
m Vzajemna
Jaz zate, ti zame.
{((«¿8020 60 ) www.vzajemna.si
torej smo morali uporabiti vso svojo domišljijo in najti v naravi odgovore na vprašanja,« je pojasnila 20-letnica, sicer študentka filozofije.
Po njenih besedah so se z vrstniki razumeli dobro, pogost problem pa je bil v sporazumevanju, saj jih veliko ni znalo preveč dobro angleško. »Vendar pa se da z voljo premagati tudi to oviro in sporazumeti, le malo dlje traja,« je prepričana sogovornica, ki ji je v spominu najbolj ostal mednarodni večer, na katerem so okušali dobrote sodelujočih držav. Turki pa so celo pripravili program, član njihove ekipe je namreč igral turške ljudske pesmi na violino. »Ko sem ga prosila, če mi lahko pokaže, je to storil brez oklevanja. Jaz pa sem nato imela težave, saj je bila njegova violina za levičarje. Vseeno sva nekako uspela
Tednikova knjigarnica
Prihajajo pravljice!
Nekoč, v davnih časih (Ali pa sploh ni bilo tako daleč in nekoč?) je živel cesar (Ali pa je bil kralj?), ki je od vseh stvari na svetu najraje poslušal pravljice. Ni in ni se jih mogel naposlušati, čeprav so mu pripovedovali pravljice od blizu in daleč in še od dlje. Z vseh koncev in krajev sveta so prihajali najboljši pripovedovalci. In pravljičarke, seveda. Njegova palača, razkošna in velikanska, je postajala po malem pretesna za vse pravljičarje, a cesar je še kar in kar špičil ušesa in zahteval nove in nove pripovedovalce. Jezil se je, ta cesar, ki bi bil skoraj najboljši poslušalec na vsem svetu in še dlje, jezil se je, ker mu nobena pravljica ni bila tako čisto zares najbolj všeč. Pravzaprav ga je najbolj motilo dejstvo, da se je vsaka pravljica prehitro končala. In cesar (Ali pa je bil kralj?) ne bi bil pravi, če ne bi razglasil po vsem svojem ozemlju, da išče pravljico brez konca. Cesarjevi poslaniki so razglasili, da bo bogato poplačan tisti, ki bo njegovemu veličanstvu znal povedati pravljico brez konca. A tistemu, ki mu taka neskončna pravljica ne bo uspela, tistemu bodo pa glavo oddrobili!
Zalo mi je žal, ampak od tistega dne je imel cesarski ra-belj polne roke dela! Glave so padale, padale, padale, saj ga ni bilo mojstra, ki bi znal povedati pravljico brez konca.
Nekega dne pa je pred cesarjevo obličje pogumno stopil njegov pastirček in začel je pripovedovati o nekem cesarju, ki da je živel nekoč in je imel toliko denarja, da ga ni mogel nikoli do konca prešteti. Imel je še zlate gradove in pisane vrtove .
V pisanih vrtovih so cvetele rožice vseh sort in barv in dišav. A najlepše so dehtele besede pripovedovalcev, ki so se udomačili na cesarskih (Ali pa so bili kraljevski?) vrtovih. Njihove besede so žuborele kot potočki čez kamenčke. Njihove besede so lahko nežno plahutale, nežno, kot je nežen metuljev let. Ali pa so se okorajžile in veselo poletavale kot jate ptic na nebu. Hm, besede so poskakovale v tem vrtu, odmevale, brbotale, ali pa so postale gromoglasne in podobne pravi nevihti. Bile so besede špasne in take, da so risale solzne oči. Oj, kakšen vrt vam je bil to! Tam je bilo slišati muziko in vsakršno smejanje, hahljanje, krohotanje. Tam so vznikale zdravilne rože in zeli, tam so se rdečila jabolka na čudovitih starih drevesih. To niso bili sadeži kar tako, marveč so imeli čudežno moč: eni so zmogli pregnati najhujše bolezni, celo smrt se jim je raje izognila.
In kje je ta vrt? In kje je cesarstvo? Ali morebiti kraljestvo? In kje je zdravilno jabolko? Pridite prihodnjo sredo ob 17. uri na Vrazov trg 2, kjer bodo do sobote domovale v okviru festivala Dnevi poezije in vina Muzične pravljice, ki jih pripravljajo knjižničarji Maribora, Slovenske Bistrice, Ormoža in Ptuja:
Pravljice in muzanje in branje z Liljano Klemenčič v sredo;
Zdravilne pravljice in rime fine z Marijo Lorenčič v
četrtek;
Pohorske pravljice z Darjo Kolar in Darjo Plavčak v
petek;
Glasbena roknrol pravljica z Majo Logar, Igorjem Černetom in Robertom Kerežijem v soboto.
Pridite in se pravljicam prepustite.
Liljana Klemenčič
zaigrati pet tonov, potem pa mi je raje podaril zgoščenke s to glasbo. Morda se mi jo kdaj uspe naučiti, saj imajo komadi zelo neobičajno strukturo.«
Zanimivo anekdoto z mednarodnega večera, ki se je hitro prelevil v turškega, je po njenih besedah prinesel domov tudi prijatelj iz Slovenije. »Hrano za dogodek so pripravile starejše ženske, ba-
bice iz Turčije, ki pa živijo v Burghausnu, in kolegu je bila seveda, tako kot vsem ostalim, zelo dobra, zato so mu potem, ko je pojedel, gospe nadevale še eno porcijo, ko je končal to, pa še eno in tako naprej ... Ker ni hotel nikogar užaliti, je kar naprej jedel in na koncu je bil videti res utrujeno,« je v smehu zaključila Lenartova.
Polona Ambrožič
Rokomet
Vrnitev Ivanuša, pred dogovorom tudi Kukec Stran 12
Namizni tenis
Zafošnik in Rojkova na EP
Stran 12
Reportaža
Campus (delno) že odprl vrata
Stran 21 Mihaela Arnuš
Dvigniti ženski nogomet na višji nivo
Stran 21
Nogomet
Za vrh 3. SNL - vzhod precej kandidatov
Stran 22
Nogomet
Različne ambicije klubov Štajerske lige
Stran 22
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Na Ptuju domača drugoligaška premiera
Foto: Črtomir Goznik
V prejšnji sezoni sta Labod Drava in Interblock igrala prvoligaške tekme, v nedeljo se bosta borila za drugoligaške točke.
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Tadej Podvr-šek, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kole-dnik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Glede na lansko sezono, ki so jo Ptujčani še odigrali v 1. SNL, se bo skoraj v celoti spremenjena ekipa v nedeljo v uradni tekmi prvič predstavila ptujskemu občinstvu. V klubu so si pred sezono prvenstveno želeli vzpostavitve dobrega odnosa z navijači, od katerih pričakujejo podporo in potrpežljivost. »Ekipa je skoraj povsem na novo sestavljena, časa za mirno uigravanje pa ni bilo na pretek. Prav zaradi tega in dejstva, da je v tej ekipi močan poudarek na domačih igralcih, si želimo, da bi nas navijači podprli v naših prizadevanjih. Želimo stabilizirati klub, seveda pa bomo na drugi strani naredili vse, da bi bili tudi rezultati na primerni ravni,« je povedal Jure Arsič, ki v ptujskem klubu opravlja vlogo športnega direktorja.
Ptujčani so v uvodnih dveh krogih na gostovanjih v Slovenskih Konjicah in Dobu pri Domžalah osvojili točko, tokratni tekmec pa bo stari znanec iz preteklih prvoligaških sezon - ekipa Interblocka. Tudi ta je doživela velike spremembe, vodi pa jo priznani slovenski strokovnjak, nekdanji selektor članske reprezentance,
dr. Zdenko Verdenik. Na voljo ima zelo mlado ekipo, ki se ji je v zadnjem tednu pridružil še Nejc Skubic (v lanski sezoni je bil član Laboda Drave). Ljubljančani so v uvodnih dveh krogih remizirali z Muro 05 v
gosteh in Dravinjo na domačem igrišču, tako da še tudi niso okusili slasti zmage.
Na Mestnem stadionu bi vlogo favorita lahko pripisali domači ekipi, ki ima nekaj izkušenih posameznikov (Gorin-
šek, Marlon, Toplak, Dugolin), vendar bi morali vsi skupaj odigrati še bolje kot v dosedanjih tekmah. Trener Bojan Špehonja poskuša na treningih izboljšati nivo igre, vendar je težko v tako kratkem času
ustvariti velike preskoke. A igralcem, trenerju in vodstvu kluba ne primanjkuje volje za trdo delo; prav zaradi tega si zaslužijo podporo navijačev!
Jože Mohorič
V Šmartno po tri točke
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega imajo po dveh odigranih krogih štiri točke, čeprav so ob dveh domačih tekmah upali celo na stoodstotni izkupiček. Na obeh srečanjih smo videli dobri nogometni predstavi domačih, ki na prvem srečanju proti Dobu niso bili strelsko razpoloženi, v drugi tekmi proti Šenčurju pa so dosegli kar pet zadetkov in z lahkoto prišli do zmage. Nekoliko skrbi vnašajo prejeti trije zadetki v nedeljo, vendar ob visokem vodstvu velikokrat pride do padca koncentracije, kar se je tokrat zgodilo tudi Ki-dričanom. Pred njimi je sedaj nedeljsko gostovanje v Šmar-tnem ob Paki, kjer bodo gostje novinca v ligi, ki je še edina ekipa v 2. SNL brez osvojene točke. Pričakovati je, da bodo domačini naredili vse, kar je
2. SNL
Pari 3. kroga - sobota ob 17.30: Dravinja Kostroj - Krško; nedelja ob 17.30: Labod Drava - IB Interblock, Šmartno 1928
-	Aluminij, Mura 05
-	Bela krajina, Garmin Šenčur - Roltek Dob.
v njihovi moči, da bi tri točke ostale doma.
Nogometaši Aluminija bodo nastopili v kompletni sestavi, tudi z izkušenim Klemnom Bingom, ki je nekaj minut pred koncem ponovno prejel udarec v arkado, ki je še drugič počila. O gostovanju v Šmartnem je dejal: »V Šmartnem nam ne bo lahko, saj domačini iščejo variante, kako do prve zmage ali točke. Nam ne preostane drugega, kot da igramo svojo igro in poskušamo iztržiti največ; vsekakor se ne bomo prilagajali njihovi igri in razmišljali o njih. Imamo dovolj igralcev, ki so napadalno usmerjeni in skorajda vsakdo lahko zadene - to je naša velika kvaliteta. Prav zaradi tega sem optimist.«
V ponedeljek je prvi trening po krajši odsotnosti opravil tudi Marko Krajcer, ki bo po vsej verjetnosti v kadru moštva za gostovanje v Šmartnem.
Danilo Klajnšek
Tenis • TK Terme Ptuj
Ptuj bo gostil ITF mladinski turnir - največjega doslej!
TK Terme Ptuj bo naslednji teden, od 23. do 29. avgusta, gostitelj zanimivega turnirja v mladinski konkurenci U-18 - gre za ITF-turnir 4. ranga z uradnim nazivom Terme Ptuj open, katerega rezultati štejejo za svetovno mladinsko računalniško lestvico. Gre za turnir, kakršnega na Ptuju še ni bilo!
V TK Terme Ptuj so si že pred časom zadali ambiciozni plan, po katerem poskušajo vsako leto na Ptuju organizirati nekoliko močnejši turnir (predlani prvi profesionalni turnir z nagradnim skladom 1500 dolarjev, lani kvalifikacijski turnir ekipnega evropskega prvenstva U-16). »Dokazati želimo, da lahko s skromnimi sredstvi, a z veliko dobre volje in natančno organizacijo, izpeljemo močne teniške projekte. Le-ti imajo tudi v tekmovalnem smislu za naše tekmovalce veliko vrednost, a prave sadove bomo lahko obirali šele čez nekaj let, ko bomo lahko našim mladim igralcem omogočili nastope na podobnih ali celo močnejših
turnirjih v Evropi,« je uvodoma povedal predsednik TK Terme Ptuj Zoran Krajnc. Za ta turnir so se sicer potegovali že dalj časa, a so potrditev TZS dobili zelo pozno, šele v sredini julija. »Časa za organizacijo je bilo malo, a verjamem, da bodo prav vsi nastopajoči in tudi gledalci uživali v igrah in samem bivanju na Ptuju.«
Na turnirju bo v glavnem žrebu sodelovalo 48 fantov in 32 deklet, enako število pa se jih bo podalo tudi v kvalifikacije. V konkurenci dvojic bo nastopilo 24 parov fantov in 16 parov deklet. Glede na dosedanje prijave bosta prva nosilca med fanti Avstrijca Johannes Schretter in Michael Eibl (295. in 343. na ITF mladinski lestvi-
ci), med dekleti pa Hrvatici Bernarda Pera in Dora Vajdič (298. in 325.). Med nastopajočimi bo tudi precej slovenskih tekmovalcev - večina
jih bo začela v kvalifikacijah, nekateri pa bodo prejeli tudi posebno vabilo organizatorjev (wild card), s katerim bodo neposredno uvrščeni v
glavni del turnirja. Izmed domačih, ptujskih tekmovalcev bodo zagotovo nastopili Urh Krajnc-Domiter, Marina Ba-klan in Nina Potočnik, katerih glavni cilj bo zagotovo nabiranje izkušenj, ob spodbudi z roba igrišč pa lahko pričakujemo tudi kakšno pozitivno presenečenje.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Lani so člani TK Terme Ptuj organizirali kvalifikacijski turnir za evropsko ekipno prvenstvo U-16, letos so storili korak naprej.
Nina na turnirjih U-14 in U-16 v Nemčiji
Članica TK Terme Ptuj Nina Potočnik je pretekli teden nastopala na močnem turnirju U-14 evropske serije v Nemčiji: turnir Bavarian Junior open je imel najvišjo oznako 1. kategorije.
Nina je bila na turnirju v Echingu (severno od Mun-chna) 16. nosilka, skupno pa je v glavnem delu turnirja nastopilo 64 igralk. V prvih dveh krogih je Nina dosegla prepričljivi zmagi; najprej proti Nemki Maier-jevi (6:0, 6:4), nato pa še proti Rusinji Shaulskayevi (6:0, 6:0). Za vstop med najboljših osem je bila Ninina tekmica ena najboljših evropskih igralk v tej starostni kategoriji Belorusinja Iryna Shymanovich, 3. nosilka turnirja. Nina je imela lepo priložnost za veliko presenečenje, a je bila tekmica v izenačenem dvoboju nekoliko spretnejša, predvsem v prvem nizu - končni rezultat je bil 6:7(5), 2:6.
Med dvojicami sta Nina Potočnik in soigralka Pia Čuk uspešno preskočili prvo oviro, na drugi stopnički pa sta jih po izjemno napeti predstavi v skrajšanem tretjem nizu izločili 2. nosilki, Hrvatici Ana Konjuh in Iva Primorac. Rezultat je bil 4:6, 6:4, 8:10.
Ta teden sta obe omenjeni slovenski igralki nastopili še na turnirju U-16, Mercedes cupu v bližini Stuttgar-ta. Potočnikova je v konkurenci tudi tri leta starejših tekmic slavila v 1. krogu proti Nemki Melanie Unglert (6:4, 6:3), v 2. pa izgubila proti 12. nosilki, Romunki loani Loredani Rosci (3:6, 2:6). Nina je imela precej težav z mokro podlago (dež), zaradi česar so bila igrišča bistveno hitrejša, kar so fizično močnejše tekmice izkoriščale sebi v prid. Med dvojicami sta se Nina in Pia uvrstili med osem najboljših; odlično sta se dopolnjevali v igri - enkrat je »voz potegnila« ena, v naslednji točki pa druga.
ŽTK Maribor open U-16
Urh Krajnc-Domiter, Samo Vršič in Marina Baklan (vsi TK Terme Ptuj) so ta teden nastopali v Mariboru, kjer je potekal U-16 turnir 2. ranga. Marina je v 1. krogu izgubila proti 8. nosilki Tjaši Jerše (TC Ljubljana) z rezultatom 4:6, 3:6, uspešnejša pa sta bila fanta. Samo se je z dvema zmagama prebil do četrtfinala, Urh pa celo do finala, kjer ga je ugnal 2. nosilec, Matija Okron (MAX Ljubljana). To je bil po dolgotrajnih težavah z boleznijo njegov maksimum in napoved, da se forma počasi dviguje na nekdanjo raven.
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Ormožani odhajajo na zanimiv turnir v Linz
Ormoški rokometaši so se od petka do nedelje, 13. do 15. avgusta, mudili v Banjaluki pri Borcu, drugouvrščeni ekipi minulega prvenstva v BiH. Vinarji so na krajših pripravah opravili tri treninge in odigrali tekmo proti svojim gostiteljem. Borac je bil uspešnejši z izidom 25:24 (12:8).
Za Jeruzalem Ormož so nastopili: G. Čudič, Belec, S. Žu-ran, Kotnik, Kukec, Korpar 3, Krabonja 1, Melnjak 1, Rajšp, Bogadi, Kljaič 1, B. Čudič 6 (1), Špegelj 2, Sok 5, Hebar, R. Žu-ran 5, Jovanovič. Pri zmagovalcih, ki so vodili skozi celotno tekmo, največ s šestimi goli v 22. minuti - 11:5, je Halilbego-vic zadel petkrat, Melic in Mi-kic po trikrat.
Tekmo, ki je bila odigrana izven Banjaluke v Čelincu, je spremljalo 200 gledalcev. Pogoji za igro so bili zaradi vročega vremena ter spolzkega igrišča na meji regularnosti in še sreča, da nobeden izmed rokometašev ni staknil kakšne poškodbe. Prav zaradi spolzkega parketa ekipi nista odigrali še druge tekme, ampak
Foto: Črtomir Goznik
Darjan Ivanuša in Jeruzalem Ormož sta se dogovorila za novo sodelovanje.
sta opravili skupen trening. Sicer so Ormožani še daleč od
prave forme, kar je posledica uvodnega dela priprav, kjer so
Rokomet • Prijateljske tekme
Veplas Velenje - Mercator Tenzor Ptuj 33:29 (18:16)
MERCATOR TENZOR PTUJ: M. Križanec, Korotaj 1, Ciora 3, Močnik, Strmšek 6, Bolcar 2, S. Križanec, Erhatič 3, Sivka 2, Tumpej 1, Kovačič, Majcen 1, Pra-potnik 10, Žunec 10, Neubauer.
Ptujske rokometašice so v Velenju odigrale prvo prijateljsko srečanje v pripravah na novo sezono. Igralke obeh ekip so se trudile, tako da je bila tekma izenačena in zanimiva. Gostje iz Ptuja so nastopile brez Tane Sutaj ter Stele Mateše - slednja sicer že trenira, igrati pa naj bi pričela konec tega meseca. V sredini prvega polčasa je bil rezultat nazadnje izenačen na 13:13, nato pa so domačinke povedle za dva zadetka, kar je bila tudi razlika v njihovo korist po prvem delu igre. Drugi polčas je prinesel izenačeno igro, kjer so domačinke držale minimalno prednost. V 48. minuti so Velenjčanke povedle 30:25, kar je bila dovolj velika prednost za končno zmago.
Ivanec - Velika Nedelja Carrera Optyl 34:31 (16:15)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Meško 3, Kau-čič, Hanželič 2, Horvat 4, Bezjak, Veselko 9, Kneževič,
Škripec 2, Preac 1, Ivančič 5, Kovačič 4, Tušak, Klemen-čič, Kumer 1, Špindler, Zorec. Trener: Samo Trofenik.
V drugi pripravljalni tekmi so rokometaši iz Velike Nedelje gostovali v Ivancu. Gostje so veliko bolje pričeli in v 17. minuti vodili 9:5. Nato se je poškodoval Špindler, domačini pa so z delnim izidom 6:0 preobrnili rezultat sebi v prid in minimalno dobili prvi polčas. Tudi v drugem polčasu je bila igra solidna na obeh straneh, rezultat je bil večkrat izenačen. Rokometaši Ivanca so do odločilne prednosti prišli v zadnjih minutah igre.
Ivanec - Moškanjci Gorišnica 33:27 (19:14)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E. Bratuša, Zorli 4, Kle-menčič 6, Prejac1, Balas 3, Lozinšek 1, Cvetko, Luka-ček 3, Korez 2, Horvat 6, Robnik 1, Ivanuša, Vukan, M. Bratuša. Trener: Ivan Hrupič.
Po večdnevnih napornih pripravah so rokometaši iz Gorišnice odigrali svojo prvo pripravljalno srečanje, gostovali so v Ivancu. Gostje so se dobro držali vse do deset minut pred koncem prvega polčasa, ko je bilo rezultat nazadnje izenačen (12:12). Podobna igra je bila tudi v drugem polčasu, v katerem so domačini zanesljivo držali svojo prednost. Gostje so bili s prikazano igro delno zadovoljni, opazne so še velike rezerve v moštvu.
Danilo Klajnšek
Poli maraton v očeh domačinov
Slonček Poli, maskota Perutnine Ptuj
Zame bo letošnji Poli maraton nekaj posebnega, saj bo moj prvi! Zelo se že veselim družbe mojih malih prijateljev, našega kolesarskega izleta, zabave in iger vse do popoldanskih ur! Na kolesu sem šele začetnik, zato sem izbral 3 kilometrsko Poli snack progo, ki je namenjena ravno nam, najmlajšim kolesarskim navdušencem. Pridružil se nam bo tudi moj prijatelj Juhi iz športne šole Juhuhu, ki pa je že zelo spreten kolesar. Povedal mi je, da moramo pred startom dobro ogreti svoje mišice, zato se bomo najprej skupaj razmigali. Da se na poti ne poškodujemo, se moramo naučiti pravil in spretnosti. Na to se gotovo najbolj spoznajo policisti, zato sem jih
povabil, naj še oni pridejo v Mo-škanjce. Popeljali nas bodo na spretnostni poligon in pokazali, kako naj se obnašamo v prometu. V likovni delavnici bomo risali in barvali in se malo odpočili. Lotili se bomo še iskanja odgovora na uganko, ki sva jo z Juhijem pripravila za vas. Imam pa še eno presenečenje: napihljive trampoline! Prepričan sem, da bomo po
našem direndaju že pošteno lačni, zato bom s seboj prinesel še veliiiikooooooo paštete Poli pate in Poli snackov.
Naše srečanje tako nestrpno pričakujem, da že odštevam dneve do 8. Poli maratona. Se štirinajst-krat gremo spat in že bo tu 4. september, ko se dobimo na veselem druženju v Moškanjcih!
se treningi v večini posvečali le fizični pripravljenosti.
Rokometaši Jeruzalema so v sredo v Mariboru odigrali novo pripravljalno tekmo in klonili proti domači zasedbi, ki se je pod vodstvom novega trenerja Marka Šibile prikazala v lepi luči in s hitro igro. Maribor je slavil z izidom 29:25 (13:10). Domačini so okrog 40. minute vodili kar za sedem, 20:13, a so Ormožani po zaslugi dobre igre v zadnjih dvajsetih minutah znižali zaostanek in se približali na gol zaostank, 25:24. V zaključku tekme so bili mirnejši Mariborčani, ki so izkoristili dva igralca več v polju. Za Maribor so zadeli: Batinovic 6 (3), Če-lica 3, Čebokli 2, Gregorc 2, Oštir 1, Kleč 5, Fister 2, Raz-gor 2, Hartman 1, Furlan 3. Za Jeruzalem so se med strelce vpisali: Melnjak 2, Rajšp 2, Bogadi 2, B. Čudič 7 (6), Kukec 2, Sok 3, R. Žuran 7. Trener Saša Prapotnik, ki je bil zelo zadovoljen z igro v zadnjih dvajsetih minutah, je vratarjema Belcu (8 obramb) in G. Čudiču (2 obrambi) namenil po en polčas. Za Ormož je prvič v pripravljalnem obdobju nastopil Darjan Ivanuša.
Vrnitev Ivanuša, pred dogovorom tudi Kukec
V ormoškem klubu so se uspeli dogovoriti za novo sodelovanje s krožnim napadalcem Darjanom Ivanušem, ki se bo ekipi na treningih priključil v tem tednu. Ljubitelji ormoškega rokometa upajo, da se bo Gonzo potrudil po svojih najboljših močeh in da bo ujel takšno formo kot v sezoni 2004/2005, ko je dosegel 127 zadetkov in bil eden najzaslužnejših za ormoški bron v državnem prvenstvu. Pred podpisom pogodbe z Ormo-žani je tudi Dejan Kukec, ki je nazadnje igral v Slovenj Gradcu. Kukec marljivo trenira in upa, da ga bodo končno obšle poškodbe. Spomnimo se, da je bil pred poškodbami eden izmed obetavnejših slovenskih rokometašev (današnji članski reprezentant Jure Dobelšek je bil takrat rezerva Kukcu v mladinski reprezentanci).
Turnir v Linzu
Jeruzalemčki danes, v petek, odhajajo na mednarodni turnir v Avstrijo, ki bo trajal do nedelje. V Linzu bo slovenski predstavnik odigral tekmo proti gostiteljem, novosadski Vojvodini in češkim Lovosicam. Turnir bo trenerju Prapotniku najverjetneje služil kot zadnji filter za vstop v ekipo, ki bo pričela sezono 2010/2011. V 1. krogu čaka Ormožane nepredvidljivo gostovanje v Slovenj Gradcu, ki se je okrepil z nekaterimi tujci, katerih kvaliteta v tem trenutku ni prav znana.
Uroš Krstič
Namizni tenis
Zafoštnik in Rojkova na EP
Letošnje evropsko prvenstvo v namiznem tenisu bo v češki Ostravi potekalo od 11. do 19. septembra. Moški del reprezentance je včeraj zaključil desetdnevne priprave v Velenju, ženske pa so svoje priprave pričele v ponedeljek. V izbrani slovenski vrsti sta tudi dva Ptujčana, in sicer Gregor Zafoštnik, sicer član mariborske ekipe Finea Maribor in Vesna Rojko, članica NTK Ptuj. Za Gregorja je EP velik izziv, saj je to prvo veliko tekmovanje, na katerem bo nastopil. Po informacijah, ki smo jih dobili, bosta tako Vesna kot Gregor med potniki za Ostravo. V moški ekipi bodo ob Gregorju Zafoštniku še Bojan Tokič, Sašo Lasan, Jan Žibrat in Bojan Ropoša. V ženski ekipi bodo na prvenstvu Stare celine ob
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Rojko (NTK Ptuj)
Vesni Rojko nastopile še Jana Tomazini, Manca Fajmut, četrta igralka bo po odpovedi Lu-žarjeve določena naknadno po končanih pripravah.
Danilo Klajnšek
Ženski nogomet
Reprezentančna trenerja tudi Serdinšek in Germič
V Planici potekajo priprave slovenske ženske nogometne reprezentance do 19. leta starosti. Med igralkami je tudi Katja Nežmah iz ŽNK Dornava, ki bo ostala v Planici še dlje, saj se bo v petek priključila pripravam članske reprezentance. Ta odlična nogometašica je namreč dobila povabilo tudi v člansko vrsto, ki se pripravlja na kvalifikacijsko srečanje za svetovno prvenstvo, in sicer bodo 25. septembra Slovenke igrale s finsko izbrano vrsto. To bo tudi zadnje njihovo srečanje v tej kvalifikacijski skupini, kjer zasedajo peto mesto s šestimi osvojenimi točkami.
Veliko priznanje za dobro delo v ŽNK Dornava pa je bilo naslovljeno na njihovega trenerja Mitja Serdinška, ki bo odslej trener slovenske reprezentance deklet do 15. leta starosti, in Dejana Germiča, sicer bivšega vratarja Laboda Drave in Palome, ki bo trener vratark.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Aluminij
Fantje, o katerih se bo še pisalo
Minulo soboto, 14. 8., je v Ra-kičanu potekal veliki mednarodni nogometni turnir starejših cicibanov in mlajših dečkov. V močni konkurenci dvanajstih klubov so sodelovali tudi mladi igralci NK Aluminij iz Kidričevega ter osvojili vse, kar se je osvojiti dalo. Poleg pokala za doseženo prvo mesto na turnirju je pokal za najboljšega strelca prejel naš igralec Jure Perger, pokal za najboljšega vratarja pa je prav tako šel v roke našega Nika Klinca, ki je prvič stal med vratnicami, kar je še posebej pohvalno.
Na turnirju v Rakičanu so NK Aluminij zastopali Niko Klinc, Jure Perger, Teo Gla-žar, Aljaž Šešo, Uroš Krajnc, Luka Černila, Miha Pšajd, David Kozel, Gregor Predika-ka, Timotej Jaušovec in Alen Kropec. Prikazali so odlično nogometno znanje, v klubu pa se naučijo tudi medsebojnega spoštovanja, borbenosti, discipline ter ekipnega dela v smislu »vsi za enega, eden za vse«, kar so dokazali z doseženimi rezultati. O teh fantih se bo še pisalo ...
UR
Cageball 2010: novi trije finalisti
Terme Ptuj so bile v nedeljo prizorišče 2. kvalifikacijskega turnirja v cageballu. Kljub slabemu vremenu je tekmovanje v t. i. »nogometu v kletki« potekalo brez zapletov. V finale so se uvrstile nove tri ekipe, in sicer ŠD Žetale, Vinogradništvo Plajnšek in RHKZ. Vsi ostali klubi pa imajo še eno priložnost, da se skozi tretji kvalifikacijski turnir, ki bo to nedeljo, 22. 8., uvrstijo v veliki finale, ki bo 29. avgusta v Termah Ptuj.
DK
www.polimaraton.si
Letališče Moškanjci pri Ptuju 4. september 2010
Kilometri užitkov!
41. praznik domačih viž
Ptuj, najstarejše in za mnoge najlepše slovensko mesto, je danes gostitelj 41. festivala domače zabavne glasbe Slovenije, na katerem organizatorji pričakujejo okoli 100 najboljših slovenskih glasbenikov in okoli 2000-glavo množico obiskovalcev.
V čudovitem in izredno akustičnem ambientu dvorišča minoritskega samostana bomo lahko slišali kar 22 novih slovenskih polk in valčkov, v izvedbi 11 izbranih, po mnenju stroke torej najboljših ansamblov domače zabavne glasbe iz vse Slovenije. Sicer pa je bilo v zibelki slovenske narodno-zabavne glasbe, na ptujskem festivalu, z letošnjim vred, rojenih že prek 1320 narodno-zabavnih viž. Od tistega prvega ptujskega festivala, ki smo ga pripravili v počastitev 1900-letnice prve omembe mesta Ptuja septembra leta 1969,
je v dobrih štirih desetletjih na ptujskem odru nastopilo že prek 410 narodno-zabavnih ansamblov iz Slovenije in zamejstva, svoje pesmi in skladbe pa predstavilo prek 350 pesnikov in skladateljev, kar je zagotovo pomemben prispevek k zakladnici slovenske na-rodno-zabavne glasbe. Zato Ptuj upravičeno nosi sloves najstarejše in zagotovo tudi najuglednejše tovrstne festivalske prireditve na Slovenskem. Naj še dolgo zvene te domače viže ...
-OM
Ptuj je zibelka domače zabavne glasbe
Nastopilo bo 11 ansamblov z 22 melodijami
Na arkadnem dvorišču minoritskega samostana v Ptuju bodo nocoj zazvenele viže 11 izbranih ansamblov narodno-zabavne glasbe iz vse Slovenije, med štetjem glasov pa bodo nastopili ansambli Vitezi celjski, Vikija Ašiča in Francija Zemeta.
Med 25 prijavljenimi izbranih le 11 ansamblov
Na razpis organizatorjev iz informacijske družbe Radio-Te-dnik Ptuj se je za nastop na letošnjem festivalu prijavilo 25 ansamblov iz vse Slovenije. Ko je žirija organizatorjev prijave podrobneje pregledala, je ugotovila, da so med njimi trije ansambli (Iskrice, Zreška pomlad in Veritas), ki so bili zaradi nagrad in dobrih uvrstitev v minulem obdobju na 41. festival sprejeti direktno. Preostalih osem ansamblov pa so izbrali na festivalskem predizboru, ki je tudi letos potekal v Preddvoru pri Kranju, v okviru tridnevne zabavno-glasbene prireditve Praznik glasbe in veselja, ki jo je pripravila agencija Media butik. V programu, ki je potekal od 28. do 30. maja,
pa je sodelovalo več sto glasbenikov, plesalcev iz Slovenije in tujine.
Na predizbor je v nedeljo, 30. maja, prišlo po vstopnico za finalni nastop na Ptuju 11 ansamblov, saj so trije zaradi bolezni nastop odpovedali. Številnemu občinstvu in strokovni komisiji pa so se predstavili: Mladi upi iz Šmarij pri Jelšah, kvintet Polka punce iz Ljubečne, Šestica iz Velenja, Gorski cvet iz Vipave, Čar iz Gornjega Grada, Štajerci s Ptuja, Erazem iz Postojne, Akordi iz Prestranka, Galop iz Kamnika, Šaljivci iz Limbuša, Mladi godci iz Horjula, Ribniški pušeljc iz Ribnice, Napev iz Slovenj Gradca in Rimljani iz Šempetra. Strokovna komisija organizatorjev, ki so jo sestavljali: Franc Lačen, predstavnik družbe Radio-Tednik, Urška Čop Šmajgert, glasbena urednica na Radiu Maribor, Štefan Petek, ravnatelj Glasbene
Na 41. festivalu domače zabavne glasbe, ki ga bosta letos vodila Natalija Škrlec in Marjan Nahberger, oba voditelja Radia Ptuj, pričel pa se bo ob 19.45, bo nastopilo 11 ansamblov, ki se bodo predstavili po sledečem vrstnem redu.
1.	ansambel Polka Punce iz Ljubečne
2.	ansambel Ribniški pušeljc iz Ribnice na Dolenjskem
3.	ansambel Erazem iz Postojne
4.	ansambel Zreška pomlad iz Zreč
5.	ansambel Čar iz Gornjega Grada
6.	ansambel Galop iz Kamnika
7.	ansambel Veritas iz Vuzenice
8.	ansambel Gorski cvet iz Vipave
9.	ansambel Akordi iz Prestranka
10.	ansambel Iskrice iz Laškega
11.	ansambel Šestica iz Velenja
šole Karola Pahorja Ptuj, in Marjan Ogrin, predstavnik organizatorja predizbora je izmed štirinajstih nastopajočih izbrala osem ansamblov. In tako bodo nocoj, na 41. festivalu, v Ptuju poleg ansam-
blov Iskrice, Zreška pomlad in Veritas, ki so bili na festival uvrščeni neposredno, nastopili še ansambli Ribniški pu-šeljc, Erazem, Galop, Šestica, Gorski cvet, Akordi, Čar in Polka punce.
Nagrade so tudi letos zelo mikavne
Vseh enajst izbranih ansamblov se bo predstavilo s po dvema skladbama, katerih
izvedbo bo posebej pozorno spremljala strokovna komisija, ki ji tudi letos predseduje Franc Lačen, predstavnik družbe Radio-Tednik Ptuj, v njej pa so še Urška Čop Šmajgert iz Radia Maribor, Ivo Umek iz kasetne produk-
Foto: M. Ozmec
Na 41. festivalu bo nastopil ansambel Iskrice iz Laškega, ki ga sestavlja pet prikupnih deklet: Petra Zalokar, Anja Zalokar, Anja Zazijal, Lidija Kričnik in Andreja Grosek. Iskrice so zmagovalke letošnjega festivala v Števerjanu, zaigrale pa so tudi najlepši valček letošnjega festivala Slovenska polka in valček.
Foto: M. Ozmec
Ansambel VERITAS prihaja od Svetega Vida pri Vuzenici. Trobentač Damjan in klarinetist ter pevec Dejan pa sta brata dvojčka. Harmonikar Robert je iz Spodnje Mute, kitarist Tomaž pa je iz Dravograda. Lani sta jim pridružila nova člana, pevka Urša in basist Grega.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Predstavil se bo tudi ansambel Zreška pomlad iz Zreč, ki letos praznuje 10 let uspešnega delovanja. Sestavljajo ga Jože Hren (harmonika in vokal), Domen Hren (kitara in vokal), Borut Babik (bariton in kontrabas), Jože Povh (trobenta in vokal) ter Uroš Albreht (klarinet in vokal).
Iz Ljubečne prihaja ansambel Polka punce, ki ga sestavljajo mlada brhka dekleta Teja Lampret iz Nove Cerkve, ki igra kitaro, Monika Osojnik iz Raven, ki igra harmoniko, Barbara Leber iz Vojni-ka, ki igra bas kitaro, Eva Šolinc iz Ljubečne, ki igra trobento, in Ana Verhovšek iz Slovenskih Konjic, ki igra klarinet.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Nastopil bo tudi ansambel Sestica iz Skal pri Velenju, ki deluje od leta 2004, sestavljajo pa ga: Urban Sitar (kitara, citre in mandolina), Izidor Glasečnik (klarinet, saksofon in diatonična harmonika), Rok Sitar (klavirska in diatonična harmonika), Martina Skurnšek (saksofon in vokal), Uroš Lečnik (bariton in bas) ter Gašper Breznik (trobenta).
Slišali bomo tudi ansambel Akordi iz Prestranka, ki deluje od leta 2007, sestavljajo pa ga štirje mladi fantje iz postojnskega konca: Simon Sorc (vokal), Rok Kompara (diatonična harmonika), Vojko Benčič (bas kitara) in Bojan Možina (kitara). Na letošnjem festivalu v Vurberku so prejeli zmagovalnega zlatega zmaja, odlično pa so se uvrstili tudi na lanskem Vurberku in v Steverjanu.
rovalnica Maribor. Pri organizaciji in pripravi festivala so z glavnim organizatorjem, družbo Radio-Tednik Ptuj, sodelovali še Agencija Geržina Videoton iz Maribora, RTV Slovenija, Radio in Televizija Slovenija, Regionalni center Maribor ter Založba kaset in plošč RTV Slovenija.
Vstopnice za festival je možno kupiti tudi danes, na dan prireditve. Cena vstopnice je 10 €.
Na dan festivala, v petek, 20. avgusta, ob 12. uri bo na prireditvenem prostoru tonska vaja, popoldne ob 16. uri bo generalka, ki je obvezna za vse ansamble, festivalski večer pa se bo zaradi neposrednega televizijskega prenosa pričel ob 19.45. Vsem članom ansamblov, članom komisij, tehničnemu osebju in številnim obiskovalcem želimo prijeten festivalski večer in prijetno počutje.
M Ozmec
A3.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ansambel Gorski cvet iz Vipave se na Ptuju predstavlja tretjič. Sestavljajo pa ga Sebastjan Fabčič, ki piše glasbo in besedila, poje in igra klaviature, pevka je Nina Tratnik, David Puc igra harmoniko, poje in piše glasbo, Mirko Rupnik igra bas kitaro in bariton, Boštjan Poljšak pa igra kitaro prepeva in piše glasbo.
Med nastopajočimi je tudi ansambel Galop iz Kamnika, ki deluje od leta 2008. Glasbeni trio s pevcem in pevko sestavljajo Aleš Vinšek iz Tunjic (bas kitara, bariton), Damjan Krmavnar iz Zagori-ce (kitara), Robert Osolnik iz Suhadol (diatonična harmonika) ter pevca Nina Uršič in Matej Omovšek, ki prihajata iz Tunjic.
Sanja Veličkovic mobi: 040 338 560 sanjavelickovic@gmail.com
PRE/betektoVar, PTčM
orne^rtfšhc» os^varjanje ortfha^-no KreVanje fclolacH
Unikatno oblikouanje oblačil i» dodati» za male i» ttelike, šinoke i» ozke, moške i« ženske, statfea za ose, ki želijo nekaj notfega, drugačnega, drznega,... Stilsko SlietoMnje l^istni teA gledališki kostumi. Toig tako kot dobia kapljica in dobna kina, nam tudi oblatilo mota »pasati« tako, da Se 0 nje« odlično počutimo i« Smo odlično tudi liideti.
Na ptujskem festivalskem odru bo nastopil tudi ansambel Car iz Gornjega Grada, ki so ga ustanovili štirje prijatelji, od lani pa delujejo v sestavi Miha Beljaj, ki igra harmoniko, Robert Tajnšek igra kitaro in je vokalist, pevka je Tatjana Skutnik, poje pa tudi Klementina, ki ob tem igra še bas kitaro.
Ansambel Ribniški pušeljc prihaja iz Ribnice, deluje že od leta 2003 na pobudo Jožeta Arka, ki je tudi vodja ansambla, igra pa bas in bariton. Damjan Vesel igra harmoniko in klarinet, Vid Oblak kitaro, Manda Arko pa poje, igra pa tudi klaviature.
izvajalcu prinesla tudi 1000 in donatorjev, glavni spon-
Foto: M. Ozmec
Ansambel Erazem prihaja iz Postojne in deluje že od leta 2003, sestavljajo pa ga Vili Marinšek (harmonika in kitara), pevka Maja Matičič, ki igra tudi bas kitaro, Jože Krnc (kitara, vokal) ter Boštjan Pirjevec (klaviature in vokal). Dvakrat so uspešno nastopili na festivalu v Steverjanu, enkrat pa na festivalu za veliko nagrado Dolenjske.
cije RTV Ljubljana, Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja ter prof. Tone Horvat, dobitnik Adamičeve plakete. Strokovna komisija bo tako letos izbrala tri nagrajence, in sicer najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti, ki bo sprejel bronasto skulptu-ro orfeja z liro in 850 evrov denarne nagrade, najboljši ansambel med ostalimi zasedbami, ki bo prav tako prejel bronasto skulpturo orfeja z liro ter 850 evrov denarne nagrade, ter najboljšo vokalno izvedbo, za kar bodo podelili tradicionalno Korenovo plaketo.
Nagrado za najboljše besedilo, ki si bo prislužilo tudi 650
evrov, bo določila komisija v sestavi predsednik Jože Šmigoc, odgovorni urednik Štajerskega tednika, Lilijana Klemenčič, vodja mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, ter Jože Skubic, predstavnik društva pesnikov slovenske domače glasbe.
Občinstvo na prireditvenem prostoru bo z glasovanjem prek glasovnic izbralo najbolj všečen ansambel, ki bo prejel tudi denarno nagrado 850 evrov.
Televizijski gledalci in radijski poslušalci pa bodo s televo-tingom izbrali najboljšo melodijo 41. festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2010, ki bo avtorju in ansamblu
evrov denarne nagrade.
Neposreden televizijski in radijski prenos
Tudi letošnji 41. ptujski festival bo neposredno prenašala Televizija Slovenija, poleg tega pa še TV Maribor, Radio Maribor in naš Radio Ptuj. Na dan festivala pa bo izšla letošnja festivalska zgoščenka, na kateri je posneta po ena festivalska skladba od vsakega nastopajočega ansambla, za nameček pa še tri najvišje uvrščene skladbe po izboru televotinga na lanskem, jubilejnem 40. festivalu. Medtem ko bo potekalo glasovanje in štetje glasovnic, bodo na festivalskem odru nastopili Vitezi celjski ter ansambla Vikija Ašiča in Francija Zemeta iz Celja, ki jih med seboj vežejo družinske vezi in so med nekdanjimi dobitniki najvišjih nagrad na ptujskem festivalu. Scenarij za letošnji festival je tudi letos pripravil Jože Bračič, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, produkcijo prireditve in prenose RTV Slovenija -Regionalni center Maribor, odrska scena pa je delo Jožeta Napotnika. Tudi letošnje festivalske prireditve si ne bi mogli zamišljati brez naših sponzorjev
zorji prireditve so tokrat Perutnina Ptuj, Trgovine Jager, Mestna občina Ptuj in Zava-
Posebno ugodne cene ženskih in moških torbic ter potovalnega programa (kovčki JAGUAR) -40%. - zelo ugodne cene jesensko zimski kolekciji 2009-2010 in starejše - plašči od 40 € dalje, balonarji od 20 € dalje, bleizerji od 35 € dalje.....
V Labodu na NOVO - tovarniška prodaja skozi vse leto.
Vljudno vabljeni v Špindlerjevo ulico 3 kjer Vam bomo postregli z kvaliteto, svetovanjem,
9 ceno.
I
RADIOTELEVIZIJA/L SLOVENIJA
Regionalni center Maribor
NAGRAJENA KAKOVOST
Na 31. Mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov AGRA smo prejeli 7 novih šampionov kakovosti:
III**	• v v	v*	• I	v	• v v	v • I • I
kolekcija piscancjega mesa za gril, pečena piscancja krilca, pišcančja obara, piščančja jetrna paSteta, lahki Poli,
* v v	v * *	|	•	♦ * v v	v • • r * I
naravni piscancji zrezek, panirani piscancji fi le,
8 zlatih in 6 srebrnih medalj ter posebni priznanji za inovatorstvo in varna živila.
NARAVNO FIT www.perutnina.com
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij - mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona.
Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost.
Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na XXXXI. FESTIVALU NARODNO ZABAVNE GLASBE.
MESTNA OBČINA PTUJ
■SagaSiaa
■■HSSSSSSHinl
■■■■■	■■■■■	■■■	■■■■■
■■■■■	■ ■ ■	■■■	■ ■ ■
■■■■■	■ ■ ■	■■■	■ ■ ■
■■■■■	■■■■■	■■■	■■■■■
■■■■a ■ ■ ■ ■■■ ■ ■ ■ ■■■■■ ■ m m umm ■ ■ ■
MMmMii in:
■■■■I
■■■■■■■■■■■■ ■■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■
■■■■■■■■■■■■■na ii ■■■■■■■■■■■■■■mm
SS9 ■■■■■■■■ ISBB
h i g as
■S ■ 9 SSE5S ■■ ■ ■■■■■
__■ ■■■■■
¡■■«■■■H ■ «■■ ■■■■■
1 I I I 1
080 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Korak za korakom ljudje gradimo svoje sanje. Uresničujemo jih in verjamemo, da to počnemo za vse življenje.
Brez zavarovanja je vse kot list v vetru
www.trgovinejager.com
tehnike
r 1AGER
•	■" Ptuj
21 let " TRGOVINE Tel.: 02/798-03-12
Jagros d.0.0., Laše 1b, 3241 Podplat. Ponudba velja do 31.08.2010 oz. do razprodaje akcijskih zalog. Za možne napake v tisku se opravičujemo!
.epilo za eramiko J DOM, rfctranje, 25 kg
Lepilo za deramiko
moj dom,
zunanje, 25 kg
Lepilo za keramiko MUREXIN, 25 kg, odporno proti

Modul blok EKO CAKOVEC, dimenzije 19 x 19 x 29 cm
Opeka MODUL WIENERBERGER,
dimenzije 19 x 19 x 29 cm
UNIBLOCK MEGA 29, dimenzije 50x29 x 19 cm, 60 kos/ paleta, Redna cena: 1,35€, pri nakupu nad 10 palet:
naročilu strank
Polnilo stropno EKO CAKOVEC, dimenzije 38 x 14 cm
Opeka Porotherm 30 WIENERBERGER, redna cena: 1,37€
Wienerberger
Zidak klinker, dimenzije 240 x 110x70 mm, teža 2,88 kg/kos, poraba cca 59 kos/m2
T O N B A U S T O F F E
Mavčne plošče RIGIPS, 1,2 x 2 m, 2,4 m2, debelina 12 mm, na paleti pakirano 50 kos
Cement rdeči, 25 kg, Našice-cement,
Redna cena: 2,89€
-10%
|NAŠICECEMENT d.d.	popust
O .S^Sk Pri nakupu
^' nad 20 vreč
.10% popust
. Kompletna pršna kabina HX-8032, jjaaPi | dimenzije 90x90x 220 cm, visoka
Plošča Semmelrock COUNTRY, dimenzije 40 x 40 cm debelina 3,8 cm, barve rdeča, zlato rumena, siva
spodnja kad, ogledalo, polička, sedež na kadi, 2x zračnik, masivna vodila, steklene stene K ded. 5 mm
TOSHIBA U
CISTERNE LORGER 100
TVLCD
42AV635DG, diagonala 107 cm, FULL HD, vgrajen digitalni tuner DVB-T, DVB-C, MPEG-4, frekvenca 50 Hz, 4 x HDMI, 2 x SCART, USB, S-video vhod, D VB, dimenzije 100 x 64 x 9 cm
12 malih masažnih šob,polnilo za kopel, 2 blazine, kopalna plošča z ročajem, dim. 150x 150x73 cm,
lOEEES
x6.LU» zoolEBE® 3oo L am
400 L
500 L
6oolES155B *noo L GKHB
T
Občina Cirkulane pozdravlja vse obiskovalce in nastopajoče 41. festivala in jim želi veliko glasbenih radosti ob poslušanju domače zabavne glasbe.
Občina Gorišnica Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica Tel.: 02 743 II 11, www.gorisnica.eu
OBČINA GORIŠNICA P0ZDRAVUA VSE UUBITEUE SLOVENSKE DOMAČE ZABAVNE GLASBE.
ŽELIJO VAM PRIJETNO DRUŽENJE IN POČUTJE TER VELIKO GLASBENIH UŽITKOV NA 41. SLOVENSKEM FESTIVALU NZG - PTUJ 2010
OBČINA GORIŠNICA!
f
VÂV
OBČINA VIDEM ZELI VSEM OBISKOVALCEM 41. FESTIVALA SLOVENSKE NARODNO ZABAVNE GLASBE PTUJ 2010 VELIKO GLASBENIH UŽITKOV IN PRIJETNO
POČUTJE.
Občina Videm
SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
zadružna oskrba
Obilo glasbenih užitkov na 41. festivalu NZG Ptuj 2010
RENAULT
02 754 00 80 Dornava

Prodaja novih
in rabljenih vozil
Pooblaščeni
servis RENAULT
k Kleparsko
ličarske storitve
Nastavitve
geometrije podvozja
Pozdravljamo udeležence festivala in želimo veliko uspešnih ter prijetnih trenutkov.
OBČINA MARKOVCI
OBČINA MARKOVCI POZDRAVLJA VSE OBISKOVALCE 41. SLOVENSKEGA FESTIVALA NARODNO ZABAVNE GLASBE PTUJ 2010. VSEM NASTOPAJOČIM PA ŽELIJO USPEŠEN NASTOP IN PRIJETNO POČUTJE V PTUJU - MESTU POLK IN VALČKOV.
mesnice in predelava
PODPLATNUC
2270Onndv Kerenčičev tag 7
Skrbimo za Vase zdravje - PRODAJAMO SLOVENSKO MESO.
VABIMO VAS V NASE MESNICE:
-	v Ormožu
-	na Ptuju
-	v Ljutomeru
-	v Križevce pri Ljutomeru
www.petovia-avto.si
*	Na zalogi široka paleta novih In rabljenih vozil,za katere nudimo ugodne možnosti financiranja 02/ 749 35 49, 02/ 749 35 47
*	Servis Renault 02/ 749 35 40
*	Nadomestni deli Renault 02/ 749 35 05
*	Avtokleparske in ličarske storitve 02/ 749 35 38
TEHNIČNI PREGLEDI IN REGISTRACIJA VOZIL
02/ 749 35 35
AvmAVTLET Vstopite v največji trg rabljenih vozil 02/ 330 27 05
Občina Kidričevo
Petovi^vto
skup
Ormoška c. 23, 2250 Ptuj
Kuharski nasveti
Brokoli
Brokoli tako kot cvetača spada v veliko družino ka-pusnic, ki imata mesnato zadebeljeni socvet. Broko-li je doma v Italiji, kjer gojijo vrsto z dolgimi peclji in gostimo drobnimi zelenimi, vijoličastimi in tudi belimi cvetki. Mi najbolje poznamo brokoli z zelenimi cvetovi, tako glavnatega kot tudi brstičnega. V Ameriki je zelo priljubljena vrsta zelenega brokolija vrste calabres, ki je s čvrsto cvetno glavo podobna cvetači. Pogosto tudi pri nas vidimo kitajski brokoli, ki ima bele cvetke na dolgi tankih pecljih, modro zelene liste, ki so ovalni in z evropskimi vrstami nima kaj dosti skupnega.
Glavnati brokoli razvije eno veliko socvetje oziroma zeleno rožo, ki je lahko tudi prej omenjenih barv, brstič-ni brokoli pa na glavnem in stranskih steblih razvije veliko manjših socvetij glavic. Užitni del brokolija so rože in listi ter stebla pod rožo. Najboljši brokoli pobiramo v času od junija do septembra. Na domačem tržišču ga dobimo še vse do decembra. Transport brokolija poteka s kockami ledu, saj se ob visokih temperaturah roža razcveti.
Glede energijske in hranilne vrednosti je brokoli ena izmed zelo zaželenih vrst zelenjave. Vsebuje vitamine C, B1, B2, karotin, železo, kalcij fosfor, kalij, veliko vode, beljakovine, ogljikove hidrate in vlaknine. V kulinariki bro-koli spada med delikatesno zelenjavo, je slajši od cvetače ter bogatejši z vitamini in mineralnimi snovmi. Po okusu je rahlo podoben zelenemu belušu. Brokoli uporabljamo
Tačke in repki
Mucek živi od začetka v bloku in ne hodi na prosto, je bolj ali manj enako hrano, ali brikete ali konzerve. Domače hrane ne mara, niti povoha je ne. Vsake toliko časa se mucek počuti zelo slabo, neha presti, tudi umiva se manj in venomer sedi na mačjem stranišču, kjer močno pritiska, vendar brez uspeha. Lastnica je pomislila na vnetje mehurja, saj se ob napenjanju na pesku večkrat malo polula. Bila je tudi pri veterinarju, kjer je muc dobil injekcije
Brokolijeva kremna juha
podobno kot cvetačo, le da je čas kuhanja pri brokoliju krajši. Velikokrat je sestavina zelenjavnih plošč, hladnih in toplih, saj je izredno dekorativen. Najbolj ohrani okus, če ga kuhamo v sopari. Tako kuhanega ga lahko prelijemo le s stopljenim maslom, skuhamo ga do stopnje, ko še rahlo hrusta. Zraven masla je kuhan primeren še za prelivanje s klasično sirovo omako. Če pa ga imate na domačem vrtu veliko, je primeren tudi za shranjevanje v skrinji, le da ga predhodno blanširate, oziroma delno prekuhate.
Od začimb pri brokoliju ne priporočamo močnih in številnih začimb in dišav, saj pri pretirani uporabi ne zaznamo njegovega dobrega okusa. Zraven soli uporabljamo pogosto poper, muškat, baziliko in limonin sok.
Brokoli vsebuje izredno veliko vitamina C, skoraj toliko kot paprika, zato si z brokoli-jem lahko krepimo imunski
sistem. Od toplotnih postopkov brokoli najprej vedno skuhamo, če jed še toplotno nadgrajujemo, ga ni treba skuhati do konca. Ko ga uporabljamo za tople in hladne jedi in želimo, da nam njegova lepa barva krasi krožnik ali ploščo, ga kuhamo odkritega, saj v pokritih posodah oksidi-ra. Tudi kremno brokolijevo juho je bolj priporočljivo, da jo kuhamo počasi in odkrito. Po kuhanju brokoli še lahko gratiniramo ali zapečemo, cvremo in pražimo. Najboljše in najštevilnejše jedi dobimo, če ga po kuhanju še gratini-ramo. Tako do tri čet kuhani brokoli damo v manjši pekač, ki smo ga rahlo namastili z maslom, dodamo številne dodatke, kot so mocarela, kuhani krompir ali kuhano korenje, kuhano cvetačo, na male kocke narezano slanino ali koščke pršuta, kuhano in narezano perutnino, lahko tudi poljubno kuhano ribo, samo koščke ribe, nato prelijemo s sirovo ali bešamel omako in v pečici zapečemo. Pazimo pri kombiniranju naštetih živil, zraven brokolija izbiramo največ dve različni živili, ki se
med seboj po okusu in barvi ujemata.
V Italiji pri kuhanji pogosto dodajajo dodatke, najpogosteje vino, v vinu ga tudi dušijo, če ga pečejo, pri peki vedno uporabljajo olivno olje. Zelo priljubljena jed je tudi pripravljen s smetanovo omako, pripravljajo ga tudi s trdo kuhanimi jajci in rjavim maslom. Pri nas ga pogosto kuhamo, pripravimo hladnega v solati prav tako s kuhanimi jajci, kot prilogo ga skuhamo in prelijemo z različnimi toplimi omakami, tudi sirovo in smetanovo, lahko ga tudi ocvremo tako kot cvetove cvetače, lahko pa pripravimo tudi okusno brokolijevo kremno juho, zelenjavno juho z brokolijem, lahko pa govejo juho namesto rezancev in drugih jušnih zakuh zamenjamo s kuhanimi cvetovi brokolija. Ob koncu bi rada poudarila, da ne glede na to, kako jo boste pripravili, pomembno je, da ne pozabite na to dragoceno zelenjavo.
Vlado Pignar
h
Težave z odvajanjem blata pri mucah
Lastnica tri leta starega mucka sprašuje, zakaj ima njen ljubljenček pogosto težave z odvajanjem blata.
antibiotika in proti bolečinam, vendar uspeha ni bilo. Mucek je začel tudi bruhati in potem se je zjutraj le po-kakal, in to močno, in blato je bilo zelo trde konsisten-ce. Po tem je mucu odleglo, takoj se je počutil bolje, spet je postal razigran in vesel. Lastnico skrbi in želi nasvet, kako lahko pomaga svojemu mucu, da do teh težav ne bi prihajalo.
Gospa je zelo podrobno opisala težave, ki tarejo njenega muca. Očitno je, da ima mucek težave s prebavo, natančneje z
odvajanjem blata. Take težave so pogoste pri živalih, ki jedo kosti, in to predvsem kokošje, in mešano hrano. Pri takih mačjih vsejedcih so težave s prebavo pogoste. Omenjeni mucek pa uživa samo kupljeno pripravljeno hrano, za to menim, da vzrok težavam ni prehrambne narave, temveč organske, zaradi motenj v pasaži hrane v črevesju. Zelo pogost vzrok zaprtja pri mačkah je razširitev debelega črevesa, tako imenovani mega kolon, kar pomeni, da se del debelega črevesa zaradi različnih vzrokov prekomerno razširi, lahko kar za pet normalnih širin črevesa. Tako razširjeno črevo se ne more krčiti, izgubi peristaltiko, prebava se ustavi oziroma zelo upočasni. Dokler je žival mlada, še z bolečino in veliko muko nekako izloči blato, pri starejših pa je težava lahko smrtno nevarna, saj pride do popolne zapore črevesja. Vzrok za nastanek mega kolona je v pogostih ponavljajočih se zaprtjih in tudi v genetski predispoziciji določenih pasem muc in mešancev z njimi. V tem primeru gre za motnjo v tonusu mišičnine v črevesni steni, kjer le-ta postane ohlapna.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Vsekakor svetujem lastnici muca, da ga pelje v ambulanto, kjer bodo opravili rentgensko slikanje trebuha in po potrebi še kontrastno rentgensko preiskavo črevesja. Ker je njen mucek še mlad, obstaja še velika možnost za ozdravitev živali oziroma vsaj za omilitev simptomov. Če bo diagnoza potrjena, bodo mucu predpisali dietno lahko prebavljivo prehrano z dodatki, ki pospešujejo peristaltiko črevesja in tako pospešili izločanje blata in njegovo kopičenje v črevesju. Pomagati je možno tudi z operativnim posegom, ki pa je zelo težak in stresen za muca, saj gre za resekcijo črevesja, kjer se okvarjeno črevo izreže in zdravi deli ponovno spojijo. Ker je po operaciji potrebno striktno mirovanje živali, je poseg kljub trudu vseh vpletenih pogosto obsojen na neuspeh.
Pravočasna postavitev diagnoze in pravočasno pravilno ukrepanje je pogoj za uspešno rešitev težav. Omenjeno vsekakor velja za vse vrste bolezenskih težav pri živalih in ljudeh in prav je, da se tega zavedamo in tudi držimo.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Obdelava strnišč po spravilu žit
Po spravilu žit z naših polj ostane še skoraj polovica rastne dobe, ko je zelo pomembno, kako ravnamo z zemljo. Imamo namreč veliko možnosti, in sicer:
-	strnišče pustimo, da ga prerastejo pleveli ali
-	zemljo plitvo obdelamo in posejemo enega od neprezimnih ali prezimnih strniščnih dosevkov.
Če nimamo potrebe po dodatnem pridelku z njive in imamo njivo zapleveljeno s trajnimi pleveli, kot so slak, osat, pirnica, divji sirek, je smiselno njivo pustiti štirinajst dni do tri tedne, da pleveli dobijo listno maso in jih nato poškropimo z enim od totalnih herbicidov na bazi glifosata, kot so rundup, boom efect, touchdown ali drugi. S tem škropljenjem trajno uničimo te trdovratne plevele in v naslednjih 4 do 5 letih lahko bistveno ceneje in enostavneje zatiramo plevele v drugih kulturah.
V	tem primeru lahko takoj po škropljenju, še preden pleveli propadejo, posejemo na roko ali s trosilcem za mineralna gnojila enega od strniščnih posevkov, na primer oljno ogrščico 12-15 kg /ha.
Medtem ko pleveli propadajo, strniščni posevek ob prvem dežju vzkali in do jeseni, še bolj pa do spomladi povsem prekrije površino. Korenine počrpajo prosta hranila, zemlja pa je zaščitena pred nalivi in sončno pripeko. Ta ukrep naši kmetje veliko premalo uporabljajo, a lahko z njim zelo učinkovito zatremo koreninske plevele, obenem pa ohranjamo oziroma celo izboljšujemo rodovitnost tal.
Ko na strnišču nimamo trajnih plevelov ampak samo semenske, ni smiselno uporabljati pesticidov, ampak plevele tik pred zorenjem pokosimo ali mulčimo, da ne semenijo.
Strnišče obdelamo oziroma plitvo preorjemo le, če bomo takoj posejali enega od strniščnih posevkov. Obdelana neposejana str-nišča so namreč največji vir izgube hranil in izpiranja le-teh v podtalnico. Ob zrahljanih tleh in visoki temperaturi se prične dehu-mifikacija. To je razpad humusa in hitro sproščanje hranil. Če na takšnih tleh ni koreninskega sistema, se vsa sproščena hranila ob prvem dežju izperejo v globlje sloje, kjer so za kmetijsko pridelavo trajno izgubljena, onesnažujejo pa tudi podtalnico.
Seveda pa je najučinkovitejši način izrabe strnišč setev enega od strniščnih posevkov. Na govedorejskih kmetijah je izredno učinkovita raba strnišč s travami ali travno deteljnimi mešanicami, ki jih lahko sejemo v žitna strnišča z zelo plitvo obdelavo ali z direktno setvijo brez predhodne obdelave. Iz poizkusov je razvidno, da trava od vseh kultur najbolje zadržuje nitrate v zgornji plasti zemlje.
V	vsakem primeru pa moramo biti zelo previdni pri obdelavi zemlje v poletnem času, če že zemljo obdelujemo, jo obdelajmo čim plitveje, samo toliko, da pripravimo setvenico za strniščni posevek. Za te posege so zelo primerni gruberji, pri katerih lahko z enim prehodom tla plitvo obdelamo in istočasno posejemo strniščni posevek.
V	vsakem primeru pa je smiselno uporabiti še skoraj polovico rastne dobe, pridelati dodatni pridelek ali zemljo razpleveliti in izboljšati vsebnost humusa v tleh, ki je ključnega pomena tako za zadrževanje vlage ter skladiščenje rodovitnih snovi v tleh.
Ivan Brodnjak
Pri nakupu z gotovino vam ob predložitvi kupona priznamo 10 % popusta.
Popusti se med seboj ne seštevajo.
specializirana trgovina ca male iiva
Ormoška cesta 30, 2250 Ptu 02/228 44 8Í e: natasa.zivko@zoo-ajka.s w www. zoo-ajka.s
Foto: ASV
Foto: ES
Srebro kot naložbeni potencial
Srebroje kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ag. Ag je izpeljanka iz latinske besede argentum. Ta mehka, bela, bleščeča se prehodna kovina ima od vseh kovin najvišjo električno in toplotno prevodnost. Srebro se uporablja za izdelavo kovancev, nakita, jedilnega pribora in v fotografiji.
Srebro je zelo upogljivo in ga je enostavno obdelovati (čeprav malce težje od zlata). Je univalentna žlahtna kovina z bleščečim se belim kovinskim leskom, ki ga je moč zelo lepo pološčiti. Od vseh kovin najbolje prevaja elektriko, celo bolje od bakra, vendar višja cena preprečuje, da bi v električnih napeljavah na široko nadomestil baker.
Čisto srebro ima tudi najvišjo toplotno prevodnost, najbolj belo barvo, najvišjo optično odbojnost (čeprav slabo odbija ultravijolično svetlobo) in najnižji kontaktni toplotni upor od vseh kovin. Srebrovi halidi so fotosenzitivni in imajo izjemen svetlobni učinek. Ta kovina je stabilna na čistem zraku in vodi, vendar potemni, če je izpostavljena ozonu, vodikovemu sulfidu ali zraku z vsebnostjo žvepla. Poleg tega je to kovina, ki pri oksidaciji ne naredi neprevodne obloge, kot to naredi večina kovin.
Prej naštetih uporabnih možnostih srebra je potrebno dodati še široko uporabnost v industriji, medicini, zobni protetiki, napetostnih generatorjih, elektronskih napravah in pri čiščenju okolja.
Današnja moderna, visoko tehnološka industrija preprosto ne more vzdržati brez srebra!
Za investitorje je pomembno dejstvo, da je bila poraba srebra v zadnjih 18 letih vedno večja od njegove predelave in da predvidena znana zaloga zadostuje le še za slabih 12 let. Zanimiva informacija za vas investitorja je tudi ta, da je Amerika pred štirimi leti morala prvič uvoziti srebro. O prihodnji ceni srebra obstaja veliko špekulacij. Jaz vam namesto tega raje ponudim citat vodilnega svetovnega analitika za srebro Teodorja Butlerja, ki pravi: »Nikoli več ne bo mogoče hitreje oziroma bolj zagotovo podeseteriti ali podvajseteriti svojega denarja. Po mojem mnenju ne bo nikoli zbrano večje število tako močnih faktorjev pri katerikoli pridobitvi, kot je to danes primer pri srebru. Ti so dobesedno tako mogočni, da jih nismo sposobni v celoti doumeti.« Zgodovinsko razmerje med srebrom in zlatom je 15:1 (15 unč srebra je kupila 1 unčo zlata). Njuno trenutno razmerje je približno 67:1, kar kaže na izjemno podcenjenost srebra glede na zlato! In ne nazadnje, današnja zaloga srebra je najnižja v zadnjih 200 letih! Vse ta dejstva je lepo povzel Mark O'Byrne iz podjetja Gold and Silver Investments Ltd., ki je dejal: »Silver is both a safe haven and financial insurance, but also has potential for significant returns perhaps more than any commodity, currency or asset class in the world today.« Že imate srebro?
Naložbeni potencial srebra
Številni svetovni strokovnjaki iz sektorja plemenitih kovin so si glede naložbenega potenciala srebra edini. Je tako velik, da je za današnje čase skoraj nepredstavljiv. Naložba v srebro, ki se trenutno še vedno nahaja v svoji prvi fazi, je v zadnjih 19 letih v povprečju prinašala okoli 9 % letni donos v primerjavi z ameriškim dolarjem. In čeprav je naložba v srebro v lanskem letu ustvarila skoraj 48,5 % donos v primerjavi z evrom, nas vse najboljše še čaka. Ko bo vrednost srebra prestopila mejo 50 ameriških dolarjev za 31,10348 g (troy unčo), se bo začela druga faza bikovskega trenda, v kateri se pričakujejo še precej višji donosi. Takrat bo srebro pritegnilo pozornost širše javnosti, podobno, kot jo je pritegnilo zlato ob prestopu psihološke meje pri vrednosti 1000 ameriških dolarjev. Torej, pot navzgor se je šele dobro začela! Preverite, kako se je v zadnjih desetih letih izkazalo 23 svetovnih valut v primerjavi z zlatom in srebrom!
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Na nebu
Vprašanje: Zanima me, kaj si misli o meni pevec, s katerim sva se veliko družila. Je morda kakšna možnost za naju? Se mi bo uresničila moja želja glede dela? Kdaj? Kaj je z moškim, s katerim sva bila v vezi? Zakaj obljublja in laže? Ima morda družino ali je bolan? Hvala in upam, da mi čim prej odgovorite.
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, modri ljudje so bili prepričani, da je potrpljenje božja mast. Iz astrološke karte trenutka vprašanja je moč razbrati, da ste zelo nemirni in neučakani. Mnogokrat so vaše misli temne in verjamete v lastno nemoč. Življenje vedno ponudi nekaj, kar je dobro in kar prinese blagostanje. Toda vprašanje je, ali človek omenjeno zna razbrati, ali si želi kaj drugega in drugačnega. Naučiti se boste morali, da svojo energijo bolj usmerite in da ne begate sem in tja. Pomembno bo, da v sebi najdete tisti iskrico, ki vam bo pomagala na razpotju samospoznanja. Zdi se, da se ne znate odločiti, kaj je tisto, kar bi bilo za vas pomembno in bi vam prineslo neko notranjo oporo. Pevec, po katerem sprašujete, je vaša platonska ljubezen in pravzaprav vam ni nikoli ničesar obljubil. Seveda ste si vi razvili med vajinimi po-
govori svoja prepričanja in čas je, da jih pozabite in da greste naprej. Nujno bo, da boste znali na pravilen način reči bobu bob. Kajti tistega, kar je nemogoče, ne morete pričakovati. Po mnenju planetov si boste morali svojo pot začrtati mnogo bolj jasno. Postaviti si boste morali tudi prioritete in se jih držati. Samo tako doživete razcvet na čustvenem področju. Tiste reči, ki so vas blokirale in bile slabe v preteklosti, morate pozabiti. Usoda vam bo naklonjena v primeru, da bodo vaše misli svetle in harmonične. Vaša težava je v tem, da ure in ure razmišljate o tistem, kar se vam je zgodilo. Toda v tem se skriva tudi problem, kajti preteklost je potem tista, ki vas duši in vas tako ali drugače ovira. Človek celo svoje življenje osebno in duhovno raste in ravno zaradi tega se morate skozi težave učiti. Drugi moški, ki ga omenjate v pismu, je močna oseba, seveda pa vajine poti ne morejo ostati skupaj. Možno je, da vam še kdaj pomaga,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
kaj več od tega pa ne. Menim, da si določene blokade ustvarjate tudi sami in da preprosto nočete narediti nekih zaključkov. Mnogo bolje bi bilo, da bi enkrat razčistili s preteklostjo in si ne bi več ustvarjali iluzije. Tako kot vsako leto pride v deželo pomlad, tako obstaja tudi možnost sveže ljubezni in iskanje lastne sreče. Za omenjeno se boste morali sami potruditi in ne brskajte po tujih zadevah. Življenje je vedno naravnano tako, da prinese mnogo pozitivnosti in omenjeno morate uvideti. Na žalost je tako, da se ne znate zaposliti in vas potem zanimajo tudi reči, za katere bi bilo bolje, da jih pustite na miru. Sleherni dan bi se morali bolj potruditi in ustvarjati prijetnosti.
Veselje in optimizem sta vrednoti, na katerih boste morali graditi in tako v svoje življenje na nezaveden način prikličete blagostanje. Na poslovnem področju se boste morali še izobraževati in izpolnjevati svoje znanje. Pravilno bo, da se v tej smeri potrudite in da ne pričakujete preveč. Jasno je, da se vam odpirajo nove poti in čudovite priložnosti. Tako se vam bo ta želja tudi izpolnila. Preobrazba v povezavi službe je nakazana v roku števila se-
Piše: Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (7)
Pot modrosti
Princ Sidharta Gautama se je odrekel razkošnemu življenju, da bi našel način, s katerim bi ljudi odrešil trpljenja. Odločil se je za puščavniško življenje, ki ga je privedlo do spoznanja o "srednji poti." Dosegel je stanje razsvetljenja in postal Buda, "Prinašale luči." Poslej je učil o Treh splošnih resnicah, Štirih vzvišenih resnicah in Osmeri poti. Danes je v svetu nad 500 milijonov budistov, Budin nauk pa je znan tudi kot "pot modrosti."
Buda
V obdobju rojstva princa Sidharte l. 563 pred n. š., se je odvijala poglobljena duhovna dejavnost v vseh deželah med Grčijo in Kitajsko, medtem ko se je v Indiji to vrenje začelo že mnogo prej, od začetka 2. tisočletja pred n. š. Sidhartov oče je bil vladar kraljestva na severu dežele, blizu Nepala. Kralj Šudhodana in kraljica Maja sta bila tedaj brez otrok, živela sta vzdržno, zato imajo spočetje bodisatve ("bitje na poti prebujenja") za brezmadežno. Kralj je svojega sina hotel obvarovati pred zunanjim življenjem, zato je Sid-
harta živel izolirano v razkošju palače. Zrasel je v vljudnega in radodarnega mladeniča. Ko je dopolnil šestnajst let, se je poročil z mladim dekletom Jašodaro in z njo imel sina Rahula. Sidhartovo življenje je bilo idilično.
Nekega dne, ko se je peljal na svojem bojnem vozu zunaj kraljevega parka, je doživel štiri srečanja (videl je bolnika, starca, mrtveca in meniha), ki so ga opozorila, da je pomislil na smrt, bolezen in starost. Menih pa ga je vzpodbudil, da je pomislil na "pot, ki koristi njemu in drugim bitjem". Na svoj devetindvajseti rojstni dan se je Sidharta odločil, da zapusti družino. Še prej je od očeta izprosil dovoljenje in nato odšel.
Sidharta se je zaobljubil puščavniškemu življenju in postal potujoči sveti mož. Resnico, s katero bi odrešil trpeča bitja, je iskal pri raznih modrecih, vendar ni našel zadovoljivega odgovora. Šest let se je strogo postil, kar ga je izčrpalo in pripeljalo na prag smrti. Ugotovil je, da skrajnosti ne prinašajo rešitve, zato se je odločil, da bo šel "srednjo pot," da se ne bo vdajal niti razkošju, niti ne bo svojega te-
lesa izpostavljal nepotrebnim mukam.
V kraju Bodhi Gaja je Sidharta sedel v senco figovca in pričel meditirati. Nekega dne je doživel razsvetljenje, ko se mu je ob zori razkril smisel vseh stvari. Postal je Buda. Dosegel je stanje nirvane, osvoboditve iz kroga rojstev in smrti (reinkarnacija). Prvo pridigo je imel za skupino menihov blizu Benaresa. Vse do svoje smrti leta 483 pred n.š., do osemdesetega leta starosti, je neutrudno poučeval. Ko je umrl, so ga začeli imenovati Tathagata ali "Tako je odšel."
Kmalu po Budovi smrti so se začela tolmačenja njegovih privržencev razhajati. V Indiji ga je sorazmerno hitro asimiliral hinduizem, na vzhodu pa so se razvile številne smeri, med katerimi so najbolj znani teravedski, mahajanski in zen budizem. Ker budizem ne skrbi toliko za spreobrnjenje, se je zlahka prilagodil različnim krajem, običajem in navadam ljudi. Proti koncu 20. stoletja se je naglo razširil tudi na zahod.
Nauk
Tri splošne resnice, ki
jih je učil Buda, se glasijo: 1. V
Debelost
Marija se že nekaj časa neuspešno spopada z debelostjo. Kilogrami so se po drugem porodu začeli kar nabirati. Občutek ima, da se že ob pogledu na hrano debeli. Večkrat je že neuspešno poskušala shujšati, a ji ne uspeva. Doma nima opore; ker je tudi mož debelušen, se nanj ne more opreti. Pravi, da mu je takšna, kakršna je, všeč. Sama sebe pa zaradi debelosti vedno bolj zaničuje. Ker se zaveda, da se ji zaradi debelosti slabša tudi zdravje, se je odločila napovedati boj svojim kilogramom. Potrebuje pa strokovno podporo. Kaj ji predlagate?
Težave, ki jih ima Marija, so pogoste med Slovenkami in Slovenci in, če odštejemo tiste ljudi, ki so debeli zaradi posebnosti delovanja njihovega endokrinega sistema pa tudi duševnih motenj ali duševnih bolezni ter posledic delovanja določenih zdravil, jih je vseeno večina predebela predvsem zaradi nezdravega načina življenja (nezdrava prehrana, premalo gibanja, pretirano uživanje alkohola ...) in nezadovoljstva s samim sabo in svetom okoli sebe.
Seveda je odločitev, da nekaj spremeniš, odvisna le od posameznika, ljudje, s katerimi živiš, so ti lahko le v oporo ali pa te onemogočajo, sam si tisti, ki moraš narediti nek obrat v svoji glavi, narediti strategijo in seveda vztrajati, dokler ti ne uspe spremeniti načina življenja.
Marija ima očitno šibko samopodobo, zato ji priporočam trening asertivnosti (preko spleta lahko najde ustrezne kontakte), lahko se oglasi pri psihoterapevtu na posvet, lahko se vključi v skupino samopomoči ljudi z debelostjo, pogovori v dietološki ambulanti o načinu prehranjevanja, posvetuje z abdominalnim kirurgom glede ustreznosti bariatrične operacije zanjo .
Lahko pa se čisto enostavno samodisciplinira, uredi prehrano, ne pije alkohola, se čim več giblje ter ukvarja s stvarmi, ki ji dajejo neko zadovoljstvo, jo razveselijo. Pa postane naj čim bolj optimistična.
Mag. Bojan Šinko
dem. Naj vam omenim še, da je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, oboje je pozitivno. Če boste na prelomne trenutke svojega življenja znali pogledati iz svetle točke, se obeta tudi sreča in ugodnosti. Pomembno bo, da se v prihodnosti ne boste več obremenjevali s tistim, česar nimate ali ne morete imeti. Spoznati bo treba, da ste unikat zase in zaradi tega zelo pomembni. Ko najdete globoko v sebi svoj zaklad, bo sonce
sreče večno. Spodbudno je, da ste aktivni in da stvari ne odlašate. Kajti, ko jih rešujete sproti, je vedno dovolj priložnosti za analizo. Pričnete lahko že s tem, da se znebite v svojem stanovanju nepotrebnih reči in raznih dušečih spominov. Lepo se imejte in uživajte v radostih življenja!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
življenju se vse spreminja, nič ni trajno. (Grški filozof Hera-klit je prav tako rekel, da je nemogoče stopiti v isto reko dvakrat.) 2. Življenje nas ne zadovoljuje, ker nič ni trajnega. Ljudje hrepenijo pa minljivih stvareh, se nanje navezujejo, in celo ko dosežejo zadovoljstvo, je to le kratkotrajno. Vir trpljenja je že samo spoznanje, da se bo moralo zadovoljstvo končati. Vse, kar življenja ne napravi popolnega, predstavlja za budiste trpljenje. 3. Zavest o jazu je samo skupek spreminjajočih se značilnosti.
Štiri plemenite resnice so: 1. Kaj je sveta resnica o trpljenju? Vse življenje je trpljenje (rojstvo, starost, bolezen, smrt, ločitev od ljubljenega - vse je trpljenje). 2. Kaj je sveta resnica o vzrokih trpljenja? Vzrok trpljenja sta hrepenenje in navezanost. Prenehajte se istovetiti z materialnim življenjem in fizičnimi željami. 3. Kaj je sveta resnica o prenehanju trpljenja? Hrepenenje in navezanost lahko premagamo. Pridobite si pravilen občutek za duhovne vrednote. 4. Kaj je sveta resnica o poti, ki vodi k odpravi trpljenja? Hrepenenje in navezanost premagamo z izpopolnjevanjem naukov osmere poti.
Osmera pot je zmerna "srednja pot," ki je moralni predpis, po katerem je treba živeti. Vsebuje: 1. pravo razu-
mevanje (imeti je treba pravi odnos do življenja in razumeti štiri vzvišene resnice); 2. prave vrednote (obzirnost in sočustvovanje); 3. pravo izražanje (izogibanje jezi, napadalnosti, lažem); 4. prava dejanja (živeti pošteno); 5. pravi način življenja (izogibati se dejanjem, ki škodijo drugim); 6. pravo prizadevanje (dobre misli); 7 pravo razsodnost (umirjeno stanje zavesti); 8. pravo zbranost duha (pelje k razsvetljenju in nirvani).
Budisti verjamejo, da je osnovna metoda za dosego nirvane meditacija. Med njo se teži k umiritvi misli z osre-dotočanjem na razne pripomočke (sveča, kadilo, lotos) ali na misel o minljivosti in spreminjanju. S tem se pride do globljega razumevanja Bu-dovega nauka.
Trije dragulji budizma so vera v Budo, dhamo (njegovi nauki) in sangho (skupnost budističnih menihov). Budo-ve nauke so zapisali šele po njegovi smrti in jih v začetku širili z ustnim izročilom. Pomembnejša zbirka svetih spisov, ki je nastala v 1. stoletju pred n.š. v Šrilanki, se imenuje Tipitaka ali Tri košare. Vsebuje Budove izreke, razlage in navodila za redovnike. Budistični simbol je lotos, ki raste iz blatnega dna ribnika. Ljudje si moramo prizadevati, da bi postali čisti kot lotosov cvet.
Nadaljevanje prihodnjič
Novi športni center Campus
Campus (delno) že odprl vrata
Že kar lep čas ob ptujskem Mestnem stadionu in OŠ Mladika stoji nov športni objekt, ki so ga Ptujčani že zelo hitro vzeli za svojega - športni center Campus. Dvorana sicer še ni uradno odprta, saj v njej potekajo še zadnja montažna dela, a je v fazi »poskusnega obratovanja«, zato jo lahko zainteresirani že uporabljajo. V kratkem bo opremljen tudi zgornji del
-	galerija, kjer bo imel svoje prostore za vadbo borilnih veščin boksarski šampion Dejan Zavec, ki se trenutno v Nemčiji pripravlja na dvoboj z Rafalom Jackiewiczem.
Poleg Dejana Zavca sta v zgodbo o novi dvorani tesno vpeta še dva ptujska športna šampiona; kolesar Aldo Ino Ile-šič in njegovo dekle, atletinja Nina Kolarič. Glavni investitor v novo dvorano je namreč družinsko podjetje Ilešičevih
-	DAV, direktorica podjetja Da-lida Ilešič pa nam je o začetkih zgodbe o novi dvorani povedala: »Osnovno idejo o dvorani je prispeval sin Aldo, ki je menil, da so takšni objekti nujno po-
trebni. Sprva smo načrtovali postavitev montažne dvorane - balona - na drugi lokaciji, a se je nato pojavila priložnost za gradnjo na tej lokaciji, pobudi pa se je pridružil tudi Dejan Zavec. Dejanski začetki segajo v april lanskega leta, ko smo z MO Ptuj podpisali pogodbo o stavbni pravici. Sledila je faza pridobivanja ustrezne dokumentacije, ki se je zaključila decembra, ko smo dobili gradbeno dovoljenje. Nadaljnji postopki so hitro stekli: raziskava in priprava terena za gradnjo, izdelava temeljev ... S podjetjem Loging iz Novega mesta smo nato dorekli še zadnje podrobnosti o vizualizaciji samega objekta in njegovi umestitvi v prostor. Glede na prve odzive menim, da smo opravili dobro delo in da se objekt lepo spaja z okoljem. Celotna vrednost projekta je 1,3 milijona evrov, realiziran pa je brez evropskih sredstev, saj bi prijava na razpise zagotovo premaknila čas gradnje vsaj za nekaj mesecev.«
Pomemben je tudi podatek, da od ideje do realizacije ni mi-
Foto: Črtomir Goznik
Tisti, ki so že preizkusili igralno površino v Campusu, so bili nad njo navdušeni.
Campus
»Precej časa smo posvetili iskanju pravega imena za naš objekt, na koncu pa smo se poenotili, da je ime Campus najprimernejše. Izhaja namreč iz rimskih časov, ko se je prvič pojavilo tudi ime Ptuja, pomeni pa športno polje, ki ga uporabljajo rimski vojščaki. Želeli smo poudariti, da gre za center športnega dogajanja,« je pojasnila Dalida Ilešič.
Petek, 10. september
Uradno odprtje bo v petek, 10. septembra. Ta datum ni izbran slučajno, ampak v dogovoru s tremi športniki, Aldom, Nino in Dejanom, ki so lahko takrat uskladili termine ter bodo na odprtju seveda prisotni.
nilo veliko časa. »Res so skoraj vsi postopki tekli v okviru zastavljenih rokov, tako da smo že tik pred uradnim odprtjem. Sicer je gostinski del objekta že v uporabi, tudi dvorano lahko interesenti po dogovoru že dobijo v brezplačno uporabo, dokončno pa bo namenu začela služiti v drugi polovici septembra. Interes je precejšen, ne samo med rekreativnimi športniki, ampak tudi med klubi in celo nekaterimi reprezentancami - tukaj bi izpostavila dobro sodelovanje s Termami Ptuj. Za najem dvorane se zanimajo tudi plesne šole, zanimivi so otroški programi, možno bo organizirati razne prireditve, koncerte, tudi maturantske plese . Spekter mogočih dejavnosti je res širok in pester.«
Igralna površina 20 krat 40 metrov je dovolj velika, da je
Foto: Črtomir Goznik
Dalida in Vlado Ilešič ter Nina Kolarič ob enem od zanimivejših rekvizitov v Campusu.
primerna za vse odlike dvoranskih športov, tudi za igranje uradnih tekem. »Zunanje mere objekta so 57 krat 34,5 metra, sama igralna površina in druga orodja v dvorani pa so iz najkvalitetnejših materialov, ki so v tem trenutku na tržišču. Posebej bi omenil t. i. plavajoči' parket, ki je zelo primeren za košarko in odbojko, saj blaži obremenitve pri doskokih. V času kakršnih koli tekem bomo ob igrišče postavili montažne tribune, ki so na kolesih in jih lahko sicer umaknemo v skladišče. Imamo še kvalitetna otroška igrala in plezalno steno, zaenkrat pa se še ne mudi s postavitvijo poligona za skok v daljino, ki ga bo prvenstveno uporabljala Nina. Dvorano bo mogoče z zavesami pregraditi na tri dele, tako da bo možno naenkrat uporabljati npr. tri igrišča za badminton,« je povedal Vlado Ilešič, ki bo skrbel za upravljanje dvorane. V njej bodo v petek, 27. avgusta, na Ptujskem premierno predstavili mlado športno panogo z imenom speedminton - hitrostni badminton. Gre za zanimivo različico badmintona, squasha in tenisa. Za igranje sta potrebna le dva kvadrata dimenzij 5,5 metra, igra pa poteka brez kakršnekoli mreže. Kdor bo želel, bo lahko ta dan brezplačno preizkusil rekvizite.
Za rekreativce bo Campus vsekakor dobrodošla obogatitev in precej povečana možnost, da ostanejo aktivni tudi v zimskem času, ko sicer terminov v telovadnicah kronično primanjkuje. Kaj pa pomeni za aktivne športnike vseh profilov, pa niti ni treba posebej poudarjati .
Jože Mohorič
¿iéMmm
Mill*
l AillKKll
v Ltv UUIVTVi
SVETOVNEGA IBF
ftSÜÖPv; '
nnuft'ií A * ■'(,
DEJAN
RAFAL

ZAVECJACKIEWICZ
SOBOTA, 4. etEPSEMBEB 931® M
LJUBLJANA, ŠPORTNA DVORANA STOŽICE
www.boksspektakel.com
vstopnice v prodaji že za ^JT)
¡j na: eveitflfl.Si ♦ J
[KÜÍVUA VStOfTVK.: ^ ^
Nogomet • Mihaela Arnuš
Dvigniti ženski nogomet na višji nivo
Nogomet ima v Sloveniji dolgo zgodovino in tudi tradicijo. K temu so z zadnjimi uspehi veliko pripomogli tudi Kekovi varovanci, nekoliko drugačna pa je zgodba z nogometom pri nežnejšem spolu pri nas. Dekleta so bila dolgo časa v ozadju in šele v zadnjem času je pri nas opazen napredek najbolj priljubljene igre na svetu tudi med ženskami. Kar nekaj zaslug za to pripada tudi Mihaeli Arnuš, ki uspešno kljubuje stereotipnim predstavam o nogometu kot igri za moške. Sekretarka za ženski nogomet pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS) je za Štajerski tednik povedala marsikaj zanimivega ...
Ko ste nastopili funkcijo sekretarke za ženski nogomet pri NZS, se je tudi z vašo izdatno pomočjo na našem področju organiziralo kar nekaj reprezentančnih akcij nižjih selekcij, igrale so se tudi malonogome-tne tekme ... Lahko morda v bližnji prihodnosti pričakujemo še kaj podobnega?
Nedvomno se bomo trudili še naprej tudi na tem področju. Že v septembru bomo v okviru kvalifikacij ženskih nacionalnih selekcij U-19 v Stojn-cih gostili dve tekmi, in sicer med Walesom in Gruzijo ter Walesom in Francijo.
Kam in kako visoko po vašem mnenju kotira ženski nogomet v Sloveniji?
Prav gotovo je še v povojih in kotira dokaj nizko, toda trudila se bom, da bi morda tudi z mojo pomočjo dosegel višji nivo, gotovo pa ostaja želja, da bi nekoč vsak moški prvoligaš imel tudi žensko prvoligaško ekipo.
Je po vašem mnenju ob načrtnem delu v bodočnosti tudi pri dekletih možen kakšen takšen odmevni rezultat, kot so ga v zadnjem obdobju napravili varovanci Matjaža Keka?
Že prihodnje leto članice čakajo kvalifikacije za evropsko prvenstvo in cilj novega selektorja Darka Žižka je, da bi se reprezentanca na evropsko prvenstvo tudi uvrstila.
Kar nekaj let ste že tako ali drugače povezani z nogometom, pa me zanima,
Mihaela Arnuš
kakšne so vaše ambicije?
Sem ambiciozna in morda se bom nekoč preizkusila tudi v kakšni drugi nogometni funkciji, sedaj je pa tako, da bom, dokler bom sekretarka, vso energijo vložila v večjo popularizacijo ženskega nogometa pri nas.
Dejali ste že, da se ženski nogomet pri nas šele dobro razvija. Kako to, da ste se vi odločili za to pot, ne glede na vse stereotipe o nogometu?
Največji vzrok je nedvomno ljubezen do nogometa. Sicer pa je bilo na začetku kar težko, včasih je treba imeti debelo kožo, velikokrat se je treba dokazovati tudi na področjih, kjer se moškim ni treba. Vendar pa se zadeve spreminjajo na bolje.
Ste tudi ustanovna članica ŽNK Dornava. Nekaj časa ste bili v klubu predsednica, nato pa ste šli novim izzivom nasproti. Kako pogosto še spremljate klub, ki je na nek način še vedno vaš?
Punce še vedno spremljam, kolikor mi to dopušča čas. Če se le da, so to vse domače tekme. Res je sicer tudi, da sem že zaradi funkcije, ki jo opravljam, na voljo vsem klubom, toda seveda se za svoj klub skušaš potruditi nekoliko bolj. Naj dodam še, da mi je zelo žal, ker je propadel klub na Ptuju, vsaj kar se članske ekipe tiče, saj smo si v Dornavi zelo želeli sodelovanja. Na srečo so se dornavskemu klubu pridružile nekatere igralke iz Ptuja.
Tadej Podvršek
Nogomet • Prijateljski tekmi
ZAVA Gerečja vas -Stojnci 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 N. Topolovec (22), 1:1 Kokot (29)
ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Miha Lešnik, Kaisersberger, Draško-vič, Lončarič, Kukec, Sagadin, Čeh, Gerečnik, Hertiš, Kokot. Igrali so še: Vnuk, Ornik, Nedižavec, Miha Lešnik, Šešo. Trener: Franc Žitnik.
STOJNCI: Zajc, Golob, Kokot, Gril, Janžekovič, Pernek, N. Topolovec, Mikulin, Fridauer, Lah, Meznarič, Igrali so še: Gajšek, Ratek, M. Topolovec, Turkuš. Trener: Robert Težački.
Nogometaši domačega štajerskega ligaša in tretjeligaša iz Stojncev so odigrali zadnje pripravljalno srečanje pred prvenstvenima srečanjema. V prvem polčasu so premoč na igrišču imeli nogometaši Stojncev, ki so preko Nika Topolovca zadeli v 22. minuti, pred tem pa so zapravili dve veliki priložnosti oz. je bil domači vratar Zupanič na mestu. Domačini so izenačili po lepi dvojni podaji Hertiša
in Kokota, slednji je zadel v polno v 29. minuti. V drugem polčasu je bila igra enakovredna, brez velikih priložnosti na obeh straneh, čeprav so bili domačini nevarnejši preko hitrih protinapadov.
Permanens Beltinci - Zavrč 0:5 (0:2)
STRELCI ZA ZAVRČ: Murat 2, Ceh, Šnajder in Marinič po enega.
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj, Frangeš, Marinič, Čeh, Murat, Fridl. Igrali so še: Antolič, Bratkovič, Fruk, Šnajder. Trener: Miran Emeršič.
Za zadnje pripravljalno srečanje, »generalko« nogometašev Zavrča pred pričetkom prvenstva in nedeljskim gostovanjem na derbiju v Pod-vincih lahko mirno zapišemo, da je uspela. Nogometaši Zavrča so proti članu 1. lige MNZ Murska Sobota prikazali dobro in učinkovito igro.
Danilo Klajnšek
Foto: TP
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Za sam vrh kar nekaj kandidatov
Foto: Črtomir Goznik
V sredo so v Gerečji vasi domači štajerskoligaši (vijoličasti dresi) gostili ekipo Stojncev, ki nastopajo v 3. SNL - vzhod; tekma se je končala z remijem.
V soboto in nedeljo bodo na nogometne zelenice stopili tudi nogometaši v 3. vzhodni nogometni ligi. Minulo sezono je prvo mesto v razburljivi končnici pripadlo nogometašem iz Šmartnega ob Paki, ki so za tri točke prehiteli celjski Simer šampion, Stojnčani pa so bili odlični tretji. Iz 2. SNL je v to ligo izpadlo moštvo MU Šentjur, v ligo pa sta se uvrstila še AHA EMMI Bistrica (prvak Štajerske lige) in Grad (prvak Pomurske lige). Kot zadnjeuvr-ščeni moštvi sta iz lige izpadla Mons Claudius iz Rogatca in
Tehnotim Pesnica.
Tekmovanje 2010/2011 bo zelo zanimivo, saj naj bi se kar nekaj klubov potegovalo za tisto najvišje mesto, ki zagotavlja v napredovanje v 2. ligo. Ekipe so se dobro pripravljale, odigravale prijateljske tekme, trgovale, iskala prepotrebna finančna sredstva ... Tisti, ki so vse to opravili dobro, bodo seveda naskakovali najvišje mesto. Med tistimi, ki si to želijo, so vsekakor nogometaši Simer-ja šampiona, pa Koroške Dravograda in še kdo. Tu ne smemo pozabiti na nogometaše iz
Nogomet • Štajerska liga
Različne ambicije
Če bi v letošnji tekmovalni sezoni ekipe iz MNZ Ptuj ponovile uvrstitve iz prejšnje, potem bi bili ljubitelji nogometa na našem področju zagotovo zadovoljni. Bistrica je bila namreč prva, Ormožani drugi, Podvinčani tretji, Gerečjeva-ščani osmi, nogometaši Boča pa enajsti; vtis so nekoliko pokvarili le nogometaši Bukovcev, ki so izpadli iz tega tekmovanja. Vse to so uvrstitve, ki jih bo težko ponoviti, kljub temu da imajo klubi visoke ambicije. Letos med kandidati za prvaka vsi uvrščajo novinca v ligi iz Za-vrča, tihe želje po tem pa imajo tudi v Podvincih. Močno so se okrepili nogometaši iz Šmarij pri Jelšah (kljub temu da so izgubili glavnega sponzorja) in Šoštanja; slednji so dobili osem igralcev iz Šmartnega.
Lani je bila liga zelo izenačena, saj je bilo od četrte Pece do enajstega Boča le šest točk razlike. Trenerji klubov iz področja MNZ Ptuj so nam pred prvim krogom povedali:
Franc Žitnik - trener Zava Gerečja vas: »Naš cilj je, da bi se uvrstili do petega mesta ter tako popravili uvrstitev iz minule sezone, ko smo bili osmi. Trenirati smo pričeli 12. julija, redno vadili, odigrali šest tekem, tako da optimistično pričakujemo začetek prvenstva, ko igramo doma z novinci v ligi. Klub so zapustili Matjaž Medved, Tomi Petek in Joži Emeršič, prišli pa so na dvojno registracijo iz Laboda Drave Darjan Čeh in Leon Kukec, iz Pohorja pa Sandi Nadižavec. Po igralskem kadru naj bi bili
vsaj enako močni kot v prejšnji sezoni.«
Bojan Brodnjak, trener Boča iz Poljčan: »Naš osnovni cilj je zlata sredina. Izgubili smo sedem igralcev, in sicer so odšli Niko Hajšek, Matej Haj-šek, Tomaž Robar, Primož Saga-din, Aleš Skube in Robi Habjan, prišla pa sta Rok Jelovšek, ki se vrača po poškodbi, in Borut Šket iz Aluminija.«
Miran Emeršič, trener Za-vrča: »Naš cilj je jasen: želimo se boriti za sam vrh. Če imaš visoke cilje, se moraš temu primerno tudi pripravljati in mi smo veliko delali na tem, ob tem pa odigrali veliko pripravljalnih srečanj, tudi z objektivno močnejšimi nasprotniki. V igralskem kadru je bilo nekaj sprememb, vendar bi dejal, da smo močnejši, kot smo bili v minulem prvenstvu, ko smo osvojili naslov prvaka v 1. ligi MNZ Ptuj. Nastopili bomo tudi v pokalnem tekmovanju, igramo z Muro 05, kjer bomo prav tako poizkušali narediti kar največ.«
Damjan Bezjak - trener Podvincev: »Priprave so potekale dobro, vendar je bilo precej nihanj. Odigrali smo osem pripravljalnih tekem. Osvojeno mesto v prejšnjem prvenstvu je spodbuda za naprej, ob tem pa tudi velika obveza. Že na startu prvenstva gostimo ekipo Zavrča, ki je favorit v tem srečanju. Mi se bomo temu ustrezno pripravili in poizkušali iz tega srečanja izvleči največ.«
Danilo Klajnšek
Stojncev, iz ozadja bodo poizkušali še Odranci, ki v lanski sezoni niso bili najbolj zadovoljni s sedmim mestom. V to druščino bi bilo treba prišteti še povratnika iz 2. SNL - ekipo MU Šentjur, ki naj bi se ponovno postavila »na svoje noge« in ne bi več toliko računala na igralce iz posoje in dvojne registracije iz CM Celje. Verjetno tudi Paloma iz Sladkega Vrha ne bo več želela trepetati do zadnje tekme glede izpada. Vsi ostali klubi bodo bili boj za zlato sredino prvenstvene razpredelnice, mednje spadajo tudi nogometaši iz Slovenske Bistrice.
Aha Emmi Bistrica: zlata sredina
Nogomet ima v Slovenski Bistrici dolgo in bogato tradicijo (začetki segajo v leto 1957), v kateri je bil veliko vzponov in padcev. Starejši ljubitelji nogometa se spominjajo še časov nastopanja v slovenski ligi, pa drugi in območni. Bistričani so v 3. ligi sever nastopali v sezoni 2003/04, nato pa igrali v Štajerski ligi, v kateri so si v minuli tekmovalni sezoni priigrali prvo mesto, ki je pomenilo ponovno uvrstitev v tretjeligaško konkurenco. Predsednik NK
Aha Emmi Bistrica Miro Stegne nam je pred pričetkom novega prvenstva povedal: »Naš osnovni cilj je, da promoviramo nogomet Slovenske Bistrice. K prvemu delu moštva smo priključili osem mladincev, za drugimi okrepitvami pa nismo posegali. Pozna se dobro delo nogometne šole Mladena Da-banoviča, iz katere prihajajo dobri igralci. Žal nam je za Iana Emeršiča, ki je prestopil k Dravi; poleg tega, da je bil odlični nogometaš, se je tudi dobro vklopil v našo ekipo. Osnovni cilj v tem tekmovalnem razredu naj bi bila zlata sredina.«
Pred dobrim letom in pol je na trenersko klop sedel bivši odlični vratar Mladen Daba-novič, kar je bila prava poteza vodstva bistriškega kluba. Usmerili so se v domači igralski kader z redkimi okrepitvami. V kratkem času mu je uspelo, da se je z ekipo zavihtel v sam vrh Štajerske lige in sedaj bo vodil ekipo v 3. SNL - vzhod. »Zavedam se, da je tretja liga veliko kvalitetnejša. Mi smo marljivo vadili, odigrali nekaj pripravljalnih tekem in sedaj mirno pričakujemo start. Prvo tekmo igramo v Slovenski Bistrici proti močni in kvalitetni zasedbi Odrancev, ki spada med tiste najkvalitetnejše v ligi. Na uvodu pričakujem tudi večje število gledalcev, saj je Slovenska Bistrica mesto, ki si želi dobrega nogometa,« je povedal nogometni strateg Mladen Dabanovič, ki se je dotaknil tudi ciljev: »Smo novinci v ligi, zato je osnovni cilj sredina prvenstvene razpredelnice. Ob tem bi radi promovirali katerega izmed naših igralcev, da bi kariero nadaljeval v drugih, sicer močnejših klubih.«
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Foto: Črtomir Goznik
Mladen Dabanovič
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
1. mladinska liga
REZULTATI 1. KROGA: NŠ Poli Drava - Mura 05 4:3, HIT Gorica -Aluminij 1:1, Simer šampion - NŠ Koren Dravograd 3:1, Rudar Velenje - Domžale 0:3, IB Interblock - FC Koper 2:1, Olimpija - Maribor 0:2, Nissan Ferk Jarenina - CM
Celje 1:4, Triglav - Bravo Publikum 2:0.
HIT GORICA - ALUMINIJ 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Goljat (56), 1:1 Jerkič (82)
NŠ POLI DRAVA - MURA 05 4:3 (2:1)
STRELCI: 1:0 Kajtazi (7), 2:0 Per-
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Nafta - Triglav Gorenjska; SOBOTA ob 20.00: HIT Gorica - Primorje; SOBOTA ob 20.15: Rudar Velenje
-	Domžale; NEDELJA ob 19.00: Maribor - CM Celje; NEDELJA ob 20.15: Olimpija - Luka Koper.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Dravinja Kostroj - Krško; NEDELJA ob 17.30: Labod Drava - IB Interblock, Šmartno 1928 - Aluminij, Mura 05 - Bela krajina, Garmin Šenčur - Roltek Dob.
3.	SLOVENSKA LIGA
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Kovinar Štore - Tromejnik G Kalamar, AHA EMMI Bistrica - Odranci, Tehnostroj Veržej - Paloma, Koroška Dravograd - Čarda, MU Šentjur - Malečnik; NEDELJA ob 17.30: Simer šampion - Stojnci, Grad - Zreče.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.30: ZAVA Gerečja vas - Marles hiše, GIC Gradnje Rogaška - Carrera Optyl Ormož, Mons Claudius - Boč Polj-čane, Peca - Koroške Gradnje, Pohorje - Šmarje pri Jelšah, Šoštanj -Tehnotim Pesnica; NEDELJA ob 17.30: Podvinci - Zavrč.
POKAL MNZ PTUJ
PARI 1/16 finala za pokal MNZ Ptuj - SOBOTA ob 17.00: Leskovec
-	Slovenja vas, Pragersko - Lovrenc, Apače - Spodnja Polskava, Mar-kovci - Dornava, Hajdina - Hajdoše, Bukovci - Cirkulane; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Makole; SREDA, 25. 8., ob 17.00: ZAVA Gerečja vas
-	Boč Poljčane, AHA EMMI Bistrica - Središče, Carrera Optyl Ormož -Gorišnica, Podvinci - Podlehnik, Stojnci - Zgornja Polskava, Oplotnica
-	Videm.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
2. KROG: Aluminij - IB Interblock (sobota ob 18.00), Bravo Publikum
-	NŠ Poli Drava (nedelja ob 18.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
2. KROG: Aluminij - IB Interblock (sobota ob 16.00), Bravo Publikum
-	NŠ Poli Drava (nedelja ob 16.00)
LIGA U-14
2. KROG: NŠ Poli Drava - Malečnik (sobota ob 11.00), CM Celje -Aluminij (sobota ob 11.00)
Kolesarstvo
PTUJSKI KOLESARJI PONOVNO AKTIVNI
Po poletni dirkaški pavzi (izjema je bil le Matias Kumar, ki je nastopal na EP v Ankari), se na piste vračajo tudi kolesarji Perutnine Ptuj - ta konec tedna bodo nastopili kar na dveh dirkah. Robert Vrečer bo edini tekmovalec ptujskega kluba, ki bo v nedeljo nastopil na Vzponu na Predmejo. Zahtevna, 13,7 kilometra dolga vožnja v klanec bo štela za gorsko državno prvenstvo. Start dirke bo v Ajdovščini, cilj na Predmeji, višinska razlika pa znaša cca. 840 metrov. V nedeljo bo aktiven tudi preostanek ekipe; udeležil se bo jubilejnega 40. memoriala Stjepana Grgca v hrvaškem Ivanič Gradu. Trasa proge v članski konkurenci je dolga 139 kilometrov in velja za zelo razgibano. Omenimo še, da so ptujski kolesarji na omenjeni dirki v preteklosti dosegali lepe rezultate, kot zadnji iz vrst Perutnine Ptuj je tukaj slavil Matej Stare leta 2006.
Cageball
V	nedeljo, s pričetkom ob 15. uri, bo v Termah Ptuj potekal tretji kvalifikacijski turnir v cageballu (nogomet, ki se igra na male gole v žičnati kletki). Prijave so uro pred pričetkom turnirja. Prvi trije se bodo uvrstili v veliki finale, ki bo 29. avgusta, prav tako v Termah Ptuj.
Kasaške dirke v Ljutomeru
V	nedeljo se bo na ljutomerskem hipodromu v sedmih dirkah pomerilo 67 konjev iz vseh slovenskih klubov in društev. Osrednja dirka bo v okviru letošnjega kmetijsko-živilskega sejma AGRA (Gornja Radgona, 21.-26. avgust) za pokal Pomurskega sejma. Nastopila bo deveterica kasačev z zaslužkom do 10.000 evrov na 1600 metrov dolgi stezi. Prva dirka (dveletni kasači) bo na sporedu ob 14.30.
DK, TP, NŠ
Foto: Črtomir Goznik
V srečanju kadetskih ekip NŠ Poli Drava in Mure 05 so bili uspešnejši gostje.
nek (43), 2:1 Sreš (44 z 11 m), 3:1 Matjašič (53), 4:1 Kajtazi (67), 4:2 Mauko (85), 4:3 Lotrič (90)
1. kadetska liga
REZULTATI 1. KROGA: NŠ Poli Drava - Mura 05 1:3, HIT Gorica -Aluminij 4:1, Simer šampion - NŠ Koren Dravograd 0:4, Rudar Velenje - Domžale 0:2, Triglav - Bravo Publikum 1:1, IB Interblock - Luka Koper 1:2, Olimpija - Maribor 1:2, Nissan Ferk Jarenina - CM Celje 0:2.
NŠ POLI DRAVA - MURA 05 1:3 (0:0)
STRELCI: 0:1 Maroša (46), 0:2 Kozar (56), 1:2 Legčevič (62), 1:3 Slana (75)
HIT GORICA - ALUMINIJ 4:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Curk (54), 2:0 Fortunat (60), 3:0 Stubelj (62), 4:0 Stu-belj (70), 4:1 Kobale (74)
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 1. KROGA: Aluminij -Mura 05 6:0, Tehnostroj Veržej - NŠ Poli Drava 1:7, Malečnik - Mozirje 1:0, Maribor - Nissan Ferk Jarenina 1:0, Železničar - Simer šampion 0:8, NŠ Koren Dravograd - Rudar Velenje 2:0, Brežice - Pobrežje 2:9, Dravinja - CM Celje 0:3.
ALUMINIJ - MURA 05 6:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Hreljič (5), 2:0 Kir-biš (31), 3:0 Miložič (44), 4:0 Novak (53), 5:0 Novak (58), 6:0 Miložič (67)
TEHNOSTROJ VERŽEJ -NŠ POLI DRAVA 1:7 (0:2)
STRELCI: 0:1 Šoštarič (21), 0:2 Rogina (34), 0:3 Vrbanec (38. z 11 m), 0:4 Rogina (43), 0:5 Šoštarič (49), 0:6 Rogina (65), 1:6 Tola (70), 1:7 Vrbanec (71)
Danilo Klajnšek
Nagradno turistično vprašanje .
Rimska Petoviona pripravljena na dogodek leta
Tretje rimske igre v Termah Ptuj, dogodek leta, se je v bistvu že pričel, z rimskim otroškim taborom malega Primusa in male Prime, ki je najmlajše udeležence letošnjih rimskih iger zbral že 16. avgusta. V taboru sodelujejo otroci od 7. do 15. leta starosti, razdeljeni v skupine.
V njem spoznavajo življenje v antiki, obdelujejo glino, izdelali pa bodo tudi svoj mozaik. Oblečeni v rimska oblačila spoznavajo rimske igre, pregovore in rimsko mečevanje. Sodelovali bodo tudi na rimski povorki v soboto, 21. avgusta, na kateri pričakujejo več kot tisoč udeležencev. V sklepnem delu III. rimskih iger bo Markus Antonius
Primus predal zlati lovorjev venec samemu cezarju Vespazianu. Vstopnina za ogled rimskih iger je v soboto in nedeljo po 14. uri deset evrov za odrasle in pet evrov za otroke. V vstopnino je vključeno tudi kopanje v Termalnem parku. Zbirko Rimski vsakdan v dominikanskem samostanu, ki je odprta vsaka dan od 10. do 17. ure,
pa si je v soboto in nedeljo v rimskem oblačilu mogoče brezplačno ogledati. Po rimskih receptih bodo v času rimskih iger pripravljali hrano in pijačo. Za lačne in žejne so odprli rimsko pi-cerijo, rimsko taverno, na voljo pa so rimski golaž, krušne dobrote starega Rima ter rimske pijače in napitki.
V Turistični zvezi Slovenije so te dni pisali predsedniku vlade RS Borutu Pahorju. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da je narejen pomemben korak naprej pri obravnavanju in razumevanju stanja, razmer in razvojnih ciljev slovenskega turizma. Ustvarjeno je ugodnejše vzdušje za razumevanje in razvoj turizma, vsebina vladne seje o turizmu je spodbudila različne oblike in vsebine turističnih aktivnosti, ki prispevajo k uspešni turistični sezoni. Podpirajo odločitev vlade o tem, da se ustanovi strateški svet kot medresorsko posvetovalno telo za razvoj, implementacijo in spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev. V Turistični zvezi Slovenije predlagajo, da v sestavi že omenjenega sveta enakopravno sodeluje tudi predstavnik Turistične zveze Slovenije. Zavzemajo se, da bi svet čim prej začel konkretno delo. Ob tem tudi predlagajo, da se na
dnevni red seje sveta vključijo vprašanja, ki so jih v zvezi s slovenskim turizmom že pripravili v TZS, nekaj pobud in predlogov pa bodo še pripravili. Z odlašanjem vlade pri odločanju o kadrovskih rešitvah v Slovenski turistični organizaciji pa niso zadovoljni. Pričakujejo, da bodo v strateškem svetu obravnavali in sprejeli tudi pobude, kako zagotoviti enakopravne in ugodnejše pogoje za razvoj prostovoljnih civilnodružbenih aktivnosti na področju turizma. Sedanje stanje ovira normalno delovanje Turistične zveze
Slovenije, med drugim navaja predsednik TZS Dominik S. Černjak.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Marija Majcen, Mestni Vrh 61/B, Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da so letošnje rimske igre tretje po vrsti. Danes sprašujemo, kako se imenuje maskota ptujske Ribiške noči. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 27. avgusta.
Foto: Črtomir Goznik
Začetek rimskega dogajanja na Ptuju je v ponedeljek oznanil rimski otroški tabor malega Primusa in male Prime.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kako se imenuje maskota ptujske Ribiške noči?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Formin m Veseli rukzokarji
Za zdravo in krepko telo
Konec prejšnjega tedna smo med hojo prek mostu pri hidroelektrarni v Forminu ujeli skupino okoli 20 pohodnikov različnih starosti, ki so hodili v vrsti, drug za drugim, z nahrbtniki na ramenih in vsi po vrsti so bili videti dobre volje.
Beseda je dala besedo in v pogovoru z mentorjem Francem Bezjakom smo kmalu izvedeli, da gre za skupino Veseli rukzokarji, ki organizirano deluje že pet
let. V njej je včlanjenih 41 pohodnikov različnih starosti, druži pa jih želja po druženju, pohodništvu in kolesarjenju, zato se vsak četrtek odpravijo na kakšen
Majski Vrh • Pod kiopotcem
Zdravice pa po volitvah!
Če je kakšen haloški vinograd, pa četudi še tako majhen, sredi avgusta ostal brez klopotca, potem to ni samo znak, da ima slabega gospodarja, ampak že javna sramota.
Vedoč to dejstvo so se postavitve šestperesnega klopotca ob svojem vaškem domu na Majskem Vrhu lotili tudi člani videmske krajevne skupnosti z Andrejem Rožmanom na čelu.
»Ja, letos smo ga postavili drugič, lani prvič, potem ko smo zasadili prvo 'vaško' trto ob domu, ki smo ga temeljito prenovili,« je najprej povedal Rozman,
ki ima izkušenj s postavljanjem klopotca že veliko, saj je le teden dni prej postavil »svojega največjega« na lastnem posestvu v Jablovcu.
Vaški klopotec pred domom na Majskem Vrhu sicer ni kakšen velikan, pa za to niti ni potrebe, vsaj zaenkrat ne, saj skrbi za manjši nasad. Je pa bilo zato pod njim vso sobotno popoldne zelo veselo,
Tudi nad vinogradom ob vaškem domu KS Videm na Majskem Vrhu so minulo soboto postavili svoj klopotec in se takole postavili pred naš objektiv.
zanimiv pohod ali kolesarjenje po okolici.
Obhodili so vse bližnje gore in nekaj oddaljenih vrhov, med drugim so bili že tudi na Triglavskih sedmerih jezerih, s svojimi kolesi pa so prekolesarili že skoraj vso Spodnje Podravje.
Zanimivo je, da gre za ljudi različnih starosti, ki jih druži veselje do narave, hoje in kolesarjenja, prihajajo pa kar iz šestih občin, in sicer iz mestnih občin Ptuj in Maribor ter občin, Gorišnica, Videm pri Ptuju, Zavrč, Dornava in Ormož.
Imajo tudi svoja rukzokarska pravila in svoje majice, na katerih je odtisnjen
saj so se aktivistom postavitve pridružile še ženske s takšnimi in drugačnimi dobrotami, gasilci, ki so se izkazali z eno vajo, pa tudi pohodniki, ki so se podali na že tradicionalni pohod Svet na Ka-jžarju ter ga zaključili pod klopotcem na Majskem Vrhu.
Jasno je, da so ob tej priložnosti v domu odprli tudi vrata svoje kleti, kjer je v sodih spravljeno društveno vino za takšne in podobne priložnosti: »Imamo ga še dovolj, posebej belega, to pa iz dveh razlogov; ker so bili naši sovaščani res radodarni in so nam ga veliko odstopili, kar je pozitivno, in tudi zato, ker je bilo premalo takšnih priložnosti, da bi lahko skupaj nazdravili, kar je negativen razlog. Pa upam, da bo letos bolje in bo več takšnih priložnosti, ko se bo splačalo nazdraviti, sploh v predvolilnem času in po končanih volitvah. Se lahko celo zgodi, da nam ga bo takrat pa ob vseh zdravicah zmanjkalo,« je (ne)dvoumno poudaril Rožman in obenem priznal da pa je »žlahtnejšega«, rdečega vina nekaj manj na zalogi, saj se toči ob res redkih priložnosti: »Ampak smo ga prihranili dovolj za letošnjo jesen ...«
Grozdja in vina iz svoje trte pa letos in drugo leto še ne načrtujejo: »Je trta še premlada in prvo leto tudi ni kaj dobro kazalo, zdaj se je pa že popravila. Tako da bo prva resna trgatev najverjetneje čez dve leti, morda pa kakšna simbolična že naslednjo jesen. Ne glede na to pa klo-potce mora stati, saj je sicer letina vsena-okrog dobra!«
S to trditvijo se je strinjala tudi razigrana družba, ki je juckala in se veselila še pozno v sobotno noč.
Foto: M. Ozmec
Skupino blizu dvajset Veselih rukzokarjev smo ujeli med hojo prek mostu pri strojnici hidroelektrarne v Forminu.
njihov zaščitni znak z napisom, radi pa se pohvalijo, da imajo celo svojo himno, ki jo z veseljem prepevajo, kadar so na pohodih. Skupina je nastala zaradi želje po krepitvi zdravja in delujejo pod geslom: Vsi na pot peš ali na kolo za zdravo in krepko telo.
Članstvo v skupini je prostovoljno in brezplačno, starost in spol nista omeje-
na, pohodi, ki so dolgi do 25 km, ali kolesarjenje (do 80 km) so enkrat tedensko, ob četrtkih. Če pa pohod odpade, ga organizirajo naslednji možni dan, razen sobote in nedelje, Obvezna oprema je nahrbtnik ali rukzok, ki mora biti napolnjen z ustrezno vsebino, ter seveda dobra volja.
-OM
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
III. Rimske Igre v Termah Ptuj
Sobota, 21.8., ob 11. uri rimska povorka skozi mesto, od 16. ure rimsko dogajanje v Termalnem Parku (rimski spektakel, gladiatorske igre,...), ob. 20. uri rimska veselica z ansamblom Prepih, za katero ni vstopnine!
Nedelja, 22.8. rimski otroški tabor malega Primusa in male Prime, rimska tržnica, rimska vojna taktika, gladiatorska šola, rimske kočije, slavnostna postavitev III. rimskih iger.
Informacije na www.termeftuj.si
NOGOMETNI TURNIRJI »GOIOETER CAGERAU« V TERMAH PTUJ
Edinstveno v Sloveniji - nogomet v kletki (3:3) 22.8. in zaključni turnir 29.8.2010, v Termalnem Parku Informacije in prijave: www.golgeter.com
V. državno prvenstvo v toboganskem spustu
Sobota, 28.8., od 10. ure dalje
Prijave na www.terme-ptuj.si ali na 040 848 272
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si

Termalni Part
terme Ptuj
Termalni Park
Terme Ptuj
Termalni Park
Foto: SM
Vrtec Ptuj v novem šolskem letu
Tudi letos napolnili vse oddelke
Novo šolsko leto 2010/11 pričenjajo v Vrtcu Ptuj z enakim številom oddelkov. Tudi letos so ob centralnem sprejemu otrok napolnili vse oddelke. Prvega septembra bo sicer prišlo deset otrok manj kot ponavadi, a se bodo ostalim pridružili 1. oktobra, ko bodo dopolnili zahtevano starost za sprejem. Skupaj bo v 56 enotah Vrtca Ptuj, od tega je en bolnišnični oddelek, en oddelek pa za otroke s posebnimi potrebami, v novem šolskem letu 985 otrok iz različnih občin. Nazadnje so jih imeli iz 32 občin, v zadnjem času pa se to število drastično znižuje, ker v sosednjih občinah pospešeno gradijo objekte za predšolsko vzgojo. To pomeni, da se povečuje delež otrok iz MO Ptuj, še vedno pa bodo imeli tudi otroke iz drugih občin, pove ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.
V oddelke Vrtca Ptuj so letos sprejeli vse otroke iz MO Ptuj, ki so izpolnjevali starostni pogoj za sprejem. Da bi lahko zajeli čim več otrok, je MO Ptuj Ministrstvo za šolstvo in šport prosila za dovoljenje o odstopanju od predpisane notranje igralne površine, ki je po spremenjenem pravilniku najmanj tri m2 na otroka. Ob tem pa se je morala tudi dokazati z vsemi aktivnostmi, ki jih vodi za pridobivanje dodatnih vrteških zmogljivosti. Ta možnost je po spremenjenem pravilniku dana do leta 2013. Da so načrtovane nove zmogljivosti

Prispela jesenska kolekcija!
PTUJ, Heroja Lacka 3
otrošKa obutev
www.ciciban.info
Na voljo tudi čeveljci iz minulih sezon po ugodnih cenah.
Lidija Kupčič-Tarkuš s.p. Šolska ul. 33,2341 Limbuš
še kako potrebne, kažejo podatki, da imajo v skoraj vseh oddelkih blizu 90 odstotkov več otrok, kot bi jih smeli po površini. Zdaj imajo v oddelkih na 42 m2 površine 24 otrok, smelo pa bi jih biti 14, je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Novim standardom in predpisom kot celota ustreza le vrtec Zvonček, kmalu se mu bo pridružila enota Marjetica, v kateri bodo do začetka novega šolskega leta pridobili novi dodatni večnamenski prostor, s katerim bodo povečali igralne površine za vseh deset oddelkov. Bistveno boljša slika je v vrtcu Spominčica, ki je nastal iz šole oziroma so igralnice uredili iz razredov, prav tako pa tudi vrtec Narcisa, ki je bil grajen kot šola. Vsi ostali pa so zelo problematični, ker imajo majhne igralne površine. Zato pa bo treba iskati dodatne rešitve za povečanje igralnih površin, kar pa so v MO Ptuj že naredili. Na prvi pedagoški konferenci tik pred začetkom novega šolskega leta bodo izbrali temo in projekt, ki ju bodo razvijali skozi celo šolsko leto in s katerima bodo obeležili praznični dan Vrtca Ptuj v letu 2011.
Večina staršev je bila v prej-
Foto: Črtomir Goznik
Božena Bratuž, ravnateljica Ptuj
šnjem šolskem letu razporejena v drugi in tretji plačni razred, nekaj jih je bilo v zlati sredini, dokaj nizka številka pa je bila v najvišjih plačnih razredih, precej staršev pa vrtca sploh ni plačevalo, za 120 otrok starši niso plačevali vrtca, ker so imeli v predšolsko varstvo sočasno vključena dva otroka.
V novem šolskem letu bodo nadaljevali vse tiste projekte, ki so se pokazali kot uspešni v vseh prejšnjih letih. Sledili bodo razpisom Unesca, Ministrstva za šolstvo in šport ter nekaterim drugim. Otroci, vključeni v Vrtec Ptuj, se bodo tudi v novem
Foto: Črtomir Goznik
Pri vrtcu Marjetica so zgradili večnamenski prostor za potrebe desetih oddelkov.
šolskem letu učili dveh tujih jezikov, nemščine in angleščine, ter obiskovali glasbene in plesne urice, ki so za starše brezplačne. V osnutku nove bele knjige za področje predšolske vzgoje je učenje tujih jezikov planirano kot obvezno. Vrtec Ptuj je bil na tem področju dober zgled, ker drugje te programe plačujejo. Učenje tujih jezikov je po
besedah ravnateljice Vrtca Ptuj Božene Bratuž ena od najlepših dediščin, ki jih iz vrtca odnesejo otroci. Zelo pomembno je, da otrok že v tem obdobju obvlada melodijo jezika, da se ga kasneje bistveno lažje uči. Veliko pozornosti in skrbnega načrtovanja pa posvečajo področju hrane, da otroci dobijo vse potrebne elemente, kar potrebujejo za
svojo zdravo rast. Trudijo se, da bi bili jedilniki kar najbolje izbrani in hrana dobro pripravljena. Pri tem tesno sodelujejo tudi s starši, zlasti je to pomembno, ko morajo otroci zaradi medicinske indikacije uživati dietno hrano. V zadnjih letih so kuhali oziroma pripravljali hrano po več kot dvajsetih dietah.
MG
Uresničimo otroške sarye
Naj vaš otrok pospremi vrhunske nogometaše na igrišče!
S sklenitvijo nezgodnega zavarovanja za šolsko leto 2010/2011 pri Adriaticu Slovenici, bo vaš mali nogometni navdušenec sodeloval v super nagradnem žrebanju. i>„-vV*» In z malce sreče, bo morda prav on pospremil nogometaše na tekmi Slovenije in Ferskih otokov, ki bo 8.10.2010 v Sloveniji.
Uresničimo nogometne sanje našim otrokom. Več informacij na www.asnogometnesanje.si
cfc
=r AdriaticSlovenica
Pogovor s socialno delavko
■ ■v	v	• v
llena pomoč v osnovni soli
S socialno delavko Marto Glatz, ki je zaposlena na Osnovni šoli Mladika, smo govorili o tem, kaj je učna pomoč, komu pripada in kako se izvaja, govorili pa smo tudi o odzivih staršev in o kakovosti opravljenega dela. Učna pomoč je oblika pomoči, ki je zakonsko predpisana in pripada tako učencem, ki imajo težave pri usvajanju učne snovi, kot tudi tistim, ki so nadarjeni in prav tako potrebujejo posebno pozornost strokovnih delavcev.
Učna pomoč pred leti še ni bila zakonsko predpisana, zato tudi ni bila v tako veliki meri nudena kot danes, gotovo so individualno pomoč nudili posamezni učitelji pri določenih predmetih, ni pa bila tako organizirana, kot je danes. Kot nam je povedala Marta Glatz, socialna delavka na OŠ Mladika, se učenci veliko redno vključujejo v učno pomoč, k čemur je v veliki meri pripomogla zakonodaja, ki nudi strokovno pomoč učencem, ki to potrebujejo. Čeprav mar-
sikdo meni, da se beleži porast učencev, ki potrebujejo tovrstno strokovno pomoč, Glatzova odgovarja, da so strokovni delavci veliko bolj senzibilni in tako nudijo pomoč na več načinov, ponudi jo lahko učitelj v oddelku, kar pomeni individualni pristop, diferencirane naloge, prilagoditve glede podajanje učne snovi in uporabo drugačnih metod dela. Če to ni dovolj, se učenec vključi v učno pomoč, ki jo izvaja učitelj ali svetovalni delavec pri določenem predmetu ali še bolj konkretno,
Marta Glatz: »Učna pomoč ni več zadeva, ki bi učence etiketirala, pač pa je to utečena, običajna in vsakdanja zadeva in praksa, ki so je vajeni učitelji in učenci, ki to sprejemajo kot pozitiven del učnega procesa.«
Foto: Črtomir Goznik
(Fotografija je simbolična.)
pri snoveh, kjer ima učenec težave. Vsaka učna pomoč seveda poteka s soglasjem staršev. Če je vse v redu in če učenec pomanjkljivo znanje usvoji, se lahko učna pomoč tudi ukine, če pa ni dovolj in se učne težave stopnjujejo in prihaja do primanjkljajev na področju učenja, se predlaga postopek za usmerjanje otroka za pridobitev ur dodatne strokovne pomoči. To pa je strokovna pomoč, ki je še bolj specializirana, bolj poglobljena in vezana na določenega učenca. Zanj se pripravi specializirani program dela, kjer se določijo oblike dela z njim in vse potrebne prilagoditve. Tovrstna strokovna pomoč se lahko
izvaja v oddelku, torej je učitelj oziroma izvajalec v oddelku z učencem v času podajanja snovi, lahko pa se izvaja izven oddelka, kjer obravnava tisto snov, ki je tekoča, ali tisto, ki učencu dela težave in se v tem času poskuša zapolniti vrzel v znanju. Omogoča tudi pisanje pisnih preizkusov izven oddelka, to pomeni pomoč pri navodilih, da se vidi, ali razume navodila in da učenec lahko pokaže svoje znanje, ki ga ima. Učenci, ki imajo težave s pisnim izražanjem, imajo možnost odgovarjati ustno in obratno. »Individualiziran program se res napiše za posameznega učenca in se izvaja po zastavljenih smernicah in
ciljih pri posameznih predmetih. Vmes je delo lahko tudi fleksibilno, če se stanje izboljša, se lahko vključi tudi drugi predmet, to je odvisno od otroka samega in od izvajanja strokovne pomoči,« pravi Marta Glatz. Učna pomoč je na voljo pri vseh predmetih, kjer imajo učenci težave. Odzivi staršev so različni, za vsakega starša je, razumljivo, njegov otrok najboljši. Je pa tako, da veliko staršev opozori socialno delavko na to, da ima njihov otrok določene težave, v tem primeru je nadaljnje delo veliko lažje, saj to pomeni, da so starši že sprejeli dejstvo, da njihov otrok potrebuje učno pomoč. »Skupna želja nas, torej šole in staršev, je, da je otrok v šoli uspešen in da pokaže tisto, kar zna in zmore v skladu s svojimi sposobnostmi. V posameznih primerih se zgodi, da so težave, da starši sprva težko sprejmejo to dejstvo, vendar ko se jim podrobneje predstavi način dela, ko se z njimi več pogovorimo o sami težavi, da sami vidijo, da težava obstaja, potem nekako uvidijo, da lahko s tem svojemu otroku pomagajo.« Po besedah Glatzo-ve to ni več zadeva, ki bi učence etiketirala, pač pa je to utečena običajna, vsakdanja zadeva in praksa, ki so je vajeni učitelji in učenci, ki to sprejemajo kot pozitiven del učnega procesa.
Patricija Babosek
Življenje ni lahek šport
OMEGA 3
MARIFIT
Omegavit
L^EfífiX
1000 mg visoko koncentriranega in prečiščenega ribjega olja s 60 % omega-3 nenasičenih masčobnih ' 3 . ,	uitaminom E
MARIFIT
Uv OjUj<MÚ&
Vaše telo ogromno pridobi z redno vadbo. Ali ste poskrbeli tudi za raznovrstno in uravnoteženo prehrano? Vprašajte vašega farmacevta v lekarni o izdelkih MARIFIT. Več na www.marifit.si Q
-	Nenasičene omega 3 maščobne kisline ščitijo vaš kardiovaskularni sistem in upočasnijo napredovanje bolezni srca in ožilja
-	preprečujejo povečanje koncentracije holesterola in trigliceridov v krvi
-	varujejo pred poznimi zapleti pri sladkorni bolezni
-	ščitijo pred starostno degeneracijo rumene pege
-	priporočamo jih tudi nosečnicam in doječim mamicam
Lekarne Maribor
Izdelki MARIFIT so prehranska dopolnila.
Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo
in raznovrstno prehrano.
Foto: PB
Slo POP novice
Komaj so se polegli odlični komentarji na nastop skupine Elvis Jackson na domačih Njokih v Ajdovščini in festivalih v tujini, že so ska punk rokerji ponovno pripravljeni na pomembne nastope na tujih festivalskih odrih. V sredo, 18. avgusta, so nastopili na Madžarskem, kjer že več let zapored organizirajo večji alternativni AZfestival, na katerem so Elvisi nastopili na glavnem odru ob boku ameriških skupin, kot so Living Colour, Mad Cadies, Madball in drugih. Še veliko večje pozornosti in kričeče množice pod odrom pa bodo najbrž deležni na pomembnem in tradicionalnem češkem rock festivalu Trutnov music open air festival.
Kasneje, ob vrnitvi domov, pa jih čaka nastop na Nočni izmeni v Anhovem in še isti vikend nastop na Let's Get Loud Festivalu v Avstriji skupaj z Maroon, Mad Sin in nekaj drugimi alter rock in punk skupinami. Zaključek uspešne in dolge poletne festivalske turneje na tujem bo skupina sklenila z nastopom 4. septembra na enem od večjih letošnjih avstrijskih alternativnih festivalov Rock the lake, ki se bo zgodil nedaleč stran od slovenske meje, v kraju Saschenburg, ki je tik ob tamkajšnjem jezeru.
Elvis Jackson po poletnih koncertih ne načrtujejo večjega premora, ampak bodo kmalu objavili koncertne datume in turneje, ki bodo sledili v jesenskem in zimskem času tega leta.
•k-k-k
Cazzafura, ki ga poznamo kot uveljavljenega slovenskega producenta in avtorja ter nenazadnje tudi odličnega spremljevalnega vokalista, je za poletne dni skupaj z Miriam pripravil single You say. Miriam seje na glasbeno sceno s svojim kristalno čistim glasom tako podala prvič, čeprav ustvarja v zakulisju že vrsto let. Pesem v disco soulful/house maniri, kot jo opisujeta avtorja, je naletela na odličen odziv in se že nahaja na številnih radijskih lestvicah. Vsestranski Cazzafu-ra pa si kljub temu zaenkrat še ne bo vzel časa za dopust.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. CHORCHYP - NEDOSEGLJIVA ^^XEQUTiFZ - BIL JE PLES
8. MAJA":- BEŽIŠ
7. MOMENTO - KJE SI 6. ANAVRIN - PEČAT 5. SAŠKA SMODEJ - AMAZONKA 4. APOLONIJA - MED VRSTICAMI 3. 4 PLAY - NAJINO SLOVO 2. MIRNA RAYNOLDS - NATE DAJEM KRIŽ 1. SLAVKO IVANČIČ - DAN OB TEBI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Heavenix - novi single Adrenalin
Skupino Heavenix sestavljajo Boštjan Andreje - Bushy (kitara, vokal), Rok Golob (klaviature, kitara), Patrick Vlačič (bas) in David Morgan (bobni).
Gre za prekaljene glasbenike, ki so bili vedno močno prisotni v zakulisju slovenske glasbene scene, večkrat 'posojali' svoje glasbene spretnosti kot spremljevalna skupina, kot del zasedbe Terra Mystica pa so leta 1998 prejeli tudi dva zlata petelina.
Fantje so posneli več plošč z različnimi izvajalci, tako domačimi kot tujimi, ter sodelovali v različnih projektih in bendih.
Njihov repertoar obsega različno glasbo od rocka do funka, v katerem pa ni uspešnic s top lestvic. Kvartet raje v roke vzame legendarne skladbe in jih preobleče po svoje. Tako jim v vseh teh letih koncertov ni zmanjkalo in so redni gostje najrazličnejših slovenskih odrov.
Septembra 2006 so se predstavili na Slovenski popevki s skladbo Luna na licu, leta 2008 z videospotom za skladbo H2O, 2009 s singlom
1 problem, sedaj pa je tu novi single Adrenalin. Avtor skladbe je v celoti Rok Golob, ki ga dobro poznamo po njegovih številnih glasbenih vlogah in je na slovenski sceni kljub svoji mladosti že pustil močan pečat.
V živo bodo Heavenix single Adrenalin predstavili
na koncertu 25. 8. v Playi v Portorožu, 29. 8. pa v Izoli na prireditvi Združene igre narodov. 10. septembra bodo posebni gostje na velikem koncertu zasedbe Katrinas v Studencu.
V vročih julijskih dneh so za singel posneli videospot pod režisersko taktirko De-
Heavenix
_ „ —' ' ■
Foto: Rožle Bregar
jana Baboseka, v pripravi pa je že nekaj časa tudi studijski album, vendar z njim ne hitijo, saj, kot pravijo - redni koncerti in številne druge obveznosti poskrbijo za to, da imajo vsi člani zasedbe vedno polne roke dela. »Ustvarjanje s Heavenix nam vsem predstavlja hobi, ki se mu nikakor ne nameravamo odpovedati, imamo pa vsi seveda še druge obveznosti. Koncerti so za nas sprostitev in zabava obenem. Pri ustvarjanju albuma bomo dali času čas in tako delali počasi, saj se nam nikamor ne mudi. Veseli smo bili dobrega odziva na prejšnja dva singla, H2O in 1 problem, zdaj je tu tretji singel Adrenalin, tako da se material nabira. Nekaj preostalih skladb za album je že v procesu snemanja, nekaj pa jih je še na papirju. Do izida albuma se bomo osredotočali predvsem na žive koncerte,« so še povedali člani zasedbe.
MZ
Filmski kotiček
Svet igrač 3
Vsebina: 12 let po njihovi zadnji pustolovščini je Andy že odrasel mladi mož. Kot 17-le-tniku mu igrače zdaj sploh ne padejo več na pamet. Še več, ker se bo počasi odselil v študentski dom, je čas, da igrače romajo na podstrešje v pozabo. Igrače se s tem sprijaznijo, toda naključje hoče, da namesto v podstrešju končajo v smeteh. Ker se še nikoli niso predale, so tudi tokrat zavihale rokave in poskrbele, da so prišle v vrtec, kjer se jim zdi, da so prišla v nebesa. Otrok je vedno veliko in ko odrastejo, pridejo novi otro-
Toy Story 3
Glasovi: Tom Hanks, Tim Allen, Joan Cusack, Ned Beatty, Don Rickles, Michael Keaton Scenarij: John Lasseter (story) and. Andrew Stanton (story) & Lee Unkrich (story) Režija: Lee Unkrich Žanr: družinska risanka Dolžina: 103 minute Leto: 2010 Država: ZDA
ci. Tu igrače vedno doživljajo svoj smisel, zato se nobena od njih, razen Jelka, noče več vrniti Andyju, ker se prepričane, da jih je hotel vreči v smeti. Življenje v vrtcu se sprva res zdi sanjsko, toda kmalu se izkaže, da tam le ni vse tako lepo ...
Svet igrač 3 označuje konec nekega obdobja v animacijskih studiih Pixar in seveda hkrati začetek novega. Da se je Pixar vrnil svoji prvi dolgometražni računalniški risanki, je pomenljivo iz več razlogov. Čeprav so njihove prve risanke vsebinsko precej preproste, pa so njihovi izdelki zadnjih nekaj let naravnost vrhunski, najbolj Wall-E in lanskoletni V višave. Ob teh dveh tako sijajnih risankah je bilo za pričakovati, da se bodo fantje v Pixarju vsebinsko slej ko prej izpraznili, zato so se modro ozrli v sam začetek in tako napovedali novo obdobje v svojem ustvarjanju.
Žal kaže, da bo to obdobje nadaljevanj. Po dolgem času so svoje železno pravilo, da ne bodo snemali nadaljevanj, končno zavrgli, tako da nas v prihodnjih letih poleg Sve-
ta igrač 3 čakajo še Pošasti iz omare 2 in Avtomobili 2. Škoda, kajti Pixar je s tem storil korak nazaj. Jasno, da od risanke z naslovom Svet igrač 3 ne moremo pričakovati kaj tako poglobljenega in sijajnega, kot je bila risanka V višave in avtorji so se tega zavedali. Kljub temu so iz Sveta igrač iztisnili vsak ganljiv trenutek, ki so ga lahko in ga skušali naviti do skrajnosti, a robčki kljub temu ne bodo potrebni, kajti risanka vseeno pade daleč stran od njihovih boljših stvaritev. V Svetu igrač 3 nismo več deležni dobrot, s katerimi so nas razvadili skozi leta. Grafika je na trenutke videti precej starinska (kar je razumljivo), zgodba pa ni tako lepo večplastna, da bi v risanki uživali tako otroci kot starši.
Gre bolj za risanko, ki skuša na čim bolj ganljiv način spregovoriti o prehodu iz otroštva v odraslost, a je čutiti zadržanost avtorjev, da bi šli preko meja. Kar je seveda škoda, saj Svet igrač 3 tako pade v tisto kategorijo risank, ki se vam ne bo sedla v dolgotrajnejši spomin, po nekaj mesecih se boste bežno zavedali le, da obstaja, medtem ko bo vsebina pozabljena.
Svet igrač 3 je zato precej konzervativno narejena risanka, česar pri Pixarju nismo vajeni. Morda na nek način govorijo o sebi: dovolj je bilo otroške zanesenosti in premikanja mej v njihovi ustvarjalni politki, zdaj je čas za nadaljevanja in denar.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAmts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
SESTAVIL
EDI KLASINC
RIMSKI KOMEDIO-GRAF
Štajerski TEDNIK
NASA FIZIČARKA FAJFER
GOZDNA ZVER IZ DRUŽINE PSOV
DAN VSTAJE MAKEDONSKEGA NARODA
GLEDALIŠKI REŽISER BRATINA
NAS JEZUIT (GAŠPAR)
VOJASKI ODSEK
NAS PEVEC (.SANJAM.)
POUČNI SLOVAR
KRATKOST (REDKO)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA IRELAND
DLAKA POD NOSOM
LUKA V IZRAELU
KNJIŽNA ZALOŽBA IZ NOVE GORICE
SREDIŠČE, CENTER
GL. MESTO BRAZILIJE
TINA DOKL
PREBIVALCI JESENIC
KITARIST (MARJAN)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
MODEL RENAULTA
ŠTAJERSKI TRIGLAV
ŽUPNIK V ISTRI
ZRNCAV PLODU
MESTO V GRŠKI TESALJI
KONTAKTNA ŽICA
METEOROLOŠKA PREISKOVAL-KA
OSKRBNIK KONJ, GRUM
AZORSKI OTOKI
ZIMSKA PADAVINA
I URAD
SIMON GREGORČIČ
DOLŽINSKA MERA ZA TKANINE
GORSKA RASTLINA
BIKOBOREC NA KONJU
MISICA VADNOV
ŠANSONJE PRŠA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
VLADARSKI NASLOV
PREŠERNOVA PESEM
ZDRAVILNA RASTLINA
PLIN PRI ZGOREVANJU
MESTO V FRANCIJI
ZVONEAGREŽ
REKA V ANGLIJI
STARO-
INDIJSKI JUNASKI EP
Ugankarski slovarček: AIRE = reka v Angliji, ARAN = izotop ozona, ARRAS = mesto v Franciji, BIRET = pokrivalo sodnikov, ENO = knjižna založba iz Nove Gorice, GROOM = oskrbnik konj, grum, IGL = slovenski jezuit in pridigar (Gašpar, 1667-1728), PLEBAN = župnik v Istri, RAMAJANA = staroindijski junaški ep.
■eues 'Luoojg 'eoo>nej>j 'ueje 'epuos 'uo>ns>je|
'eiue>jAep 'jeqeN Jeiuo T|ej>| 'euegeiu '>jjq 'OA 'VZ 'eA|Z '^jspsjso '|g| 'imp 'megmesef 'o|ba 'eo|z euiods 'uepum 'jozoueis 'euenehs 'emsejg '}9J|q '|10J3 'jeze| 'y\e|d :ONAVdOOOA :ai|uezij)| a) Aaijsau
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,20 I04T3MHZ
SOBOTA, 21. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
NEDELJA, 22. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
PONEDELJEK, 23. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). TOREK, 24. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SNOP (Radio Celje). SREDA, 25. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). ČETRTEK, 26. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). PETEK, 27. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
Horoskop
OVEN
Pred vami je teden, ko boste naredili osebno bilanco. Vaše ugotovitve bodo zelo zanimive. V ljubezni vas bosta spremljala sreča in blagostanje. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. Poslovno vam bodo zvezde zelo naklonjene in obeta se obilica ugodnosti v pogledu denarja.
Sn BIK
Na pravilen način boste znali reči bobu bob. Delo na vrtu, narava in umetnost bodo balzam za dušo. O notranjih dvomih se pogovorite. Lažjih poti ni in v službi boste na razpotju. Vaše odločitve bodo modre in pravilne. Popaziti morate na svoje zdravje in pomembno bo, da se varujete stresa.
DVOJČKA
Označeval vas bo notranji nemir. Omenjeno bo posledica stresa. Pred vami bo teden, ko se boste lahko umirili in na morebitne težave pogledali kot na izziv. Magnetična energija vam bo v pomoč v ljubezni in tam se bo razcvetela harmonija. Služba: do uspeha boste prišli po majhnih korakih.
RAK
Dobro se boste počutili doma. Na pravilen način bo treba ločevati zrno od plevel. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Zdi se, da vam bo primanjkovalo prostega časa. Težko pričakovane sprostitve ne boste našli doma, ampak v prijetni družbi.
LEV
■Tj Ljubezenska sreča bo odvisna od vas. Modro bo, da se boste pogovorili o tistem, kar vas boli in bremeni. Nakazano je, da bo pred vami teden učenja in izpopolnjevanja. Srečo boste našli tam, kjer bo veliko ljudi. Prisluhniti bo treba glasu srca. Osrečila vas bo narava.
DEVICA
V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vam bodo ogledalo. Dobro počutje vam bo podarilo krila. Ostro oko bo opazilo malenkosti in varujte se pretirane kritike. Namigi srčnega izvoljenca bodo zanimivi in od vas bo odvisno, ali jih boste sprejeli ali ne. Prisluhnite intuiciji!
TEHTNICA
Sledili boste svoji resnici, ki jo v osnovi zelo vneto zagovarjate. Odločno bo na delovnem mestu. Pri pomembnih odločitvah kanček previdnosti ne bo odveč. Pričakovati je, da vas bo spremljala sreča. Neizmerno vas bodo privlačile tiste dejavnosti, ki temeljijo na skrivnostih. Ljubezen: strastno bo.
ŠKORPIJON
Pred vami je teden, v katerem se boste lahko razvajali. Pravilno bo, da na morebitne probleme pogledate iz svetle strani. Nujno bo, da se boste umirili in našli pravo pot. Odvečno energijo bo modro izkoristiti za športne aktivnosti. Pričakovati je, da vas bo v ljubezni spremljala določena preizkušnja.
STRELEC
Na delovnem mestu se vam bo odprla paleta ugodnih rešitev. Zadeve se bodo s svetlobno hitrostjo odvijale v pričakovani smeri. Pomembno bo, da razčistite svojo preteklost. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili in vam pomagali na razpotjih usode.
KOZOROG
Teden bo namenjen razmišljanju. Zvezde so mnenja, da boste morali ključne odločitve preložiti. Blizu vam bodo znanja iz sveta duhovnosti in ezo-terike. Prosti čas bo priložnost za kreativne in umetniške dejavnosti. Ljubezenska sreča bo namenjena najbolj pogumnim.
VODNAR
Spremljala vas bo romantična energija. Zdi se, da se bodo v tem tednu dogajale zanimive spremembe. Tisto, kar bo staro in neuporabno, bo odšlo in čas bo za novosti. Na delovnem mestu boste prejeli zanimiv izziv. Kocke usode se bodo zavrtele v vašo korist v ljubezni.
RIBI
Prijatelji vam bodo pokazali modrino neba. Vajeti usode boste v tem tednu vzeli v svoje roke. Omenjeno bo dobra motivacija za novo delo in trud. Dogodkov ne bo dobro prehitevati. Ljubezen bo prinesla neizbežno prilaganja. Tišina bo lažja pot in težja pot bo pogovor. Bodite ustvarjalni!
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Vrtičkarije z Mišo Pušenjak. Vsako sredo med 18. in 19. uro. Ponovitev v nedeljo ob 10. uri.
3.00C
PRITOK FULDE
Središče ob Dravi • Slovesno v Gasilski zvezi
Praznovali prvi dan gasilcev
V nedeljo so gasilci Gasilske zveze Središče ob Dravi praznovali 1. dan gasilcev. Slovesnost se je začela z mimohodom, v katerem so sodelovala prostovoljna gasilska društva gasilskih zvez Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž. Za glasbeni okvir slovesnosti pa je poskrbela domača godba.
	S	si	i ■ 5ASILCI»		
		r v			
				i « ■	n I
					^ . vV- 1 M '
Foto: Viki Ivanuša
Prvi predsednik Gasilske zveze Središče ob Dravi je Toni Jelovica, poveljnik pa Damjan Vesenjak.
Gasilska zveza Središče ob Dravi (GZ) je bila ustanovljena ob koncu leta 2008. Že od leta 2006, ko se je občina Ormož razdelila, so središki gasilci tehtali, ali naj gredo na svoje ali pa naj ostanejo v okviru GZ Ormož. Na začetku se niso odločili za svojo zvezo. V novi zvezi sta namreč združeni le dve društvi, zato je bila ustanovitev povezana s kadrovskimi, finančnimi in prostorskimi pomisleki in težavami. »Na občnih zborih PGD Središče ob Dravi in PGD Obrež so januarja 2008 sprejeli sklepe, da se ustanovi lastna GZ. Leto je poteklo v pripravi dokumentacije za ustanovitev zveze, o svoji nameri pa smo obvestili tudi občino in občinski svet, saj je bilo treba urediti financiranje, prostore in kader. Konec leta 2008 smo imeli ustanovni občni zbor nove GZ,« je povedal predsednik GZ Toni Jelovica. Mlada GZ ima okrog
60 gasilcev operativcev in skupno okrog 200 drugih članov. Poveljnik GZ Središče ob Dravi je Damjan Vesenjak.
Namen zveze je predstavljanje društev navzven, glavna naloga pa je izobraževanje kadra. »Vsako leto potekajo izobraževanja za tiste člane, ki
so potrebni za našo operativno usposobljenost. Aktualni so tečaji za uporabo dihalnih aparatov, za bolničarje, za C-kategorijo, kar nekaj članov pa je v tem času naredilo tudi izpite za gasilske častnike. GZ poda svoje mnenje tudi pri nabavi opreme in vozil. Pri tem
upoštevamo specifiko vsakega društva. PGD Obrež, ki je v I. kategoriji, pokriva bolj gozdne požare in požare v naravi, PGD Središče ob Dravi pa je pri nabavi opreme bolj orientirano na požare na stanovanjskih in gospodarskih objektih,« je povedal Toni Jelovica.
Ob tej priložnosti so podelili priznanja 1. stopnje, ki so jih prejeli Branko Ivančič, PGD Središče ob Dravi, Ignac Zo-rec, PGD Obrež in Silvo Medik, PGD Obrež. Plamenico 1. stopnje je prejel Branko Rakuša iz PGD Obrež.
Gasilski prapor je razvil župan Jurij Borko. Za prapor je bilo prispevanih 113 žebljev in 39 trakov. Blagoslov je opravil župnik Anton Furar.
V kulturnem programu je nastopilo Kulturno društvo Obrež, po svečanosti pa so se gasilci z gosti poveselili na pravi gasilski veselici, ki je v Središču tradicionalna.
Viki Ivanuša
Ormož • Z mislimi že pri martinovanju 2010
Klopotec najavlja martinovanje
V ponedeljek so na tiskovni konferenci organizatorji predstavili prireditve, ki sestavljajo štiridnevni program letošnjega martinovanja v Ormožu. Začelo se bo v četrtek, 11. 11., s kramarskim sejmom po Ormožu, in zaključilo v nedeljo, ko je dan za družine in bo zbrane na brezplačnem zajtrku zabaval Ribič Pepe.
Najpomembnejša sprememba je ta, da prireditve ne bodo več razmetane po različnih lokacijah po vsem mestu, ampak se bodo dogajale predvsem v prireditvenem in zabavnem šotoru, ki bo postavljen poleg ormoške kleti. Tam bodo vsakodnevno krst mošta, nastopi ljudskih godcev in folklornih skupin. Ob večerih pa bo v šotoru zabava - v petek s skupino Soulfingers in v soboto s skupino Lojzeta Slaka, ki jo bo
v kasnejših urah zamenjal Karneval band, ki igra vse vrste glasbe, je povedal Marko Zida-rič iz podjetja P&F Jeruzalem Ormož.
Dnevi v šotoru bodo tematsko razdelani. V petek bo dan za mlade, ki jim bodo namenili izobraževalne vinsko obarvane vsebine s predavanji, degu-stacijami, ogledom kleti. Tudi letos bodo izbirali najmočnejšega Prleka in obljubljajo, da sodelujoče čakajo težke pre-
izkušnje. Sobota je namenjena vsem, ki jih zanimajo vina, ogled kleti, v nedeljo pa je dan za družine.
Predsednik organizacijskega odbora je Zlatko Zadravec iz Javne razvojne agencije. Povedal je, da bo martinovanje potekalo v oteženih okoliščinah, saj se je po podatkih raziskave, ki jo je naredila JARA, število nočitev na Ormoškem lani zmanjšalo za več kot 12 %. Nekako je zamrlo tudi delovanje Turističnega društva Ormož in tako je organizacija prireditve v veliki meri padla na ramena TIC. Kljub temu bo martino-vanje nepozabno. Turnirju mladega vina bo letos dodan še Turnir šipona, saj so vino, vinske šege in običaji ter kuli-narika srčika prireditve. Turnir šipona bodo poskušali razpisati mednarodno in pritegniti vina iz več držav. Potekal bo v vseh kategorijah od suhega vina do predikatov, kajti šipon je sorta, ki ima velik potencial. Bolj bodo prireditev povezali s ponudniki gostinsko-turi-stičnih storitev na vinski cesti. Lokalni vodniki bodo vodili manjše skupine v različnih ve-čurnih aranžmajih med kletmi. Po vinski cesti se bo mogoče peljati z različnimi vozili, tudi s starodobniki, ki jih poznamo z Moskva toura. Občina Ormož je eden glavnih organizatorjev in bo iz proračuna za prireditev namenila 21.000 evrov. Or-
ganizatorji pripravljajo medijski plan in pri promociji upajo tudi na pomoč nove kogovske vinske kraljice.
Območna podjetniško-obr-tniška zbornica pripravlja v okviru martinovanja 4. sejem KOVITO. Tokrat se bo tudi njihov šotor preselil h kleti. Sejem bo trajal štiri dni in poleg lanskoletnih razstavljavcev pričakujejo tudi nove. Še poseben poudarek bodo dali vinskemu kotičku, kjer se bodo predstavljali vinogradniki in društva. Sejem bo mednaroden, pričakujejo okrog 50 razstavljavcev in čez 5000 obiskovalcev. Ivan Babič, predsednik zbornice, je povedal, da jih sejem stane 30.000 evrov in se mora pokriti sam. Zato nobenim razstavljavcem ne morejo ponuditi brezplačne predstavitve. Občina sejmu pomaga z izposojo šotora, podom in pečjo za ogrevanje.
V okviru martinovanja naj bi se ponovno, po daljšem premoru, zgodilo tudi srečanje Prlekov v Ormožu. Gospodinje bodo pripravile Razstavo pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot, ki pa bo ostala v gradu.
Po koncu predstavitve mar-tinovanja so na ploščadi pri gradu postavili še klopotec, ki bo naznanjal, da se z jesenjo in trgatvijo martinovo počasi bliža.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Ob postavitvi klopotca so zaplesali otroci iz ormoškega vrtca, zaigrali pa so jim člani zasedbe Porini pa počini.
Od tod in tam
Ptuj • Kilogramski paradižnik
Foto. M. Ozmec
Čeprav je letošnje poletno vreme precej muhasto, je, kot kaže, paradižniku naklonjeno, saj je v povprečju pridelek zdrav in zelo dober, paradižniki pa so včasih težji od kilograma. V vrtu Kristine Mrčinko ob Slovenjegoriški cesti v Ptuju je zrasel tale ogromni paradižnik, ki je tehtal natanko 1100 g, v dolžino je meril skoraj 17 cm, v višino pa dobrih 11 cm. Kristina pravi, da ima v svojem vrtu še precej podobnih, ki so skoraj prav tako veliki, le dozoreti bodo še morali. Urejanje vrta ji je v veliko veselje, zato je pogled nanj te dni posebej lep. Letos so bolezni paradižniku nekoliko prizanesle, tako da ga s pravimi škropivi ni bilo treba škropiti, za vsak primer ga je poškropila le z mešanico mleka in vode, pa je očitno zaleglo.
-OM
Tržec • Jurček velikan
Foto: M. Ozmec
Gobja sezona je na višku, o tem pričajo številna sporočila naših bralk in bralcev, čeprav pravi gobarji tega raje ne obešajo na veliki zvon. V ponedeljek nas je obiskal Ivan Prevolšek iz Tržca, ki se mu je v Podlehniku nasmehnila gobarska sreča: v dobri uri in polje na svojih skritih gobarskih mestih našel kar 36 jurčkov. Med njimi je bilo kar nekaj velikih in krepkih, največji pa je bil tale, ki nam ga je prinesel na ogled. Tehtnica je pokazala, daje težak natanko 612 gramov, premer njegove kape pa dobrih 26 cm. Po prerezu smo vsi po vrsti presenečeni ugotovili, da ga kljub očitni starosti črvi še niso načeli, saj je bilo njegovo snežno belo meso popolnoma zdravo. Zagotovo je bila to odlična gobja juhica.
-OM
Ljutomer • Prleški sejem
Foto: NS
Ljutomersko mestno središče je bilo minulo soboto v znamenju tradicionalnega, že 26. Prleškega sejma po celen Lotmerki, ki ga je tudi tokrat izvedlo domače Turistično društvo. Velika gospodarska, zabavna in promocijska prireditev je v prleško prestolnico zvabila številne sejmarje iz vseh koncev Slovenije, ki so svoje proizvode in storitve ponujali na okoli sto stojnicah. Za pester in zanimiv spremljajoči program so poskrbela turistična društva ter skupine in posamezniki s pevskimi in plesnimi nastopi. V sklopu sejma je bil opravljen obred postavitve klopotca, ki ga je izdelal Matija Bratuša iz Središča ob Dravi in ga tudi postavil. Ocenjujejo, da sije Prleški sejem ogledalo več kot 5000 obiskovalcev.
Niko Šoštarič
Prejeli smo
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedla-šek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
IZVAJAMO KVALITETNE meritve vpliva električnih vodnikov in električnih naprav na vaše počutje in zdravje. Svetujem pri izboljšanju stanja GMS 031 225 280. REA Metal, d. o. o., Rajšpova ul. 18, Ptuj.
ZELO UGODNO IN KVALITETNO
polaganje vseh vrst strešnih kritin in kleparskih del. Bojan Fras, s. p., Koroška c. 58, Maribor. Tel. 030 334 947.
KOMBI PREVOZI TOVORA, selitveni prevozi doma in v tujini. Avto-prevozništvo Bojan Prašnički, s. p., Medribnik 26, tel. 031 207 112.
1	KMETIJSTVO	■	DELO
			
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, faks 02 787 88 31, 031 500 598 ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
xfnilumed
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
VEDEŽEVANJE D&S, na poti življenja imamo veliko vprašanj, zato pokličite na tel. 090 68 07 (Denise); 1,50 EUR/min. Vedeževanje D&S, Ul. Draga Kobala 3 b, Maribor.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM štiri pujske, težke 35 do
40	kg. Telefon 041 940 713.
PRODAM dve breji telički v devetem mesecu, simentalki. Cena po dogovoru. Jože Cafuta, Drstelja 18, Destrnik, telefon 753 33 91.
PRODAM krompir in rdečo peso. Telefon 041 363 947, Branko Žni-darič, Cvetkovci 102, Podgorci.
PRODAM belo, mešano vino. Tel. 761 15 91.
TROSILNIK hlevskega gnoja, traktor Tomo Vinkovič in trosilnik umetnega gnojila znamke Vikon, prodam. Telefon 041 565 005.
PRODAM odojke. Tel. 041 694 960.
PRODAM stiskalnico za grozdje Zambelli, 150 litrov, nerjaveč sod, 300 litrov, in hrastovo kad, 600 litrov. Telefon 041 936 157.
PRODAJAMO rjave grahaste in črne jarkice, tik pred nesnostjo, opravljena vas cepljenja. Irgolič, Sodinci 22, Vel. Nedelja. Tel. 713 60 33.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAMO bukova in mešana drva, možna dostava na dom. Tel
041	610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, (02) 582 14 01.
PRODAJAMO domače breskve na Ptuju, Tumpaj. Tel. 778 35 31 ali 041 363 544.
PRODAM teličko, težko cca. 110 kg, za nadaljnjo rejo. Tel. 031 558 596.
PRODAM šest odojkov od 25 do 30 kg. Tel. 041 822 008, Lovrenc na Dr. polju.
V NAJEM vzamem njive v Gorišnici ali okoli. Tel. 041 670 766.
PRODAM pujske, linija 44 in 54, mesnati tip, po ceni 2,40 €/kg. Tel. 041 670 766.
PRODAM telico, brejo devet mesecev. Tel. 02 781 06 81.
PRODAM 13 odojkov, težkih od 35 do 45 kg. Tel. 02 740 88 02.
SEME mnogocvetne ljuljke, po 90 centov, in 150-kg svinjo domače reje, prodam. Tel. 041 368 437.
PRODAM odojke in dve svinji za zakol. Tel. 051 423 260.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136.
ČE DRUŽINA potrebuje pomoč pri hišnih opravilih, smo vam na voljo na GSM 040 358 086.
IŠČEM delo, pomoč starejšim osebam na domu, nega, gospodinjska opravila. Tel. 030 667 169.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM ročno izdelano leseno mizo in dve klopi za teraso, dolgo cca. 2 m. Tel. 041 284 556.
UGODNO prodam umetniške slike svetovno znanega slikarja Jožeta Horvata Jakija. Tel. 041 474 615.
PRODAM rabljen jedilni kot. Telefon 783 12 11.
www.tednik.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po tt. 0038549 372-605
ZOBOZDRAVNIK-ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostiček, proteze iri bela zalivka Možnost plačila do 12 obrokov
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do
12.00 ure Sandra Janžekovič, dr.dent. med. V Juršincih
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, takoj vseljivo, opremljeno, delno adaptirano. Tel. 031 244 748.
PRODAM trosobno stanovanje na Kidričevem, 65 m2, v prvem nadstropju. Tel. 041 209 376.
PRODAM enosobno stanovanje, 40 m2, v Ptuju, Rimska ploščad 10, v drugi etaži, delno opremljeno, z balkonom in vpisano v etažno lastnino. Telefon 051 416 310.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddam apartma v Maistrovi ulici 49 v Ptuju. Telefon 775 95 91, 040 915 220.
ODDAMO novo manjše pritlično dvoinpolsobno stanovanje, 4,5 km iz Ptuja. Najemnina 300 evrov. Telefon 031 800 144.
mmm/mmm
m® \m fm®™©!
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/2524645,6SM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Neodgovorno zapravljanje Mestne občine Ptuj
Po skoraj dvoletnem čakanju smo dočakali, da se nas je M OP usmilila in kljub še dodatni enomesečni zamudi po obljubi:»naslednji teden« le poslala Komunalo, da nam sanira 15 cm globoke kolesnice in jame v makadamu v Krče-vini-Vurberk.
Kljub opozorilu službe na MOP, naj sanacijo opravi nekdo, ki je bolj strokoven kot Komunala, smo dobili odgovor, da pač oni imajo koncesijo. Kljub opozorilom, naj ne sanirajo cestišča, če ne bo pričel z delom gredelj, ki bi postrgal kolesnice do dna, so poslali samo rineža (ICB). Opazovali smo »strokovno« popravilo cestišča in sproti fotografirali dogajanja.
Rinež je postrgal vrhnjico, zgladil s postrganim materialom površino cestišča. Na to so poslali še kamion drobljenca (s premalo drobnih primesi), ponovno poravnali in zadnje čase pohvalno: povaljali. Tam,
kjer je bila podlaga trdna, je valjanje bilo dobro. Kolesnice, ki so bile le »zapolnjene« z materialom, so ostale »mehke«!
To se je zgodilo v ponedeljek, 26. 7. 2010. O nekvalitetnem, bolje nestrokovnem saniranju, smo takoj obvestili odgovornega na MOP, vendar baje ni mogel z delovnega mesta, ker je dan za stranke. Obljubil je, da pride naslednji dan.
Ga ni bilo, vsaj ne pri nas, ki smo ga klicali in bi mu radi pokazali slike »kvalitete« popravila. Do danes, 9. 8. 2010, ga še ni bilo.
Že čez nekaj dni je bilo nekaj dežja in so kolesnice bile že opazne. Po dežju oz. nalivih zadnjih dni pa so prav lepo vidne, so že poglobljene. Se nekajkrat naj močno dežuje, pa bo cestišče prav takšno, kot je bilo pred »sanacijo«.
Imam serijo slik v dokazilo.
Zakaj MO Ptuj razmetava naš denar davkoplačevalcev za »opravljena« neopravljena dela še npr. na povezovalni cesti JC 060-031? Na sestanku v Grajeni aprila 2009 so trdili, da je bila cesta »sanirana«
že »lansko« jesen, pa sploh ni bila, razen treh jamic. Sigurno so plačali to neopravljeno delo. Cesta še danes ni popravljena in je polna zelo globokih udarnih jam!
MOP tudi NIMA EVIDENCE, kaj plačuje in če je delo sploh opravljeno, ko trdijo, da so ceste popravljene, pa niso bile. Opravljenega dela ne kontrolirajo! Na opozorilo, da s popravilom naše ceste še niso pričeli, so nam povedali, da so že pred enim tednom dali naročilnico. Prišli pa so šele 14 dni po tem opozorilu!
To je milo rečeno neodgovorno razmetavanje davko-plačevalskega denarja, pa NIHČE ne odgovarja za to! Še kaj bi lahko navedel, kot »mrtvo« krožišče pri Mercatorju, na Puhovi, pa o mini krožišču na Potrčevi, pa o dveh kroži-ščih na Dornavski na razdali slabih 50 m, pa na Ormoški...
Koliko časa še? To so vzroki, zakaj ni denarja za res koristne naložbe, npr. makadam v celotni MOP! K sreči, prihaja čas za zamenjave! BODO??? UPAM!
V. Kužnik
SŽfaj&aka btuJ^Iht
89,8 98,2 104,3 M h
Z mesečno, polletno ali letno vozovnico.
Letna vozovnica - 4 mesece brezplačne vožnje.
' Slovenske železnice
Prireditvenik
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA			VOZI L	
Znamka Letnik		cena	Oprema	Barva
hyundai getz 1,416vgl	006	5.400,00	prvi last.	kov. sv. modra
ssangyong execut. rextonii 2,7 xdiavt.	006	15.900,00	serv. knjiga	kov. črna
ford focus 1,6 wagon	999	2.760,00	klima	kov. b. rdeča
peugeot 2071,4itrendy	008	7.870,00	pvi last.	kov. srebrna
seat ibiza 1,4 se	998	1.250,00	servo volan	modra
renault cli01,2 spirit	005	4.500,00	prvi last.	rdeča
renault megane 1,9 dcicabrio privilege	006	11.690,00	prvi last.	kov. siva
renault cli01,416v exception	007	7.490,00	serv. knjiga	kov. modra
Skoda octavia 1,9 tdi combi ambiente	006	9.500,00	serv. knjiga	kov. zlata
honda accord 2,4 executive avtomatic	004	10.990,00	serv. knjiga	kov. črna
vw passat 1,9tdi comfort variant	007	13.700,00	serv. knjiga	kov. siva
peugeot 2061,41 pop art break	004	4.600,00	prvi last.	kov. srebrna
renault laguna1-9 dci expr.	002	3.990,00	avt. deu. klima	kov. srebrna
jeep dodge caliber 1,8	007	11.500,00	klima	kov. črna
renault laguna 1,9 dci break	004	4.990,00	serv. knjiga	kov. siva
fiat stil01,616v dynamic	002	3.990,00	serv. knjiga	kov. sv. zelena
citroen c4 grand picass01,6 hdibusines	007	14.400,00	klima	kov. črna
mitsubishi carisma 1,8 gdi ls	998	1.990,00	serv. knjiga	kov. modra
volkswagen passat2,0tdi comf. variant	007	12.190,00	avt. klima	kov. srebrna
suzuki ignis 1,3 glx	003	4.900,00	prvi last.	rdeča
volkswagen polo 1,4tdi comf.	006	7.400,00	serv. knjiga	črna
mercedes-benz a170cdi	003	6.580,00	klima	kov. srebrna
renault cli01,2	999	1.660,00	2xairbag	rdeča
peugeot 2061,41 x-line	oos	5.550,00	prvi last.	črna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Alta
:: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo
:: Rabljena vozila :: Nadomestni	deli od A do Ž
D Audi A4 Avant 1.9 TDI	2003	7.490 €
D Audi Q7 quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	39.990 €
D BMW 525d touring	2004	14.990 €
D Daewoo Nexia GL	1995	470 €
D Daewoo Nubira 1.6 SX	1998	690 €
D Ford Fiesta Budget 1.3i	1998	490 €
D Ford Mondeo Trend 2.0	2002	2.990 €
D Honda Civic Hatchback 1.5 DXi	1994	1.390 €
D Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGT TOD Top-K	2004	9.990 €
D Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V	2007	14.990 €
D Renault Clio Comfort 1.4	1997	490 €
D Renault Clio Fidji 1.2	1997	490 €
D Renault Laguna RT 1.8	1997	1.690 €
D Renault Megane 1.6 RT	1996	1.290 €
D Renault Megane Authentique 1.4 16V	2001	2.990 €
D Renault Scenic 1.6	1999	1.900 €
O Rover serija 800: 825si	1996	1.490 €
D Seat Altea FR 2.0 TDI	2007	16.990 €
O VW Passat Variant 1.9TDI Highiine	2005	POKLIČITE
D VWTouran 2.0 TDI Highline DSG	2006	10.900 €

" podaja vozil: 02/ 788 1
^OB REDNEM SERVISU VOZILA <3i VAM PODARJAMO KUPON ZA BREZPLAČNO KOSILO
13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 20.8.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev
9.55 Oddaja Lepa 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Lenart - Kasaške dirke 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč - ponovitev 00.30 Vldeo strani
SOBOTA 21.8.
8.00 Žetev v Prvencih 10.00 Lenart - Kasaške dirke 11.00 Polka in majolka 12.00 Glasbena oddaja 18.00 Polka in majolka 20.00 Oddaja Občine Markovci 21.00 Polka in majolka 23.00 Video strani
NEDELJA 22.8.
8.00 MNP
9.00 Hajdina - prometna kača 10.30 Lepa
11.00 Koncert - Osti Jarej 2010 13.00 Valeta OŠ Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnik 18.30 Lenart - Kasaške dirke
PONEDELJEK 23.8.
8.00 Videm - Gledališki večer 9.00 Oddaja Lepa 18.00 Koncert - Osti Jarej 2010 20.00 Oddaja Občine Markovci 22.10 Polka in majolka 23.10 Video strani
Vrazova ulica 12,2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Samo z vseživljenjskim učenjem obdržite delovno mesto ali se ponovno zaposlite!
Programi za poklic: gastronom hotelir (kuhar, natakar), prodajalec, računalnikar, ekonomski tehnik (PTI, PT), elektrotehnik PTI, gastronomski tehnik PTI;
Jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina za tujce;
Računalniško usposabljanje: računalništvo za tigovce, knjigovodstvo na računalniku, Word, Excel, računalniška pismenost za odrasle; Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK); Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle; Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info točke.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	.......
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.rQdio-t8dnilc.si
www.radio-tednik.si
ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA€	OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI EDITION	2007	14.250,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNO. SIVA
BMW 318 D LUXE LIMUZINA	2008	19.980,00	AVT. DIG. KUMA	SREBRN
CITROEN C4 1.6 HDI PICASSO CONFORT	2008	13.970,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA 1.4 i	2000	2.250,00	AVT. KUMA	KOV. ZELENA
FORD C-MAX 1.6 TDCIGHIA DURAT0RY	2008	11.300,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA 1.416VUMUZINA	2006	8.980,00	AVT. KUMA	MODRA
MERCEDES B180 CDI	2008	16.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
NISSAN OASHGA11.5 DCI ACENTA PACK	2008	17.350,00	NÄVI.	SREBRN
RENAULT CU01.5 DCI STORIA	2007	4.950,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2008	9.250,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
SEAT LEON 1.9 TDI STiYLANCE	2007	11.250,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
TOYOTA COROLA VERSO 2.2D4D SPORT	2009	17.490,00	AVT. DIG. KUMA	KOV. ČRNA
WV PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA CONFORT	2006	12.950,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI 4 MOTION HIGHUNE KAR.	2008	17.680,00	ALU.PLAT.	KOV. ČRNA
VWTOURAN 1.9 TDI TRENDUNE	2007	13.880,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
Petek, 20. avgust
7.30 Makole, v OŠ Anice Černejeve, krvodajalska akcija 10.00 do 12.00 Ormož, v parku, pravljična ustvarjalna delavnica 11.00 Ljutomer, splošna knjižnica, park, I. slovenski tabor, glasbena delavnica - gongi in kristalne sklede 11.00 Ptuj, v Termah, III. Rimske igre, igre trajajo vse do 22. avgusta 19.00 do 20.00 Ormož, grajsko dvorišče, modna revija, predstavitev plesne
in gledališke delavnice, gledališka predstava 16.00 Gorca, ob etnografskem muzeju na prostem, 5. tradicionalna postavitev klopotca
19.30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 41. festival narodno-zabavne
glasbe Ptuj 2010 21.00 Ptuj, Klub Ptujskih študentov, Swarga (ambiental) 21.00 Ormož, hotel Jeruzalem, terasa, stand up predstava Ana Marija Mitič
(serija Malo gor, malo dol) -	Slovenska Bistrica, Ljudska univerza, hitro branje in hitro učenje
Sobota, 21. avgust
8.00 Ljutomer, Glavni trg, turistična tržnica
9.00 Rogoznica, prostori KD, 8. mednarodna likovna kolonija Rogoznica 2010
11.00 Ptuj, po ptujskih ulicah, Rimska povorka 16.00 Ormož, Mestna graba, skate tekmovanje
16.00 Kicar, gasilski dom, svečana predaja novega gasilskega vozila GVM-1
18.00 Ptuj, CMD - Don Caffe, 1. obletnica, bogat zabavni program v Don Caffeju
Nedelja, 22. avgust
10.00 do 16.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend za otroke »Kamen na kamen« 15.00 Ljutomer, hipodrom, kasaške dirke, pokal Pomurskega sejma
Ponedeljek, 23. avgust
10.00 do 11.30 Ptuj, CID, tečaj orientalskega plesa, namenjen predvsem osnovnošolkam
11.00 Slovenska Bistrica, eko delavnica, predstavitev projekta trajne vrečke iz blaga
16.00 do 19.00 Ptuj, dvorišče krščanske adventistične cerkve, Otroški teden,
Postati pirat ni tako preprosto 18.30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, večer renesančne glasbe in plesa -	Ptuj, Oratorij 2010 - Pazi, čas, traja cel teden
Torek, 24. avgust
10.00 do 12.00 Ormož, sejna soba MCO, ogled priljubljenih slovenskih
otroških filmov in otroška joga 16.00 do 19.00 Ptuj, dvorišče krščanske adventistične cerkve, Otroški teden,
Le kako živijo otroci v majhni afriški vasici? 18.00 Lenart, predstava mestnega gledališča Ptuj, Strahec
Kino Ptuj
20., 21. in 22. avgust, ob 1B.30 Predatorji - zf. triler. Ob 20.30 Somrak Saga: Mrk - domišljijski triler.
info@poveron.net
059/966-776 • 051/667-666
Osojnikova cesta 21, 2250 Ptuj
Za lažje šolske dni!
Intel Dual Core E5300 (2,60GHz) 3072 MB DDR2 800Mhz 500 GB SATA2/7200 NVIDIA GeForceGI¿201GB-
www.pover 1 nnei
Osebni računalnik Fujitsu Siemens P1500 + Multifunkcijska naprava MP250
Na zalogi preko 40 vozil.
Spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
(Jimenez)
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 87. letu zapustila draga mama, babica in prababica
Terezija Konig
1. 10. 1923 t 9- 8. 2010 IZ WILHELMOVE UL. 3, BUDINA, PTUJ
Vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: hči Manica z možem Ivanom in hči Mirica z možem Brankom, vnuki Sandi, Kristian, Andreja in Meli s partnerji ter pravnukinja Kaja
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B in 108/09) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-R5 Rogoznica-pokopališče
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-R5 Rogoznica - pokopališče (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je pod številko 4-60-2-09 izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d. o. o., Ptuj.
2.
Območje podrobnega načrta obsega parcele ali dele parcel s številkami: 512/1, 513/2, 514, 519/1 (del), 528 (del), 534 (del), 540 (del), 541, 543 (del), 548/2 (del), 550/1 (del), 554 (del), 559/1 (del), 559/2, 559/3, 560 (del), 562/1, 573, 574/2, 578, 579, 580, 610/2, 612/3, vse k. o. Rogoznica.
Celotna površina območja podrobnega načrta meri 16,04 ha. Na območju podrobnega načrta so predvideni posegi tako na obstoječih površinah pokopališča kot tudi na površinah, predvidenih za njegovo širitev.
3.
Javna razgrnitev podrobnega načrta bo v času od ponedeljka, 30. 8. 2010, do vključno srede, 29. 9. 2010, v prostorih Mestne občine Ptuj, v sprejemni pisarni (vhod z vogala).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava podrobnega načrta izvedena v sredo, 15. 9. 2010, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, soba št. 8/I (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si).
Številka 3505-11/2008 Datum 18. 8. 2010
Dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj
Program TV Rtu,		1 nnerttvuMiiA )	1
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Mednarodni festival narodno-zabavne glasbe Graška Gora poje jn igra. Nastopajo: Veseli Gorenjci, Ansambel Šestica, Ansambel Simona Gajška, Ve Bum. Ta pravi muzikantje. Ansambel Unikat. N ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija "			l
		seli svatje. Ansambe avihanke. Pred male Tinček Ivanuša.	
Štetjenika budilka
89,8 98,2 104,3 Ml*
jPoiimiajte nai tudi na ipletu.: www.yadio-ptu,f.6i
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
www.radio-tednik.si
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je...
ZAHVALA
Ob nepričakovani in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, atija, sina, brata, strica in svaka
Roberta Belšaka
IZ ULICE BORISA KRAIGHERJA 16, KIDRIČEVO
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem in kolektivom Doma upokojencev Kidričevo, policijski postaji Ljubljana Bežigrad in OŠ Videm pri Ptuju, sosedi ge. Brigiti Cafuta s Pobrežja in Jasmini Kokol iz Ptuja, družinama Novak iz Podlehnika in teti Ivanki z družino za nesebično pomoč. Hvala pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku g. Koder-manu za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
OSMRTNICA
V 89. letu je zatisnil svoje trudne oči naš spoštovani mož, oče, dedek, tast in brat
Franc Turnšek st.
kmetovalec
IZ HAJDOŠ 30
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 20. avgusta 2010, ob 14. uri na haj-dinskem pokopališču.
Žalujoči: žena Kristina, sin Franček z ženo Majdo, hčerka Martina z možem Borisom, vnuki Primož s Ksenjo, Maja s Petrom in Polona z Mihom ter sestra Ana z družino
Dragi dedek, skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
SPOMIN
17. avgusta 2010 mineva 20 let, odkar nas je za vedno zapustil dragi
Jožef Marušek
DRAŽENCI 56
Hvala vsem, ki se večkrat spomnite nanj, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečke.
Vnuk Bojan
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, moža, očeta in dedka
Janka Satlerja
avtoprevoznika v pokoju
Z ZAGREBŠKE CESTE 121, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo osebju reanimacijskega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku g. Šeguli za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči: mama Justika, žena Marija, sinova Stanko z Maticem in Blažem ter Miran z družino
Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila.
SPOMIN
19. avgusta je minilo deset let, odkar se je od nas poslovil dragi mož, atek, dedek in brat
Franc Polanec
IZ VAREJE 25
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje ter se z lepo mislijo spomnite nanj.
Vsi njegovi
Ko bival med nami si, bil ljubljen iz vsega si srca, tam, kjer zdaj v samoti si, nikogar ni, ki spet rad bi te objel!
SPOMIN
Danes, 20. avgusta, mineva leto žalosti in samote, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
Marjan Selinšek
IZ ILČEVE 6, STANUJOČ V CMD 19, PTUJ
Hvala vsakemu, ki se ustavi pri njegovem preranem grobu, za vsako prižgano svečko ali za lepo misel v njegov spomin.
Žalujoči: vsi njegovi, ki nam je bil najdražji
V SPOMIN
dolgoletnemu sodelavcu in funkcionarju SKEI-AGIS Ptuj
Francu Terbucu
upokojencu podjetja AGIS-ZAVORE, d. d., Ptuj
Odšel si brez slovesa, ostal je le spomin!
Sindikalna konferenca SKEI-AGIS Ptuj, SD AGIS-ZAVORE, d. d., Ptuj
Ne, nisi sam, s teboj smo mi, ki srečni s tabo smo bili.
V SPOMIN Valbon Hadjijaj
UL. VIDE ALIČ 27, PTUJ 20. 8. 2006 t 20. 8. 2010
Žalujoči: mamica in ati ter sestra Violeta z družino
V	SPOMIN Ireni Rop
Z ZAGREBŠKE CESTE 89 NA PTUJU
Danes, 20. avgusta, bi najina nenadomestljiva žena in mama Irena praznovala 55. rojstni dan.
Žal sva jo morala 3. septembra lani pospremiti ob množici sorodnikov, znancev, prijateljev in dobrih sosedov k poslednjemu počitku na videmskem pokopališču.
V	naš dom v Luzernu sva se bila prisiljena vrniti sama. Čeprav je najina Irena ostala v domovini, ki jo je imela vsa leta bivanja v Švici neizmerno rada, naju neomajna ljubezen do nje in hvaležnost za vse nepozabne trenutke v našem srečnem družinskem življenju spremljata na vsakem koraku. HVALA VSEM, ki ohranjate spomin na najino in našo IRENO, obiskujete njen grob in skrbite, da plamenček v svečah nikoli ne ugasne.
Mož Danilo in sin Danijel
Ptuj • Ob 140-letnici gasilskega društva
Črna kronika

Veliko dela in skrbi, a premalo denarja
V prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj imajo ob letošnji 140-letnici delovanja veliko dela in skrbi s sanacijo in dograditvijo gasilskega doma, za kar so tudi sami doslej opravili več kot 2500 prostovoljnih delovnih ur, pa tudi z nabavo nujno potrebnih gasilskih vozil in opreme. Ker bo za vse to denarja premalo, se bodo po pomoč obrnili na občane.
Kot je ob našem obisku na gradbišču gasilskega doma Ptuj ta teden pojasnil predsednik društva Robert Cvetko, potekajo dela pri dograditvi in celotni obnovi gasilskega doma intenzivno naprej. Delavcem treh podizvajalcev iz podjetij Gradiš, Tames in Dom stan že od vsega začetka pomagajo s prostovoljnim delom tudi člani PGD Ptuj. Do sedaj so opravili že več kot 2500 prostovoljnih delovnih ur, s čimer so za plačilo drugih delavcev prihranili vsaj 50.000 evrov. V vsakodnevnem dogovoru z izvajalci del ptujski gasilci izvajajo v glavnem razna pripravljalna dela, rušitve in druga fizična dela, ki so potrebna pri sanaciji in obnovi doma.
Spomladi ste napovedali, da naj bi bila vsa dela v gasilskem domu končana do sredine avgusta, a očitno še niso. Zakaj ne?
»Res je, po terminskem planu bi morala biti vsa ta dela končana do 15. avgusta, žal pa je prišlo vmes do nekaterih nepredvidenih dodatnih del in aktivnosti, zato je prišlo do enomesečne zamude. Sicer pa smo v PGD Ptuj trdno prepričani, da bo gradbincem uspelo vsa dela končati do konca septembra, da bomo lahko 8. oktobra popolnoma prenovljen in dograjen gasilski dom svečano odprli.«
Je možno izvedeti konkretneje, zakaj je prišlo do dodatnih del?
»To bi morali vprašati projektante. Kolikor vem, so ob pripravi objekta na prenovo in med samim potekom gradbenih del ugotovili, da so zaradi zagotavljanja statike in varnosti potrebne nekatere dodatne ojačitve celotnega objekta, pri tem pa so našli tudi nekaj ugodnejših tehničnih rešitev.«
Kolikor je videti, ne gre le za temeljito sanacijo doma in zamenjavo stavbnega pohištva, ampak tudi za kar precejšnjo dograditev.
»Po gradbeni dokumentaciji bomo v domu pridobili dobrih 40 odstotkov koristnih delovnih površin. Treba je vedeti, da smo k dosedanjemu domu najprej zgradili prizidek, nato pa smo celotno stavbo povišali še za eno etažo.«
Koliko pa bo veljala celotna investicija v gasilskem domu?
»Po vseh predračunih naj bi
Foto: M. Ozmec
Predsednik PGD Ptuj Robert Cvetko: "Naloga gasilstva je bistveno drugačna kot pred leti, saj je požarov vse manj, pa je zato vse več prometnih nesreč ter nevarnih in ekološko obremenjujočih tehničnih nesreč z nevarnimi snovmi."
vsa dela pri kompletni sanaciji in dograditvi doma veljala okoli 1,6 milijona evrov. Prepričani pa smo, da se bo ta znesek žal nekoliko povečal, predvsem na račun že omenjenih nepredvidenih dodatnih del.«
Po denar od hiše do hiše
V ptujskem društvu pričakujete tudi nabavo štirih novih sodobnih gasilskih vozil. Za kakšna vozila gre?
»Zaradi dotrajanosti in tehnične zastarelosti je v zaključni fazi nabava štirih novih, sodobno opremljenih gasilskih vozil. Prav te dni se na avtomobilih opravlja nadgradnja potrebne gasilske tehnike in opreme. Sicer pa gre za novo gasilsko avtocisterno z zmogljivostjo 7000 l vode, za specialno vozilo za reševanje v nesrečah z nevarnimi snovmi, specialno vozilo za reševanje v tehničnih in prometnih nesrečah z dvigalom in opremo, četrto vozilo pa bo namenjeno za prevoz moštva; v bistvu gre za kombi za prevoz voznika in osmih gasilcev.«
Koliko pa bodo veljala ta štiri gasilska vozila?
»Po vseh predračunih in naših izračunih bodo z vso dodatno opremo in vgradnjo vred vsa štiri nova vozila veljala okoli 2 milijona evrov. Moram reči, da gre res za precej velik finančni zalogaj. A vedeti je treba, da gre za izjemno pridobitev, ki je bila glede na število naših intervencij in predvsem glede na spremenjeno naravo
Foto: M. Ozmec
Gasilski dom Ptuj je v teh dneh eno samo veliko gradbišče; poleg manjšega prizidka so celotno poslopje povišali za eno etažo.
gasilskih intervencij za Ptuj in širše območje Podravja nujna. V vozila bo vgrajena najsodobnejša gasilsko-tehnična oprema, kar ne bo zadostovalo le za danes, ampak tudi za jutri.«
So sredstva za nabavo novih vozil že zagotovljena?
»Žal še ne v celoti, kar precej denarja bomo morali še zbrati. Del stroškov nabave naj bi pokrili iz Ministrstva za obrambo oziroma državnega proračuna, del sredstev naj bi zagotovila Uprava RS za zaščito in reševanje, del naj bi primaknila tudi MO Ptuj, nekaj imamo lastnih društvenih sredstev, a vsega skupaj bo žal premalo. Zato bomo vsem gospodinjstvom na območju mestne občine Ptuj v prihodnjih dneh razdelili poseben letak z informacijo o naših jubilejih in potrebah ter z informacijo o tem, da jih bodo na domu kmalu obiskali naši gasilci, ki bodo zbirali prostovoljne prispevke za nova gasilska vozila. Naj pojasnim, da bodo imeli s sabo uradno žigosane nabiralne pole z žigom PGD Ptuj in Upravne enote Ptuj ter dovoljenje Upravne enote Ptuj za zbiranje prostovoljnih prispevkov.«
Koliko sredstev pa pričakujete?
»Težko je reči, koliko bomo zbrali, lahko pa povem, da je naša iskrena želja, da bi vsako gospodinjstvo na območju MO Ptuj, ki seveda to zmore, prispevalo vsaj 20 evrov, da bi vsak samostojni podjetnik pri-
speval vsaj 100 evrov, družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe pa ustrezno več. Vsak pač po svoji presoji in zmožnostih, veseli bomo vsakega evra.
Zavedati se je treba, da je pomen gasilske organizacije dandanes bistveno drugačen kot pred leti ali desetletji, saj je požarov vse manj, je pa zato toliko več prometnih in nevarnih ter ekološko obremenjujočih tehničnih nesreč, pa tudi nesreč z nevarnimi snovmi. Za to pa potrebujemo tudi ustrezno sodobnejšo in precej drugačno gasilsko tehniko in opremo kot nekoč. Naše društvo je osrednja enota po-dravske regije in izvaja naloge gašenja požarov, tehničnega reševanja pri prometnih in drugih nesrečah, reševanje v nesrečah z nevarnimi snovmi ter reševanje na vodi in iz nje na območju MO Ptuj, celotne podravske regije in tudi širše, če smo klicani na pomoč.«
Vse te pomembne spremembe, prenovljen gasilski dom in nabava štirih novih vozil, pa sovpadajo tudi s praznovanjem 140-le-tnice PGD Ptuj, ki je pred vrati ...
»Poleg vseh skrbi in dela pri sanaciji gasilskega doma in na-
bavi novih vozil so v zaključni fazi priprave na prireditve v počastitev našega 140-letnega jubileja. V soboto, 11. septembra, bo slovesno pred Mestno hišo v Ptuju, kjer bomo občanom predstavili naša štiri nova gasilska vozila. Naslednjo soboto, 18. septembra, bo na ptujskem gradu svečana seja PGD Ptuj z gosti, med katerimi pričakujemo tudi ministrico za obrambo Ljubico Jelušič, ki je sprejela svečano pokroviteljstvo nad celotnim praznovanjem naše 140-letnice. Naslednjo veliko slovesnost pa načrtujemo 8. oktobra, ko naj bi bilo svečano odprtje prenovljenega gasilskega doma. Trdno upamo, da bodo izvajalci gradbenih del do tedaj lahko svoje delo opravili.«
Naj ob koncu dodamo, da so v Prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj zelo ponosni na zlato plaketo Mestne občine Ptuj, ki so jo ob 140-letnici humanega prostovoljnega dela prejeli ob letošnjem prazniku MO Ptuj. Navsezadnje je to edino plačilo za njihovo požrtvovalno delo in razdajanje ter nenehno pripravljenost, da vsak trenutek prihitijo na pomoč, ne glede na to, kdo jo potrebuje in kje.
M. Ozmec
v pcnaranci fe dckrc je...
Napoved vremena za Slovenijo
Zrel grozd Jerneja (24.) dobiti - £ 221
/f/icfi ?i/i oirt/ITfotM fnmnn ifoi-h
Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem popoldne bodo posamezne plohe, na zahodu bo lahko tudi kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 20 do 26, na Primorskem do 28 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo sončno in topleje, zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla.

... čas je za lahke in osvežilne jedi
Solatna popestritev ponudbe v Pomaranči:
•	iz dnevno svežih sestavin
•	30 vrst solat po naročilu
•	vsak delovnik Vam eno solato
nudimo kot dnevno jed za 4,90 eur.
dcker tek
Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel.: 788 00 28
J
Umrl v nesreči s traktorjem
17. avgusta okoli 20.20 je 71-letni moški iz bližine Lenarta vozil traktor Zetor 4712 po kolovozni poti na Dražen Vrhu. K traktorju je bila priključena na-kladalka za seno. Med vožnjo po strmem klancu navzgor je prednji del traktorja privzdignilo v zrak, zadnji del pa se je naslonil na priključek oz. nakladalko. Pri tem je moškega vrglo iz kabine in ga stisnilo med traktor in nakladal-ko. Moški je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče.
Ukradena vozila
16.	avgusta ob 8.30 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 32-letnega državljana Poljske. Ob kontroli osebnega avtomobila Audi A4 avant so ugotovili, da je bilo vozilo aprila odtujeno v Nemčiji. Policisti so vozilo zasegli.
17.	avgusta ob 14.20 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 38-letnega državljana Poljske. Ob kontroli avtomobila Volkswagen transporter so ugotovili, da je bilo vozilo lani odtujeno v Nemčiji, zato so ga zasegli.
Alkohol v prometu
8. avgusta ob 13.20 so policisti Policijske postaje Ptuj v Vitomarcih ustavili 32-letnega voznika kolesa s pomožnim motorjem iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,22 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
12. avgusta ob 15.45 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Šturmovcih ustavili 47-letnega voznika kolesa s pomožnim motorjem iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,52 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
16.	avgusta ob 20.45 so policisti Policijske postaje Lenart v Jurovskem Dolu ustavili 44-letne-ga voznika osebnega avtomobila iz bližine Lenarta. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,02 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
17.	avgusta ob 1.05 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Gorišnici ustavili 22-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Gorišnice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,12 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Vlomi, tatvine
V noči s 7. na 8. avgust je neznan storilec vlomil v prodajalno na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil več sončnih očal. Premoženjska škoda znaša okoli 3000 evrov.
Med 8. in 11. avgustom je neznan storilec vlomil v brunarico v okolici Slovenske Bistrice. Iz notranjosti je odtujil stensko uro in luč ter ležalnike, s terase pa masažni bazen. Premoženjska škoda znaša okoli 3000 evrov.
Med 16. in 17. avgustom je neznan storilec iz nasada cipres v bližini Slovenske Bistrice odtujil več kot 200 cipres. Premoženjska škoda znaša okoli 1100 evrov.
Našel granato
11. avgusta okoli 8. ure je pri košnji trave v Ormožu moški našel neeksplodirano granato iz II. svetovne vojne. Granato je prevzel delavec regijske enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.