< > I- tf> 0 D 1 ■J (/> < u O Junak med bojem ne misli na smrt, temveč na zmago. Uzbeški pregovor Številka 10 Letnik 52 Cena 15,- šil. (150,- ŠIT) petek, 17. marca 2000 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Če bi bilo več takih ljudi, kot je to moj stari stric župnik Tomaž Holmar, se nam ne bi bilo treba bati za jutri. ekstremni alpinist Tomaž Humar Šmihel v znamenju meddržavne politike —-----------------------—— Prtrnr-iln na ctr R - 10 LET DVOJEZIČNE TAK Šola za Evropo s profilom Alpe Jadran. To splošno dobro ime si je Dvojezična trgovska akademija v Celovcu pridobila v prvih desetih letih svojega obstoja. Šolo je doslej zapustilo 129 maturantk in ma- turantov, prav toliko šolarjev letos obiskuje pouk. Preteklo sredo je šola slavnostno praznovala svojo 10-letnico, na kateri so bili po satelitu povezani celo z Brazilijo. Poročilo na straneh 10/11 IZ NAŠIH OBČIN Skupno so se veselili jubileja. Z leve: šolski nadzornik dr. Teodor Domej, zastopnica dijakov Olga Zablatnik, učiteljica TAK mag. Ingrid Rasinger in predsednik Slovenske gospodarske zveze dr. Matevž Grilc. Oster veter v Škocijanu V občini Škocijan so spori med županom Holzerjem in podžupanom Peketzem vedno večji. Minula občinska seja je bila zelo ostra. Poročilo na strani 7 SAK za obstoj v ligi V nedeljo ob 14. uri se prične boj SAK za obstoj v ligi. Ekipa je močnejša, kakor je bila jeseni, kljub temu bo težko. Poster priložen listu KULTURA Nova „Koroška poje“ Pevska revija KKZ „Koroška poje“ se je preteklo nedeljo predstavila v polni koncertni dvorani v Celovcu v novi obliki. Poročilo na straneh 12/13 2 Politika Politika 3 „10. oktobra se ne da obnoviti” Pretekli ponedeljek so v okviru oddaje ORF „Kultura prepiranja" spet razpravljali o narodnostnem vprašanju na Koroškem. Tema razprave je bila: kako se naj praznuje 80-letnica koroškega plebiscita? Glavni urednik dr. Pirker je kot goste povabil mdr. predsednika NSKS mag. Vouka, odbornika ZSO dr. Simo, predsednika deželnozborske-ga kluba FPÖ dr. Strutza in predsednika „Kärntner Landsmannschaft” inž. Pruggerja. Pristop do teme je bil s strani diskutantov popolnoma konträren. Medtem ko sta Vouk in Sima poudarjala, da gre v prvi vrsti za novo vsebino in ne toliko za obliko proslave, sta Strutz in Prugger zanikala potrebo po njeni vsebinski spremembi. Ko je Vouk opozoril na dejstvo, da - v smislu predplebiscitne obljube deželnega zbora - Slovenci še vedno čakajo na izpolnitev zagotovljenih pravic oz. 7. člena ADP, mu je Strutz ugovarjal s trditvijo: „7. člen je docela izpolnjen.” Še več: po mnenju svobodnjaškega klubskega šefa je manjšina „nadpovprečno zaščitena”. Prugger pa se sploh sprašuje, „zakaj je treba govoriti o dveh narodnih skupnostih, saj je Koroška samo ena”. Pa še nekaj je pokazala ponedeljkova razprava: sedanji koroški oblastniki se dobro zavedajo, da bo letošnja plebiscitna proslava zaradi političnih sprememb na Dunaju pod medijskim drobnogledom cele Evrope. Zato si želi Strutz, da bi proslava potekala v čim sodobnejši obliki - in s poudarkom, da živita večina in manjšina takorekoč v najboljših odnosih. Z drugimi besedami: (sporna) vsebinska izpoved 10. oktobra, ki je veljala za preteklost, naj bi veljala tudi za prihodnost; spremenil naj bi se samo način praznovanja, „ker bi drugače težko še nagovorili mladino” (Strutz). Se bolj jasen pa je bil grabštanjski župan Deutschmann, ki se je po telefonu vključil v razpravo. Nedvoumno je pribil: „10. oktobra se ne da obnoviti!” Manjkalo je samo še dopolnilo: Slovenci ste prisrčno vabljeni k sodelovanju - vendar samo kot stafaža... Janko Kulmesch S krajšanjem finančnilpodpor se ne bomo spoprijazili! Oster protest slovenskih organizacij proti napovedi vlade, ki hoče koroškim Slovencem krajšati podporo nadpovprečno - za 22,3 %. ■■■»vezna vlada je sklenila, da f bo v letošnjem letu skrajšala eL—finančne podpore za vse avstrijske narodne skupnosti skupno v višini 15 %. Pri tem načrtuje, da bi šibkejše manjšine dobile prav tako visoke podpore kakor lani, zato pa bi ostale manjšine nastradale nadpovprečno. Tako tudi koroški Slovenci, ki jim hoče vlada krajšati podporo v višini 22,3 %. V absolutnih številkah bi to pomenilo, da bi namesto nekaj več ko 16 mio. šilingov (lani) dobile slovenske ustanove letos 12,5 mio. - oz. skoraj 4 mio. manj. Če pride do uresničitve tega sklepa, bi to imelo za našo narodno skupnost dramatične posledice. Na te je še posebej opozoril predsednik NSKS Rudi Vouk, ki je - poleg SPZ - takoj potem, ko je sklep vlade prišel v javnost, proti temu ostro protestiral. „Če pride do uresničitve tega sklepa, bomo morali zapreti pomembne ustanove, od medijskih pa do kulturnih. Tega ne bomo dopustili. Če bo vlada vztrajala pri svoji odločitvi, bomo proti temu protestirali z najostrejšimi ukrepi. Nadalje bomo uradno prosili Republiko Slovenijo in podpisnice državne pogodbe, da intervenirajo na evropski ravni. Iz Uradno bomo zaprosili Slovenijo in podpisnice državne pogodbe, da intervenirajo na evropski ravni. MAG. RUDI VOUK Slovenije prihajajo glede tega že pozitivni signali,” tako predsednik NSKS Vouk. Doslej s strani zveznega kanclerja Schiissla, ki je pristojen za manjšine, še ni bilo možno izvedeti, ali bo vlada definitivno krajšala podporo koroškim Slovencem. V pogovoru s predsedniki in podpredsedniki sosvetov (beri poroči- lo v prejšnjem NT) je samo menil, da se bo „potrudil”, da bo ostalo pri doslejšnji podpori. Pogovarjali pa smo se tudi z deželnim glavarjem Flaiderjem. Vprašali smo ga za stališče k sklepu KOKS glede sodelovanja Slovencev na proslavi ob 80-let-nici plebiscita. Kakor je znano, si NSKS in ZSO lahko predstavljata sodelovanje samo pod pogojem, da se narodni skupnosti zagotovijo prej konkretne rešitve. Poleg tega mora vlada upoštevati načelo, da je samo ona pogovorni partner NSKS in ZSO. Haider NAŠEMU TEDNIKU: „To se bo zgodilo. Poleg treh deželnozbor-skih strank bosta v takem gremiju zastopana še obe osrednji organizaciji, ki bosta imeli pravico veta.” Glede prve zahteve KOKS pa je ponudil, da ne bo prišlo do krajšanja finančne podpore. Nadalje naj bi sistematično rešili vprašanje vrtcev na privatni ravni in delovanje teh vrtcev finančno zagotovili. Postaviti hočejo tudi tiste dvojezične napise, ki jih še niso kljub veljavni zakonski uredbi. Poleg tega naj bi naprej financirali Glasbeno šolo v smislu dogovora z bivšim namestnikom deželnega glavarja Ausserwink-lerjem (ta velja do leta 2001). Janko Kulmesch Volitve NSKS še do nedelje, 19. marca Vsi volilni upravičenci, ki so dobili volilni list po pošti ali iz rok članov krajevnih volilnih komisij in volilnega lista še niso oddali, to lahko storijo še do vključno nedelje, 19. marca 2000. Odpošljejo lahko izpolnjeni volilni list s priloženo povratno kuverto, naslovljeno na pristojno krajevno volilno komisijo ali pa izročijo kuverto enemu izmed članov krajevne volilne komisije. Seznam članov krajevnih volilnih komisij je naveden na spremnem pismu volilnega lista, objavljen pa je bil tudi v prejšnji številki Našega tednika. Kdor se še ni vpisal v volilni imenik, ima tudi v zadnjih dneh še možnost, da najavi svoj interes za sodelovanje pri volitvah pri članih krajevnih volilnih komisij in neposredno od njih prejme volilni list, ki ga potem vrne po pošti ali z izročitvijo najkasneje do nedelje, 19. marca. Krajevne volilne komisije shranijo vse vrnjene kuverte z izpolnjenimi volilnimi listi v volil- nih skrinjicah do seje v sredo, 22. marca, ko bodo odprle skrinjice in volilne kuverte, preštele oddane volilne liste in ugotovile rezultate volitev v posameznih volilnih okoliših. Dokončni rezultat volitev bo ugotovila in objavila osrednja volilna komisija v Celovcu, ki bo zasedala v petek, 24. marca 2000. Tedaj bo tudi znano, kdo bo novi predsednik Narodnega sveta in kako bo sestavljen novo izvoljeni Zbor narodnih predstavnikov in predstavnic. REAKCIJE V imenu ZSO prote-WiggjA stiram proti vsakemu krajšanju finančnih podpor. Avstrija je podpisala državno Pogodbo, ki jo obvezuje, da zagotovi politični in kulturni razvoj slovenske narodne skupnosti. 1/ primeru, da bi vlada kljub temu krajšala podpore, se bomo s primernimi sredstvi uprli na pristojnih mestih EU in prosili za pomoč tudi Slovenijo. DR. FRANCI ZWITTER, podpredsednik ZSO Krajšanja podpor ne moremo vzeti na znanje. Programi so izdelani, naša društva so že konec preteklega leta vložila prošnje, še vedno pa ni bilo jasnega odgovora. 9e bo definitivno prišlo do krajšanja podpor, bomo morati proti lomu skupno ukrepati. Predvsem Pa bi moral postati aktiven sosvet. Čudim se, zakaj tega doslej še ni storil. NUŽEJ TOLMAIER, tajnik KKZ Številk, ki so predvidene v proračunu za to leto, sicer še ne poznamo. Nihče tudi še ni rekel, da bo Prišlo do krajšanja podpor. Če P3 bi prišlo do tega, bo treba razmisliti o primernih protestnih u krepi h. En ukrep bi bil, da informiramo mednarodno javnost, da sedanja koalicija ogroža s svojo Politiko obstoj slovenskih društev. DR. AVGUŠTIN BRUMNIK, predsednik SPZ Vlada ravna neodgovorno. Glasbena šola ne deluje s projekti, temveč s persona-lom, ki mora zagoto-v'fi redno poslovanje. Proti najme-ram vlade ostro protestiram. Če bi kljub temu krajšala podpore, Moramo iti v mednarodno zavez-hištvo s tistimi, ki so podpisali avstrijsko državno pogodbo. Pri tem upamo tudi na podporo Slovenije. WAG. BOŽO HARTMANN, Predsednik Glasbene šole Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Spoštovani gospod dr. Haider! I X'oroSci so Vam na zadnjih deželnozborskih volitvah I Xzaupali mesto deželnega glavarja. Bila je to demokratično odločitev, ki jo je treba spoštovati, ne glede na to, ali je bila komu po volji ali ne. Uspelo Vam je koroške volilce v odločilni meri prepričati, da Vam naj dajo možnost pokazati, kaj znate. Na poti k Vašemu volilnemu uspehu niste varčevali z retoriko, ki zveni v nemškonacional-nih, ksenofobskih in šovinističnih ušesih kakor velikonočna pesem v ušesih tistih, ki se veselijo Gospodovega vstajenja. Kdor se spušča na tak retorični nivo, se ne sme čuditi, da ga. prej ali slej dohiti lastna preteklost. Predvsem pa žalite s tem tudi tiste, ki so na lastni koži občutili posledice nacionalističnega hujskanja. Kljub temu nočem trditi, da je to merodajno vplivalo na Vaš volilni uspeh. Nedvomno so ga omogočili predvsem Vaši social- in krščanskodemokrat-ski sotekmeci. Deželnozborski stranki ÖVP in še posebej SPÖ nista pravočasno spoznali svojih oblastniških grehov in resničnih problemov, ki bi jih morali rešiti v korist dežele. Preveč sta bili ujeti v prepričanju, da bo povojna politika proporca, državnega reglementiranja in birokratizma - vključno z vsemi njenimi izrodki - preživela tudi prehod v naslednje tisočletje. Med nerešena vprašanja spada na vsak način tudi vprašanje slovenske narodne skupnosti. Pa kaj Vam bi to pravil, saj. kot izkušen politik to sami najbolj dobro veste. Prav tako Vam je dobro znano, zakaj je eden Vaših predhodnikov, namreč Wagner, uvedel tristrankarski pakt. SPÖ in ÖVP pač nimata poguma, da bi se sami ofenzivno opredelili za celovito reševanje odprtih manjšinskopolitič-nih vprašanj. V kočljivem manjšinskem vprašanju se raje obnašata oportunistično in brez pravega koncepta. Koroški Slonom! Kranjci Vam pravijo, da boste prišli ob jezik in narodnost, če glasujete za Avstrijo. To jo loži Na Koroškem boste lahko kakor do sedaj v miru živeli ter svoj jezik (špraho) in svojo šolo obdržali. Koroški deželni zbor je v svoji 66. seji dne 28. septembra 1920 1. enoglasno sklenil, da bo „glavno načelo bodoče deželne politike sprava in pravičnost”. „Deželne zbor Izjavlja torej — v svcstl si odgovornosti — v imenu po njem zastopanega ljudstva, da hoče čuvati nad jezikovnimi in narodnimi posebnostmi slovenskih Korošcev zdaj in vseh bodočih časih in da bode skrbel za njih duševno in gospodarsko povzdigo ravno tako, kakor za ono nemških prebivalcev. Podrobni načrt, kako je izvesti ta načela, se bo po zopetni združitvi izdelal sporazumno z zastopniki koroških Slovencev.“ Ta slovesna olljula ščiti vse koroške Slovence!" Zato glasujte 10. ootobra za z W- zeleno '^3 glasovnico in pgp** raztrgajte belo! Slovesna obljuba koroškega deželnega zbora pred plebiscitom (28. sept. 1920) Še posebej kočljiva zadeva je koroški plebiscit. Z 10. oktobrom 1920 je neposredno povezano tudi koroško manjšinsko vprašanje, kajti: z izidom plebiscita so koroški Slovenci postali narodnostna manjšina. S tem pa so se znašli v podobnem položaju kakor druge manjšine v Evropi. Kot veste, je ta položaj vse drugo kakor zavidljiv. Manjšine so izpostavljene asimilacijskemu pritisku, hujskanju nacionalističnih krogov iz vrst večine in hegemonističnim pritiskom državnih oblasti. Tako je bilo pred 80-imi leti, dokaj neprijazne do manjšin pa so državne vlade tudi na pragu tretjega tisočletja. Strinjam se z vami, če pravite, da je bil koroški plebiscit demokratični akt v smislu samoodločbe narodov. Kot takega pa ga niso pojmovali samo tisti,, ki so si prizadevali, da ostane takrat še pretežno slovenska Južna Koroška pri Avstriji. Iste demokratične pravice do samoodločbe narodov so se poslužili tudi tisti, ki so glasovali za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dejansko pa so jim to pravico priznali samo do nedelje, 20. oktobra 1920. Ko je bil izid plebiscita znan, so skoraj vsi slovenski učitelji in uradniki prišli ob službo, mnogi pa so morali celo zapustiti deželo. Koroške Slovence, ki so ostali doma in so hoteli ostati zvesti svoji narodni skupnosti, so začeli zmerjati kot „izdajalce domovine”. In še danes smo koroški Slovenci pogostokrat soočeni s tem očitkom. Strinjam se tudi z vami, če poudarjate, da so izid plebiscita v korist Avstrije odločili koroški Slovenci. Gotovo Vam je znano, kaj je botrovalo njihovi odločitvi. Plebiscitna propaganda, s katero so Vaši deželnopolitični predhodniki spretno opozarjali na družbenopolitične in gospodarske prednosti „nedeljive Koroške”, ni ostala brez ustreznega učinka. Predvsem pa Vam mora biti znano, da je posebej pomembno vlogo igrala slovesna obljuba koroškega deželnega zbora, da „hoče čuvati nad jezikovnimi in narodnostnimi posebnostmi slovenskih Korošcev zdaj in v vseh bodočih časih”. Nadalje je deželni zbor slovesno obljubil: „Podrobni načrt, kako izvesti ta načela, se bo ... izdelal sporazumno z zastopniki koroških Slovencev." Spoštovani gospod deželni glavar! V preteklih tednih ste večkrat izjavili, da pričakujete sodelovanje koroških Slovencev na proslavi ob 80-letnici plebiscita. Za to proslavo vlada, tako Vaš ožji sodelavec-klubski predsednik dr. Strutz, veliko medijsko zanimanje po vsej Evropi. Medije bo seveda v prvi vrsti zanimalo, kakšen je trenutni položaj koroških Slovencev v deželi z Vami na čelu. In ali je plebiscitna proslava zares dogodek, s katerim se lahko manjšina tudi identificira. Dobro veste, da Vam koroški Slovenci pri tem ne bomo služili kot stafaža. Sklep zadnje seje KOKS je dovolj jasen. Imate pa edinstveno priložnost, da omogočite končno izpolnitev predplebiscitne obljube deželnega zbora in rehabilitacijo slovenskih žrtev poplebiscitne gonje. V interesu plodnega sožitja si želim, da jo izkoristite - s konkretnimi dejanji. Šli bi v koroško zgodovino kot prvi deželni glavar, ki je razumel resnično sporočilo koroškega plebiscita. 4 Politika Komentar EVROPSKA INTEGRACIJA Meja danes -in jutri? » »ed najbolj priznane in ljudem l\/I najljubše pridobitve združevan-I V I ja evropskih držav v EU šteje prav gotovo padanje meja in mejnih kontrol. V raznih državah Evropske unije, npr. v državah Beneluxa, so se meje zrahljale že pred leti. Tam se je čezmejno sodelovanje in medsebojno prepletanje stopnjevalo do take mere, da je postala meja vse bolj nepomembna. Odpadle niso samo carinske kontrole, ojačilo se je tudi gospodarsko in kulturno sodelovanje. Skratka: ljudje to- in onstran meje so se dejansko bistveno približali. V primerjavi z državami Beneluxa ima Koroška neprimerno slabši geografski položaj, saj nas od južnih sosedov ločijo dosti visoke gore. Tako danes lahko ugotovimo, da kljub odprti meji z Italijo slej ko prej živimo z Italijani hrbet ob hrbtu. Primer Italije nas uči, da odprta meja in skupno članstvo v EU ne zadostujeta za razmah gospodarskega ali kulturnega sodelovanja. Ker ima Koroška slabši geografski položaj kakor drugi predeli EU, je treba z javne strani čezmejno sodelovanje načrtno spodbujati. Čez nekaj let bo pristopila k Evropski uniji tudi Slovenija in mejni prehodi na Karavankah bojo opuščeni kakor današnji prehodi z Italijo. Vprašanje pa je, v kolikšni meri bo to pospešilo tudi kulturno in gospodarsko sodelovanje. Bo Slovenija kljub odprti meji ostala za nas dežela daleč za Karavankami, ki ima v prvi vrsti kulinarični in naftno-derivatni pomen? Globoko sem prepričan, da je tesnejše sodelovanje s Slovenijo na raznoraznih področjih za nadaljnji obstoj in razvoj koroških Slovencev osrednjega pomena. Naloga naših političnih organizacij mora zato biti, da že danes razmišljajo, kako čim bolj izkoristiti nove možnosti, ki se bodo nudile po vstopu Slovenije v EU na področju čezmejnega sodelovanja. To mora biti naše, koroško-slovensko pripravljanje na pristop Slovenije k EU. Drži pa tudi, da smo koroški Slovenci že v preteklosti skušali vzpostaviti ta ali oni okvir za boljše čezmejno sodelovanje. Na te pobude pa pogostokrat ni bilo tistega odziva, ki smo si ga pričakovali. Zato se mora tudi Slovenija v večji meri zavedati pomena, ki ga ima čezmejno sodelovanje za razvoj slovenske manjšine na Koroškem. Karel Hren Zaključek pogajanj EU s Slovenijo leta 2002? Dr. Janez Potočnik in Jaime Garcia-Lombardero sta ključna igralca v pogajanjih Republike Slovenije za pristop k Evropski uniji. I V'ot namestnik glavnega pogajalca - zunanjega I Vministra dr. Dimitrija Rupla - dr. Janez Potočnik ne zastopa Slovenije samo v pogajanjih samih, ampak kot vodja ožje pogajalske skupine koordinira celo zadevo tudi v Sloveniji. Španec Lombardero pa je vodja pogajalske skupine Evropske komisije in s tem pripravlja pogajalska stališča za Evropsko unijo. Oba sta se pretekli ponedeljek - tokrat neslužbeno -srečala na Dunaju. Povabila ju je avstrijska gospodarska zbornica na predavanje o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Lombardero je v svojem referatu razložil splošni potek pogajanj s kandidatkami iz srednje in vzhodne Evrope. Pri tem je opozoril tudi na nujne reforme, ki jih mora opraviti še Evropska unija sama, da bo sposobna vključevati na-daljne države. Te reforme naj bi bile zaključene konec letošnjega leta. Pogajanja s Slovenijo pa naj bi se končala vsaj do konca leta 2002, da bi potem lahko še leta 2003 ali Dr. Janez Potočnik 2004 pristopila Evropski uniji. Dr. Janez Potočnik je v svojem prispevku zelo natančno in obširno nakazal obstoječe težave na posameznih pogajalskih področjih. Z zelo konkretnimi podatki o slovenskih pogajalskih stališčih je dokazal, da skuša Slovenija izpeljati proces vklučevanja transparentno in čim bolj vključevati tudi svoje državljane. Glede transparentnosti pogajanj je lahko potek slovenskega vklučevanja prav gotovo zgled Avstriji. V celoti je treba seveda pripomniti, da ima vključevanje srednje- in vzhodnoevropskih držav v EU teoretično in praktično raven. Medtem ko teorija pravi, da meri Evropa kandidatke z objektivnimi in za vse enakimi merili (npr. sprejem I evropske zakonodaje ali gospo- j darski položaj), bo praksa po- i kazala najbrž drugo sliko. I Že sklenitev sporazuma ° pridružitvi (Assoziierungsab- : kommen) med Slovenijo in EU i se je zaradi izsiljevalcih zah- i tev Italije zavlekla za več let. i Različni bilateralni problemi | utegnejo ovirati tudi dokončni vstop kandidatk v EU. Slove- ■ nija bi lahko ponovno dobila težave z Italijani zaradi istrskih optantov, z Avstrijo pa zaradi nemškogovoreče manjšine, lastnine Nemcev, ki so pobegnili iz Jugoslavije po drugi svetovni vojni, ter zaradi Krškega in Lipicancev. Podobne probleme imata tudi Češka in Poljska. Za vse pa velja, da odprta bilateralna vprašanja ne sodijo v pristopna pogajanja in da bi pristajanje na izsiljevalce zahteve bilo usodno za nadaljnje bilateralne odnose. Karel Hren INFO - POGAJANJA Z EU Kdo se pogaja? Pogaja se vsaka država-kandidatka posebej s petnajstimi članicami EU v obliki tako imenovanih pristopnih konferenc. Že dve leti se EU pogaja s Slovenijo, Češko, Poljsko, Estonijo, Madžarsko in Čiprom. Pred kratkim pa so se začela pogajanja še s Slovaško, Latvijo, Litvo, Romunijo, Bolgarijo in Malto. O čem se pogaja? Pogoj za vstop v EU je prevzem pravnega reda EU. Zaradi posebnih razmer ob pristopu so možne izjeme glede določil EU za določen rok. Te prehodne določbe so potem del pristopnega sporazuma. Republika Slovenija je zahtevala prehodne določbe predvsem na področju kmetijstva in okolja. Kako se pogaja? Najprej pripravi država kandidatka svoja pogajalska izhodišča in jih posreduje Evropski komisiji. Na podlagi mnenja Evropske komisije Svet EU (države-članice) sklene svoja skupna stališča za pogajanja. Pogajanja potekajo na dveh ravneh: naj- prej na ravni namestnikov zunanjih ministrov (za EU: vodje diplomatskih predstavništev pri EU, za Slovenijo: dr. Janez Potočnik kot vodja ožje pogajalske skupine), nato pa na ravni zunanjih ministrov držav-članic in države-kandidatke. Kakšenje cilj pogajanj? Pogajanja se zaključijo s pristopnim sporazumom. Sporazum morajo nato še potrditi (ratificirati) evropski parlament, parlamenti držav-članic EU in parlamenti vstopajočih držav. Razno 5 retekli četrtek je Koroška V-J dijaška zveza v Mohorjevi I imela občni zbor. Stari odbor je poročal o svojem delovanju, Danijel Wuttej je podal finančno poročilo, natančno posredoval Podatke o izdatkih in podporah. Predsednica Olga Zablatnik je v svojem poročilu poudarila višek delovanja v lanskem letu, to je bil dobrodelni festival za SOS Kinderdorf, ko so lahko mladincem Predali 85.000 šilingov izkupička. V svojem poročilu je predsednica omenila tudi stike z mladinskim klubom iz Črnuč, o sodelovanju na seminarju FUENS in posebej izpostavila, da je KDZ v svojih Prostorih srečevališče za slovensko mladino, kjer se mladi pogovarjajo slovensko. Ob tem se je zahvalila Mohorjevi, dr. Korenu za pomoč pri prostorskem problemu. Omenila pa je tudi, da klubu škodujejo slabe govorice, ki se zunaj klubskih prostorov širijo. Na občnem zboru sta spregovorila tudi Karel Smolle, ki je izpostavil pomembnost KDZ in se ie mladini zahvalil za aktivnosti, saj nudi posebno ponudbo za slovensko mladino, ter Nužej Tol-maier, ki je menil, da je dijaška zveza pohvale vredna iniciativa; hkrati je izrazil željo, da bi KDZ kritično spremljala delovanje CELOVEC: V KDZ bodo odslej vključeni tudi viosokošolci Koroška dijaška zveza ima novega predsednika -Andreja Einspielerja. Vendar to ni edina novost - v KDZ naj bi bili vključeni tudi visokošolci. Krščanske kulturne zveze. Predsednik občnega zbora Miha Zablatnik je predstavil spremembe pravil KDZ, pri čemer je treba izpostaviti člen o članstvu, kjer so povečali starost članov na Na občnem zboru so izvolili naslednje odbore: • Skupinski zbor srednješolcev: Andrej Einspieler (predsednik), Melitta Kuglitsch (1. namestnica), Matej Merkač (2. namestnik), Katarina Hartman (tajnica), Breda Zablatnik (njena namestnica), Danijel Wuttej (blagajnik), Janja Kolter (njegova namestnica), Mihi Krištof in Anja Wieser (gledališka referenta), Tanja Malle (foto-krožek), Marko Loibnegger, Urša Oštir, Mateja Kerbitz, Romana Opetnik (klubski referenti). • Skupinski odbor višješolske veje: se bo še izvolil. • Osrednji odbor: Andrej Einspieler (predsednik), Olga Zablatnik (1. namestnica), Mihi Krištof (2. namestnik), Tina Smolle (tajnica), Danijel Wuttej (blagajnik), in delegati. • V nadzornem odboru so: Allna Zeichen, Mira Trampusch in Simona Hartman; v sosvetu pa Sigi Kolter, Justi Hribernik in Miha Zablatnik. 27 let. Že dalj časa se je v KDZ diskutiralo o tem, da bi povišali starost, saj bi se tako spet poživila višješolska veja in da bi ugodili želji številnih študentov, ki bi radi po maturi še bili vključeni v dijaško zvezo. Novi predsednik Andrej Einspieler, četrtošolec TAK, je v starem odboru že sodeloval kot klubski referent in menil, da je KDZ zelo pomembna institucija za slovensko mladino. KDZ ima za letošnje leto obširen program, ki sega od glasbenih in športnih prireditev do branj, razstav in gledališke dejavnosti. V klubu bi namreč radi oživili gledališko skupino oder mladje. V pogovoru z Našim tednikom je Andrej Einspieler še enkrat poudaril, da so klubski prostori pomembni za slovensko mladino, saj se tam dnevno srečavajo dijaki obeh višjih celovških šol in da se pogovarjajo v slovenščini. Na vprašanje, zakaj hoče KDZ vključiti visokošolce, je povedal, da v zvezi potrebujejo odrasle, ki bi jamčili in dali različne pobude. S tem pa KDZ nikakor noče biti konkurenca študentskim klubom. Vedno glasnejša je postajala zahteva in želja študentov, da so vključeni v KDZ in da lahko po maturi še sodelujejo pri raznih akcijah, tako Einspieler, gf CELOVEC_______________ Odličje založbi „Drava” za človekove pravice Pretekli ponedeljek je celovška založba „Drava” prejela mednarodno priznano nagrado „Offene Alpen/Od-prte Alpe” skupine C.E.D.R.I. za človekove pravice. V utemeljitvi je zapisano, da „Drava” nagrado prejema za publicistično dejavnost in angažma za begunce in za jezikovne manjšine na stičišču med Balkanom in zahodno Evropo. Lavdacijo je imel škof Jacques Galliot iz Pariza, znan tudi pod imenom „škof revnih”. Škof Galliot: „Evangelij ni nevtralen, zahteva jasno besedo in spoštovanje šibkejšega.” PISMO BRALCA Koroška poje 2000 V nedeljo sem bil na osrednji prireditvi „Koroška poje”. Dovolite mi samo eno pripombo. Izredno pozitivno me je skladateljsko presenetil zadnji komad gospoda Oražeta „Koroška poje 2000”, ki je v zelo zanimivi kompoziciji povezal nekaj ziljskih in rožanskih narodnih v sodobno skladbo. Mislim, da je tudi prav, da je vsaj ena programska točka na ravni „resne glasbe” in da se trudimo za predvajanje glasbenega prvenca. Torej izredno zanimiva glasbena stvar. Vendar za izvajanje drugič nekoliko več trdih vaj. Skladatelju pa čestitam. Karel Smolle IVO Vajgl, slovenski veleposlanik na Dunaju (na sliki v sredini), je obiskal slavnostno prireditev ob 10-letnici Dvojezične trgovske akademije. Ob tej priložnosti sta mu predsednik Centra avstrijskih narodnih skupnosti mag. Marjan Pipp in njegov predhodnik Karel Smolle uradno izročila Narodnostni report 2000 -avtentično poročilo avstrijskih narodnih skupnosti o njihovem trenutnem položaju. OGLAS Euro-restavracija v Euro Diplomat Hotelu v Gorici (Italija) išče za delo v restavraciji gospo ali gospodično, strokovno usposobljeno z znanjem jezikov. Ponudbe pošljite na naslov: Euro Diplomat Hotel, Corso Italia 63, 34170 Gorizia, Italy - ali po faksu: 0039/ 481/31658. OD 24. MARCA NAPREJ Kulturna vigred v rožanskih občinah Rož. Slovenska prosvetna društva v Rožu vabijo od 24. marca do 9. aprila na skupno 21 kulturnih in izobraževalnih prireditev, ki jih prirejajo v okviru „Rožanske kulturne vigredi". Prvi dve prireditvi bosta v petek, 24. marca, v Šmarjeti (film „O saneh...) in v Sele-Kotu (film „Lovčeve sanje“). Zaključek vigredi bo v nedeljo, 9. aprila, z dnevom domačih jedil pri Adamu v Svečah. V 89. LETU STAROSTI Umrl je Janko Oitzl Borovlje. V 89. letu starosti je ta teden umrl dolgoletni zadružnik in rojak Janko Oitzl. Pokojnika bodo položili k večnemu počitku v petek, 17. marca, ob 15. uri na pokopališču v Borovljah. Več v naslednjem NT. INICIATIVA OBČINE 2,8 mio. šilingov za stara stanovanja Brnca. 40 let stara občinska stanovanja na Brnci (Korpitsch-str. 2 do 10) bodo končno obnovljena. To je na minuli seji občine Bekštanj soglasno sklenil občinski svet. Dela za obnovo, ki naj ne bi prekoračila 2,8 mio. šil., pa so po razpisu že dodeljena raznim podjetjem. Kar zadeva kurjave stanovanj, pa občina ni nenaklonjena, da bi ob priložnosti kurili tudi z zemeljskim plinom. V Pogorjah pri Ločah pod starim gradom naj bi nastalo igrišče za golf. Celovec je ignoriral Bekštanj Zamujena tri leta za občino Bekštanj v zadevi igrišča za golf. Bekštanj. Že pred tremi leti je občina Bekštanj vložila predlog o projektu igrišča za golf pri deželni vladi, toda pristojno osebje v Celovcu ga očitno ni jemalo resno. Večkrat se je namreč bekštanjska delegacija na čelu z županom Hämischem odpravila v Celovec na informacijski posvet, vendar tamkajšnji uradniki mdr. niti niso vedeli, kje naj bi bilo vloženo projektno gradivo. „Vedno spet sem moral nositi gradivo k odgovornim v Ce- lovec, ti pa niso vedeli, kam so svojega shranili," je na minuli občinski seji dejal župan Harnisch ter s tem pokazal na neurejene razmere pri pristojnih na deželni vladi. Še dodatno pa je razburilo bekštanjske občinske mandatarje torej pred veljavnostjo novega zakona o občinskem načrtovanju. Da nato od vlade nihče ni sporočil občini, da mora ob veljavnosti novega zakona ponovno vložiti projekt, pa je povsem nerazumljivo. Bekštanjske-mu občinskemu svetu vsekakor ni preostalo drugega, da v upanju na obravnavo pri deželni vladi ponovno vloži pro-Idilično Dobniško jezero je občina Bekštanj zopet Je^ za igrišče. dala v zakup domačinki Karin Düregger. Dobniško jezero. Za zakupništvo Dobniškega pismo, ki so ga prejeli od deželne vlade in v katerem je pisalo, da je občina v zadevi projekta igrišča za golf zamudila vse roke in zaradi tega doslej ni prišlo do obravnave. V resnici je občina vložila projekt dva meseca prezgodaj, jezero so se potegovali štirje kandidati, občina pa je izbrala domačinko Karin Düregger, ki je imela zakupniško pravico tudi že v preteklih letih. Franc Sadjak V soboto velik mednarodni koncert v Hodišah Hodiše. To soboto, 18. marca, ob 20. uri, vabi SRD Zvezda v Grajsko štalo na mednarodni, trijezični koncert pod geslom „Pesem združuje - Gesang verbindet - II canto unisce“. Nastopili bodo zbori iz Italije, Slovenije in Koroške, ki so že lani navdušili hodi-ško publiko. Predstavili se bodo Ljubljanski oktet, Vokalensemble Kärnten, nonet „Vasovalci", Coro „Perosi“ di Fiumicello, Dekliška pevska skupina Maribor in Oktet Hodiše. Predsedniku SPD Zvezda Toniju Mikschetu je useplo za koncert dobiti za pokrovitelje župane iz štirih držav, kar daje prireditvi dodatni mednarodni okvir. Dekliška pevska skupina iz Maribora poje modeme ritmične pesmi in bo v Hodišah gotovo navdušita. OD 2. APRILA NAPREJ Kulturni teden prvič v Šmohorju Šmohor. Prvič bo „Kulturni teden koroških Slovencev“ v okraju Šmohor. Teden prireja Biro za slovensko narodno skupnost pri Koroški deželni vladi v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in SPZ. Odprtje bo v nedeljo, 2. aprila, ob 18. uri v mestni hiši v Šmohorju s kulturnim programom, ki ga bosta oblikovala MePZ Danica in MGV Heimat Dellach. Na programu kulturnega tedna je skupno pet prireditev in ga bodo zaključili v petek, 5. maja, z ra-stavo Narodopisnega inštituta Urban Jarnik na temo „Noše in oblačilna kultura na Zilji". Iz naših občin Holzer in Peketz sta si v laseh Občinski dolg in združitev lovišč sta bili vroči temi zadnje seje v občinskem svetu. Škocijan. V občinski sobi veje vedno ostrejši politični veter. Na minuli občinski seji pretekli torek je prišlo do ure dolgega verbalnega dvoboja med županom dr. Albertom Holzerjem (SPÖ) in podžupanom Josefom Peketzem (ÖVP), ter med SPÖ in bivšo koalicijo ÖVP, FPÖ, GL. Ta koalicija po izstopu H. A. Marolta iz FPÖ sicer formalno ne obstaja več, toda v večini vprašanj še. 30 mio. šil. dolga? Župan Holzer je očital Peketzu, da je le-ta kot finančni referent spravil občino v treh letih v finančni bankrot in da ima občina Škocijan skupno 30 mio. šilingov dolga. Peketz je te očitke ostro zavrnil in menil, da znaša dejanski minus iz leta 1999 le 1,4 mio., ostali denar da bo občina še dobila. Kontrola. Predsednik kontrolnega odbora mag. Vladimir Pol-zer (GL) je v svojem poročilu ugotovil, daje proračun občine Škocijan znašal v lanskem letu 289,9 mio. šilingov. Dejanski dolg znaša trenutno 14 mio. šilingov, ki pa se bi lahko še znižal na 1,4 mio., če bo občina dobila še vse obljubljene denarje. Nadaljnja finančna luknja v višini 16 mio. pa je nastala zaradi gradbenih projektov, za katere pa naj bi bila finančna sredstva zagotovljena. „Svet v redu.“ Za finančnega referenta Peketza je svet na osnovi teh številk v redu, v bistvu so ga pri tem potrdili tudi FPÖ, GL in Marolt. Za župana Alberta Holzer-ja in SPÖ pa je občina tik pred finančnim bankrotom. Holzer je celo najavil, da bo kot župan vzel finančnemu referentu Peketzu pravico za izdajanje denarja. Po izredno vroči diskusiji je bil lanski obračun sprejet s 13:10 (SPÖ proti). Lovišče. Nadaljnja vroča tema je bila združitev občinskih Jovišč I (Škocijan-59 lovcev) in II (Šentpri-mož/Rikarja vas 19 lovcev). Ker so se lovci lovišča II zelo branili združitve, je bilo tudi v občinskem svetu mnenje deljeno. Milan Wut-te (GL) je menil, da ni pravih, oprijemljivih vzrokov za združitev. Zupan Albert Holzer pa je bil drugega mnenja, da imajo škocijanski lovci premajhno lovišče, v lovišču II pa naj bi štirje lovci sami uplenili večino divjadi. Pred sejo so skušali v konsenzu združiti lovski družbi, kar pa ni uspelo. Občinski svet se je v glasovanju s 15:8 izrekel za združitev. Zdaj imata obe družbi možnost, da se potegujeta za lovišče, tista, ki bo ponudila največ, bo dobila tudi lovišče. Skušali pa bodo prej najti konsenz, kar pa je pod trenutnimi izhodišči zelo malo verjetno. Silvo Kumer Katera lovska družba bo ponudila višjo najemnino za škocjansko lovišče? Spor med lovci bi lahko prišel zelo v korist posestnikom gozdov. SPÖ (z leve: Rabl, Krainz, Holzer, Sertschnig, Müller) je izredno ostro kritizirala finančno politiko finančnega referenta Peketza. Vzroka za paniko ne vidijo ostali škocijanski mandatarji (z leve) Kristijan Sadnikar, Milan Wutte (GL) in Heinz Marolt. Desno odbornika SPÖ Emilie Vejnik in Andreas Silan. Foto: Kumer Reku so Naša občina je praktično bankrotirala in jaz sem župan najbolj zadolžene koroške občine. Kriv vsega pa je Peketz, ker nima nobenega pojma o financah. Vsak dan pride Peketz na občino z aktivitetami, za katere nimamo denarja. Ne pustim ti več tako naprej „voziti"! To bo imelo še posledice pred državnim tožilcem. Peketz, tebe je treba nagnati iz naše občine. ŽUPAN ALBERT HOLZER (SPÖ) Občina ima po mojem računu samo 1,4 mio. dolga in sem ponosen, da smo toliko projektov izvedli v prid občanov. FINAN. REF. JOSEF PEKETZ (ÖVP) 99 % vseh sklepov smo sprejeli soglasno, tudi s tvojim glasom, gospod župan. H. A. MAROLT (DIVJI ODBORNIK) Finančni referent denarja ni poneveril ali po praznem zapravil. Investicije so prišle občanom v korist! Minus, ki je nastal, bomo pač morali skupno poravnati. Celotna kritika je v prvi vrsti strankarsko politično motivira- na. MILAN WUTTE (GL) PRESENETLJIVO Nov podžupan v občini Pliberk Pliberk Povsem nepričakovano je oddal svojo | funkcijo 1. podžupan in finančni re-ferentPbiiiip Mainz PhillipHainz (ÖVP). Novi 1. je odstopi! podžupan bo do-slejšnji mestni svetnik Gottfried I Stöckl. Mesto fi-1 nančnega referenta pa bo prevzel odbornik Johan- G. Stöckl je nes Tomič iz Re- novipodžupan pelj, ki naj bi prvotno nadomestil Stčckla kot kulturnega referenta v mestnem svetu. JC UUStUfJIl o TURIZEM Zelo pozitiven razvoj na Peci Peca. Letos so na Peci našteli več ko 70.000 dnevnih smučarjev, kar je pozitiven razvoj. Poleti bo ARGE Petzenland nadaljevala z načrti in bo kupila smučišče, ki ga želi razširiti tudi na slovensko stran. V načrtu je tudi gradnja igrišča za golf ter zidava velikega novega hotela. SOGLASEN SKLEP Pliberk: nov park Občina je za 2,1 mio. šilingov kupila zemljišče med železnico in bloki v Heimstrasse, kjer naj bi nastali nov park in nova parkirišča za pokopališče. Velik prometni vrh v Šmihelu Danes v petek, 17. marca, se v Šmihelu srečajo ministri Slovenije in Avstrije. Vsebina pogovorov bo izboljšava prometnih povezav med državama. Šmihel. Danes v petek, 17. marca, se bodo ob 10. uri dopoldan pri Loserju v Šmihelu srečali visoki politični predstavniki iz Slovenije in Avstrije. Tema pogovorov je izboljšava prometnih vezi in infrastrukture med obema državama. Šlo pa bo tudi za izboljšavo prometne infrastrukture občin na Južnem Koroškem. Na listi gostov so med drugim slovenski prometni minister Anton Bergauer, avstrijska ministra Martin Bartenstein in Michael Schmid, deželna glavarja Jörg Haider in Waltraud Klasnic, ter direktorja HL AG in ÖBB Prenner in Draxler. Občini Bistrica in Pliberk bosta na srečanju zastopala župana Janko Pajank in mag. Raimund Grilc. EL bo zastopal njen predsednik Andrej Wakounig. Pričakovati je, da bo tudi most čez Dravo pri Lipici točka teh pogovorov, saj je to ena izmed najbolj pomembnih zahtev občin spodnje Podjune. Bilateralni politični pogovori se bodo pri Loserju po tiskovni konferenci končali ob 13. uri s skupnim kosilom. Silvo Kumer Ta konec tedna spet vabi Jožefov sejem Jožefov sejem v Dobr-li vasi. Od petka, 17. marca, do nedelje, 19. marca, bo v Dobrli vasi spet tradicionalni Jožefov sejem. Glavne ulice in trg v Dobrli vasi bodo tri dni zasedli trgovci, letos pa bo postavljen celo večji šotor z glasbo in razvedrilnim programom pred Rutar Centrom. V Kulturnem domu bodo priredili dan odprtih vrat, otroški vrtec „Mavrica“ pa nudi v nedeljo staršem brezplačno varstvo svojih otrok od 6. leta starosti naprej. Na vse Jožefe in Jožice pa čaka posebno darilo, ki ga jim poklanja na občinskem uradu občina Dobrla vas. S seboj je treba prinesti samo veljaven osebni dokument. Celotna Dobrla vas bo veliko tržišče, tudi letos spet pričakujejo na tisoče obiskovalcev. Po letnem občnem zboru so podjunski vižarji pri Jutti igrali, se zabavali in peli ves nedeljski večer. PRI JUTTI Šmihelski vižarji igrajo z veseljem Šmihel. Društvo podjunskih muzikantov (Musikantenstammtisch Jauntal) je imelo preteklo nedeljo svoj občni zbor pri Jutti v Šmihelu. Za predsednika so muzikantje potrdili Dietmarja Wriesniga iz Dvora, nato pa so igrali in peli domače koroške pesmi, in to v obeh jezikih. Najstarejši član društva je Karl Kot-schnig, ki je star že nad 80 let, na harmoniki pa zna še vse znane domače viže. Muzikantje se srečavajo redno v domačih gostilnah in igrajo pred publiko. S tem hočejo obdržati del ljudske glasbe, ki je bila svojčas veliko bolj živa med prebivalstvom kot danes. Tudi globaška ljudska šola sodeluje pri projektu za varstvo okolja. Podžupan Bernard Sadovnik (levo) se je o tem sam prepričal, učiteljica Josefina Greiner (desno) in šolarji pa so mu svoje delo radi pokazali. Globašani zelo sensibilni pri varstvu svojega okolja Globasnica je članica Aliance za varstvo okolja in želi biti na Koroškem zgledna. Teden varstva okolja naj bi za to temo sensibiliziral prebivalstvo. Globasnica. Globaški podžupan Bernard Sadovnik je v svoji občini odgovoren tudi za varstvo okolja in skuša na tem področju postaviti nove iniciative, ki naj bi bile zgledne tudi za druge občine. Občina Globasnica je kot ena prvih pristopila k Alianci za varstvo okolja (Klimabündnisgemeinde) in hoče pospeševati predvsem alternativne energije. Pionirsko delo na tem področju opravlja občinski odbornilk Marko Gregorič, ki je kolege v občinskem svetu prepričal, da se je občina odločila, da greje občinsko hišo in otroški vrtec s kurjavo na lesne sekance. Kljub vsem prizadevanjem je deželna vlada ustavila Globaša-nom podpore za alternativne energije, kar ima na žalost tudi posledice za privatnike, ki so zaupali in svoje kurjave prestavili na alternativne energije. S tednom varstva okolja pa hoče podžupan Sadovnik tudi deželi Koroški pokazati, da si Globašani zaslužijo podpore in da je občina zgledna za druge v spodnji Podjuni. Pretekli torek so Teden varstva okolja odprli s predavanjem mag. Christiana Salmhoferja na temo „Varstvo okolja, je skrb nas vseh“. V soboto dan odprtih vrat. Zaključili pa bodo eko-teden v soboto z dnevom odprtih vrat pri Marku Gregoriču v Mali vasi, kjer si bodo lahko obiskovalci od 9. do 13. ure ogledali biokurjavo in do- bili tudi ustrezne informacije od strokovnjaka. Podrobne informacije daje podžupan Bernard Sadovnik tudi osebno (tel. 0676/35 18 975). Silvo Kumer RAZISKAVE POTRDILE Tudi v Galiciji je termalna voda Galicija. Geološke raziskave so potrdile, da je tudi na območju Galicije termalna voda. Še letos vigredi bodo izvedli nadaljnjo raziskavo in nato odločili, ali bodo vodo tudi koristili. Stroške za raziskavo v višini 500.000 šilingov so plačale občine Galicija, Žitara vas, Grabštanj in Dobrla vas. MARKETING __________ Podjunsko olje kot projekt TAK Celovec-Pliberk. Letošnji maturantje Dvojezične trgovske akademije so pri podjunskih kmetih vso leto raziskovali proizvodnjo in marketing olja. V ponedeljek, 20. marca 2000, bodo svoje rezultate predstavili javnosti. Imajo menda tudi celo vrsto novih predlogov. Predstavitev bo ob 20. uri v Posojilnici-Bank. O podjunskem olju so dijaki TAK izdelali poseben projekt. V Železni Kapli dobi tržno središče nov obraz Po 30. juniju bo imel Glavni trg popolnoma novo, lepšo podobo. Železna Kapla. 18 milijonov šilingov bo občina Železna Kapla skupno z zvezno cestno upravo^ investirala v prenovitev trga v Železni Kapli. 2/3 stroškov bo nosila občina, ki dobi za ta projekt izredne finančne dotacije dežele Koroške. Dela naj bi bila končana do začetka glavne turistične sezone, najkasneje do 30. junija. Do takrat je treba v Železni Kapli računati s prometnimi ovirami, cesta bo prevozna večinoma le enosmerno. Od trafike Moritz do farne cerkve bodo cesto na širini 5,20 metrov adaptirali in med drugim ustvarili tudi sodobna parkirišča. S tem naj bi postal celoti trg optično bolj pri- - , viačen Si|V0 Kumer Od farne cerkve naprej obnavljajo celotni trg v Železni Kapli. 10 10 let TAK 10 let TAK/Kultura „V ospredju so jeziki in bližina do prakse” Pogovor s prof. mag. Majo Amrusch-Hoja, ki od ustanovitve naprej vodi Dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu. Gospodarstvo in večjezičnost sta ob ustanovitvi biti boi j ali manj osnovi oz. temelja učnega načrta TAK. Se jima je po desetih letih pridružilo še tretje posebno težišče? AMRUSCH-HOJA: Letos smo uvedli informacijsko tehnologijo, ki je v gospodarstvu takšna podpora, da brez nje skorajda ne moreš več uspešno delovati. Z novim učnim načrtom - od leta 1994 naprej - smo uvedli tudi projektni menedžment, pri katerem se krepijo osebne ključne kvalifikacije učencev. To pomeni, da znajo samostojno nastopati in si poiskati gradivo za projekte. Pri tej korespondenci, bodisi pri telefonskih klicih ali v internetu, pa uporabljajo več jezikov. Nekateri razredi so nekajkrat opozorili nase s posebnimi projekti, ki so biti celo nagrajeni. Katere projekte uvrščate v krog najuspešnejših? AMRUSCH-HOJA: Sedaj novi učni načrt sicer predvideva predmet projektno delo in projektni menedžment, toda naša šola je že vedno delala veliko projektov. Maturantje in tretji letnik morajo delati projekte, da grejo v podjetja, da si poiščejo gospodarske partnerje, da obdelujejo snov in jo javno predstavijo. Vsako leto imamo potem dan projektnih del in po učnem načrtu je vsak učenec obvezan, da svoje projektno delo zagovarja tudi pri maturi. Zato imamo veliko dobrih projektov, ker se učenci zelo potrudijo. Kar se tiče nagrad na tekmovanjih, pa jih je bilo več. Na primer je bil lanski peti letnik pred enim letom na sejmu IFA-BO na Dunaju in tam med vsemi šolarji projekta telekom v Avstriji prejel prvo nagrado. Dobivamo tudi dobre ocene pri raznih rankingih, na primer pri rankingu revije News: tam smo postali dvakrat drugi. AH se je „slogan” šote: „Danes sošolci - jutri poslovni partnerji!” doslej že uresničil v poklicnem vsakdanu kakšnega absolventa? Ravnateljica prof. mag. Maja Amrusch-Hoja. AMRUSCH-HOJA: K temu vprašanju je treba povedati, da so prvi maturantje pred petimi leti zapustili šolo in mnogi šele sedaj zaključujejo študij. Vendar sem prepričana, da tisti, ki so že v poklicu oz. ki so takoj po maturi šli v poklic, z nekdanjimi sošolci navezujejo stike in se tudi srečavajo. TAK navezuje stike in sodeluje z raznimi drugimi šotami, , predvsem iz Slovenije. Kakšen pomen za učence pa imajo ta partnerstva? AMRUSCH-HOJA: Za učence je zelo pomembno, da spoznajo način dela tudi na drugih šolah. Tam se seznanijo z novimi sošolci oz. novimi partnerji. Sprejemajo nove ideje in skupno delajo k eni temi. To ne širi le njihovega horizonta, temveč jim pride v korist tudi pri jezikovnem izpopolnjevanju. Prav tako spoznavajo nova prijateljstva in nova strokovna področja ter se drug od drugega učijo. Z večjezičnim poukom na šoli se učencem posreduje pomemben pogoj za poznejše čezmejno poslovanje. Kakšno pa je splošno znanje jezikov učencev? AMRUSCH-HOJA: Učenci imajo jezikovni profil Alpe-Ja-drana, kar je za nas zelo pomembno, saj v tem območju živimo. Da morajo znati angleščino kot drugi materni jezik, pa je samoumevno. K temu jeziku bi rada dodala, da smo ga ojačili s tem, da se v 4. in 5. letniku pri pouku biologije uporablja angleščina kot delovni jezik. Vsekakor pa sem prepričana, da imajo naši učenci zelo visoko raven pri jezikovni izobrazbi. Kakšne prednosti ima TAK v primerjavi npr. z drugimi celovškimi trgovskimi akademijami. AMRUSCH-HOJA: Mi se razlikujemo z dvojezičnim poukom, imamo dodatno število ur slovenščine v našem učnem načrtu, razvijamo oz. smo v projektu razvili lastne učbenike - tudi slovenske, ki so identični k nemškim in jih tudi uporabljamo pri pouku - tako pri nemškem kot slovenskem učnem jeziku. Poleg tega smo ena od treh trgovskih akademij na Koroškem, ki letos delajo na šolskem poizkusu informacijski menedžment. Izstopamo pa tudi z našimi povezavami, ki jih imamo s šolami v sosednjih državah. Znano je, da v preteklosti pogosto ni bilo najboljšega sodelovanja oz. vzdušja med profesorskima zboroma TAK in SG - predvsem pa med obema ravnateljema ne. Se je vzdušje medtem izboljšalo? AMRUSCH-HOJA: Osebno nikoli nisem imela težav. Seveda pa se je šola ob začetku morala boriti za lastne prostore in profesorski kader. Vsaka šola ima pač svoj profil in mora gledati, da nudi to, kar potrebuje v današnjem času. Sedaj imata obe šoli zelo lepo razdeljene prostore in s tem so izginile problemske^ točke. Še beseda k perspektivam oz. k nadaljnjim ciljem in projektom šote? AMRUSCH-HOJA: To so: Temeljita jezikovna izobrazba prostora Alpe-Jadran, ojačenje tujih jezikov, intenzivna strokovna izobrazba, ojačenje še več informatike in še boljše sodelovanje z gospodarstvom. Hvala za pogovor. Franc Sadjak BILČOVS Po satelitu so se pogovarjali z dr. BW Stefanom Šalejem (majhna slika) v brazilskem mestu Beto Horizonte. Plesni vložek na jubilejni prireditvi. JUBILEJ DVOJEZICTRGOVSKE AKADEMIJE V služli gospodarstva alpskojadranske regije Dvojezična TAK pa presega le regionalnih mej, temveč tudi v evropske. x"\ lavnostna prireditev ob 10-let-^^nici Dvojezične TAK je doka-V»zzala, da je šola Izpolnila pričakovanja. S svojo večjezično izobraževalno dejavnostjo, usmerjeno v alpsko-jadransko gospodarstvo, omogoča, tako kot Višja šola za gospodarske poklice v Šent-petru, dijakom odlične poklicne perspektive. Zelo plodno sodeluje tudi z renomiranimi podjetji, mdr. s Telekom Austria in Zvezo Bank. Prav tako uspešno^ sprejema globalizacijske izzive. Še več: po zaslugi pokojnega dipl. inž. Jožeta Bavdaža in dr. Bogdana Štefana Šaleja je bila vzor za šolo v brazilskem mestu Belo Horizonte, s katero jo veže tudi partnersko sodelovanje. Več o njenem delovanju lahko preberete v pogovoru z ravnateljico mag. Majo Amrusch-Hoja. Na tem mestu bi radi spomnili le še na dejstvo, da je bila Dvojezična TAK predvsem tudi sad Smolleje-vega parlamentarnega delovanja. Porodni krči so bili zelo hudi, sedaj pa je uspeh šole prepričal celo Haiderja, ki ji je prvotno nasprotoval. Jubilejne prireditve se je udeležil osebno in šoli čestital mdr. tudi v slovenščini. -Kuj- // T\S 'o smo leta 1988 ustanovili Slovensko gospodarsko zvezo, je bil eden naših glavnih ciljev, da dobimo Dvojezično TAK. Zavedali smo se, da predstavlja gospodarsko dobro izobražena mladina bazo za sodelovanje v alpsko-jadranskem prostoru. Danes lahko s ponosom ugotovimo, da Dvojezična TAK uspešno gradi ta naš skupni gospodarski prostor. DR. MATEVŽ GRILC, predsednik SGZ I /imenu Višje šole za gospo-V darske poklice Šentpeter Dvojezični TAK iskreno čestitam k vsem dosežkom in ji želim obilo uspehov v prihodnosti. Prav prisrčno pa čestitam tudi ravnateljici mag. Maji Amrusch-Hoja, saj je bila dolga teta kolegica našega učiteljskega zbora. MAG. ŠTEFAN SCHELLANDER, ravnatelj /^len 7 A DP je privede! koro-Lzš/re Slovence iz pedagoške teme prejšnjih stoletij in jim odpri na stežaj vrata v višjo izobrazbo. Po Slovenski gimnaziji in ČESTITKE DVOJEZIČNI TAK Višji šoli za gospodarske poklice v Sentpetru je odstrla pred 10-imi leti ustanovljena Dvojezična trgovska akademija slovenski narodni skupnosti pot v gospodarsko usmeritev in s tem zapolnila vrzel v izobraževalnih ponudbah. Ob 10-ietnici obstoja čestitam in želim tej najmlajši pedagoški ustanovi za koroške Slovence, da si še bolj utrdi mesto v koroškem šolstvu. DR. REGINALD VOSPERNIK, ravnatelj Slovenske gimnazije /-) vojezična TAK je edinstve-Una v Avstriji. DR. TEODOR DOMEJ, šolski nadzornik /-) vojezična TAK je pomagala, Lsda smo v brazilskem mestu Beto Horizonte lahko začeli z moderno izobraževalno dejavnostjo. Za to pomoč se ji iskreno zahvaljujem. Prav tako vetja moja zahvala avstrijskim šolskim oblastem in koroški Gospodarski zbornici. V Braziliji doslej nismo poznati šolskega sistema, ki bi izhajat iz privatizacijskega koncepta in globalizacije. Čestitam avstrijskim šolskim organom za vzgojni sistem, ki temelji na naslednjih vrednotah: prvič - vzgajati državljane v demokratičnem duhu, drugič - prilagajati se novemu svetu in njegovim izzivom. I/ Braziliji še naprej računamo z avstrijsko pomočjo. MAG. BOGDAN ŠTEFAN ŠALEJ Zamenjane vloge... Gledališka skupina SPD Bilka je uprizorila komedijo Gugalnik Novaka Novaka, kjer moški prevzame vlogo žene, gospodinje. V Bilčovsu je to bil Rado Mahnič, ki ga je zaigral Sigi Kolter. Njegova žena Olga (Marija He-denik) je dobila službo in zato je Rado oblekel kuhinjski predpasnik in skrbel za dvojčka Tineta in Bineta. Presenetil je kot gospodinjec, ki se je odlično razumel tudi s sosedami, kot npr. z Danico (Kati Zablatnik), ki mu je postala prava prijateljica. Smešnih elementov in humorja v komediji ni primanjkovalo. Pri tem je seveda izstopal dedek, ki ga je odlično upodobil Gusti Zablatnik, prav s svojim bilčovskim naglasom je zabaval občinstvo. Zanimiva sta bila tudi ljubosumnež Friderik (Mihi Miškulnik) in zaročenka Bubili (Andreja Kropiunig). Prometna žrtev (Krista Krušic, nastopila je tudi kot soseda) je s svojimi povoji bila smešna, prav tako Inkasant (Franci Krušic, nastopil je tudi kot Radotov prijatelj Bojan). Igralcem velja zahvala, saj so v igro vložili veliko truda, predvsem glede obširnega besedila. To komedijo je režirala Bernarda Gašperšič, v Bilčovsu je poskrbela že za deveto igro. Za sceno sta bila odgovorna Gusti Zablatnik in Melitta Reichmann, Dominik Reichmann pa je bil vodja predstave. Škoda le, da režiserka ni poskrbela za to, da dogajanja ni prestavila na Koroško. Olga bi se lahko peljala po Rožanski cesti namesto po Celovški proti Bilčovsu in ne proti Šiški. Ta majhna sprememba bi naredila komedijo še privlačnejšo. , BHčovski gledališčniki so navdušili s komedijo o gospodinjcu. Foto: o. Zablatnik Kultura 17. marcaP200Ö —7' marca 2000 petek, MePZ iz Števerjana pri Gorici. Komorni zbor SPD Borovlje. Edi Oraže je priredi! pesem Koroška poje 2000, /®7a'oe^/ VSI zbori ob koncu koncerta. Koroška pela povsem v noi obliki Pevska revija Krščanske kulturne zveze je imela preteklo nedeljo presenIVo novo podobo. I etošnja pevska revija Koroška I—poje 2000 se je predstavila v novi podobi, kot se spodobi za tako prelomno leto, kot je to letošnje, ki gleda kot rimski bog Janus nazaj v 20. in naprej v 21. stoletje obenem. Novosti niso bile samo kozmetične narave, segajo še globlje, v tkivo ali pa celo v sam mozeg te že ti. tradicionalne prireditve. Na primer je ne Zwitter iz Zahomca, posebno ofe°ški Pevski zbor Trta iz Žitare ženska glasova ustvarjata giasbCaPrav zacinjeno priredbo Kernja-napeto in predano do zadnje po^j/čaJL . venčka- Jes pa moj hvazej. kosti. Globok vtis je zapustil CS Je marsikdo imel povsem „ka-mešani zbor F. B. Sedej iz ŠteveCsk®.asociacije Na dober tradiciona-na, katereoa zborovodia obvlaGc|n je zaigral - zelo številen - Tam- skladbe tudi sodobnejše glasbenj rk®^' ansambel Fermata z Dunaja, nnvnrine kar ie sicer na nedeliski pCalna skuPlna Vox se je V zadnjem govorice, kar je sicer na nedeljski PIL.. ^ &KUP,na vox se reditvi V tei kvaliteti manikaln GotoG. preceJ preobrazila - tej kvaliteti manjkalo. GotoG; H'^ej preooraziia in je zato še pa je glasbeno življenje na Goriške^ 2_aP'sati kaj bolj oprijemljivega. cioname pnreaitve. Na primer je pa e giasoeno živi enje na uoris^ m ■ -—r , J ;J. . povezovalna beseda v doslejšnji ob- bolj razgibano in kvalitetno od na^fajočihPskupinJopaz^tiPnagnj^njenstSran liki izginila in smo zato na platnu nad odrom lahko 'sledili zelo živemu in pestremu pogovoru med najstnico Ajdo in duhovito Kati Marketz. Od nedeljske prireditve se mi je vtisnil najbolj v spomin kvartet druži- l'JVJ v. Segizzi ima blagodejen vlipv. ZC Clste9a vokala k bo|j mešanemu, ubrano, solidno in res vokalno v n?)ernu s|0gu ^ nejasnemu vokalno-instrumental-ne prepriča povsem. Družina Zwitter iz Zahomca je pela domače ziljske pesmi. boljšem pomenu besede je z,, Šmihelski kvintet pod vodstvom ^ ^kuPno pesem (pravzaprav je bil to nija. Pikota. Svojevrsten vtis je zap''^dicionalni venček) je letos bila v -""j mi Edija Oražeta in ta je to uspešno javili. Ni mu šlo za cenjen efekt in r izvajalcem ne, in tako je zadnja cka na programu izzvenela mirno in ‘ocuteno. Kultura Tamburaški ansambel Fermata ž Dunaja je navdušil. Duhovito povezovali sta Kati Marketz (L) in Ajda Sticker. Gotovo ni samo mene motilo to: v r°gramskem listu je sam organizator 32mišljeval o pojmu tradicionalen že ,reveč z negativnim predznakom. Kaj, ? bi tradicija lahko tudi pomenila ^sejanje plamena in ne pepela? Se ena misel k sporedu, za kar pa je fjSovoren organizator: preveč novih .nr.lredb je bilo, pravzaprav samo spre-‘ 'nianje, ni pa šlo v globino izpovedi Jhih pesmi. Morda pa je to le zače-' večje smostojnosti tistih ansam-'v. ki te pevske programe sestavljali ki celo sami prirejajo kako pe-!rn- Manj utečene glasbene govorice 9otovo dobro vplivale na mnoge. mag. Andrej Feinig Odprti tudi za novo obliko ljudske pesmi Mladi glasbeni ustvarjalec Edi Oraže je za tradicionalno pevsko revijo Koroška poje pod geslom Včeraj in danes in jutri napisal pesem, ki so jo na nedeljski prireditvi ob koncu zapeli vsi nastopajoči zbori s spremljavo trobil in pihal. Z uspešnim glasbenikom smo se pogovarjali o nastanku pesmi Koroška poje 2000 in s kakšnimi težavami se je soočal. Kdo Vas je nagovori! za sodelovanje pri letošnji pevski reviji Koroška poje? ORAŽE: Sestanek je Krščanska kulturna zveza sklicala poleti. Zbrali smo se zborovodje na Rebrci, da bi se skupno pogovarjali s predstavniki Krščanske kulturne zveze. Tema pogovorov pa ni bila samo Koroška poje, temveč tudi razna vprašanja, s katerimi se soočamo glasbeniki, zborovodje. To so vprašanja, kot npr. kaj se dogaja v zborovski dejavnosti na Koroškem in kako bo razvoj potekal naprej. Seveda je bila osrednja tema Koroška poje in kaj bi bilo pametno narediti. Tema je bila iz starega v novo, to se pravi, da bi upoštevali originalne stare ljudske pesmi in priredbe ter nove aranžmaje in kompozicije koroških glasbenikov. slovensko pesmijo. Premišljeval sem tudi o tem, da bi vpletel v pesem tudi mali orkester, nekaj glasbenikov. Kakšne povezovalne enote pa ste si zamislili? ORAŽE: Razmišljal sem o tem, kako povezati tri doline: Ziljo, Rož in Podjuno, kako povezati slovenski jezik, kako povezati zbor v enoto. Zame je bilo narečje izziv, saj v vsaki dolini govorijo drugo narečje, in v vsaki dolini je pa še več variant. Povezoval pa sem tudi različne stile: ljudsko pesem z novimi ritmi, z različnimi zame pomenilo, da smo vsi enaki in da spadamo skupaj. In na koncu pa se vse stopnjuje v Mojo domovino in potem sledi premišljevanje, povzetek „slovenska mat' me je rodila, na svojih prsih me dojila“. In konec pa pomeni spet začetek. zvoki, poskušal sem priti stran od štiriglasja, uporabiti sem hotel tuje harmonije za ljudsko pesem. Ste se na sestanku odločili, da boste to vlogo prevzeti? ORAŽE: Zborovodje smo se dolgo pogovarjali o našem delu. In iz dolgih diskusij se je razvilo, da bi naj napisal zaključno pesem, tudi za glasbila. Ste že takoj na začetku vedeli, katere ideje boste vpletli v pesem? ORAŽE: Dolgo sem razmišljeval o tem. Potreboval sem veliko časa, da sem sam pri sebi vedel, kaj to sploh pomeni Koroška poje, da poje Koroška. Ob tem sem se spraševal, kako daleč smo prišli s Ste poleg jezika vključiti tudi še kakšno drugo povezavo ? ORAŽE: Poleg jezika, ki nas povezuje, sem še vzel vodo. Na začetku Ziljo, nato pride Drava, ki teče najprej skozi Rož in potem skozi Podjuno. In vse te doline povezuje pesem Rož, Podjuna, Žila, ki je vpletena v povezovalno pesem Tri urce hoda. Ziljske pesmi je pela družina Zwitter, rožanske pesmi najprej Vaščani, nato še drugi rožanski zbori in podjunske pesmi so seveda peli podjunski zbori. V pesmi, Je pa krajčič posvava so lokalne razlike, vendar sem jaz vzel tisto verzijo, ki se poje v Podjuni. Tudi pri ziljski pesmi sem upošteval tisto ziljsko pesem, ki jo danes pojejo pristni Ziljani, ki so na svojo pesem ponosni. Odločil sem se tudi za nekak vesel del (Bug nam daj), kjer se glasi „g'rta pa Zil'douta pa Drav' čir sa lud'kak'r krav'“. To je Kako ste sodelovali z zbori in zborovodji? ORAŽE: Imel sem vaje z različnimi zbori. Brez zborovodij, ki so bili pripravljeni sodelovati, ne bi šlo. Moram vsem izreči zahvalo, ker smo v tako kratkem času toliko naredili. Delo je bilo zelo zanimivo in mislim, da se je vsakdo nekaj naučil. Presenečen pa sem tudi bil, ko sem čutil, s kakšnim navdušenjem so pevci peli, da so peli s srcem in so imeli pravi feeling. Hvaležen pa sem tudi zborovodjem, ki so mi pomagali in mi dali tudi kak nasvet. Prvič sem dirigiral instrumentaliste, prvič sem stal pred tako številnimi pevci. Spoznal sem zbore in do njih navezal prijateljski odnos. Zadovoljen sem tudi s tem, da se je razvila diskusija o slovenski pesmi. Zame ima celotna skladba globlji smisel in naj bi pevce in publiko spodbujala k razmišljanju o kulturni dejavnosti koroških Slovencev. Stara slovenska ljudska pesem je zame zelo dragocen zaklad. Odprti pa naj bi bili tudi za novo obliko te pesmi, posebno bi si želel, da bi nastalo veliko novih kompozicij, ki jih bodo z veseljem izvajali naši domači zbori. L 14 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Prihodnji ponedeljek, 20. marca, bo slavil 80-letnico življenja Georg Hafner iz Šmarjete. Slavljencu ob tem lepem življenjskem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. V Železni Kapli je obhajala rojstni dan Traudi Urschitz. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. Pred kratkim je v Šentjakobu v Rožu prelistala 75. list življenjske knjige Leopoldina Sitter. Slavljenki za polokroglo obletnico iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Rojstni dan so in bodo meseca marca obhajale sestre Matilda Kukež iz Koprivne, Katarina Osojnik iz Lepene in Tini Male iz Železne Kaple. Vse najboljše, predvsem zdravja, tihe sreče in osebnega zadovoljstva jim želijo sestre. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Branči vasi pri Bilčovsu je obhajal rojstni dan Mihi Miškul-nik. Čestitamo in želimo mnogo uspeha in sreče tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje SJK. Minulo soboto je obhajala rojstni dan Marta Perdacher s Klopc pri Škofičah. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Te dni je praznoval rojstni dan dipl. trg. Joža Nabernik iz Bikarje vasi. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. V Čepičah pri Globasnici je pred kratkim slavil _ rojstni dan Hanzej Smrečnik. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Na Obirskem je slavila 50-let-nico življenja Rozi Piskernik. Slavljenki ob tem posebnem jubileju iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. V ponedeljek, 20. marca, bo praznoval rojstni dan Florian Malle, po domače Pajk z Vrha pri Šmarjeti v Rožu. Čestitamo in želimo obilo uspeha in sreče tudi v prihodnje. V Sinči vasi slavi 42. rojstni dan in god Jože Golavčnik. Slavljencu za dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Prav danes obhajata rojstni dan Pep Komar z Metlove in Jozej Haschej iz Kokij. Slavljencema iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje EL in SJK. Prav danes obhaja rojstni dan Silvo Kumer z Blata pri Pliberku. Kolegu od srca čestitamo in želimo mnogo uspeha in sreče tudi v prihodnje. Na Golšavi pri Žihpoljah praznuje osebni praznik Rozi Krop-fitsch. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Rojstni dan in god je obhajala Pavla Juh iz Galicije. Za dvojni praznik iskreno čestitamo in kličemo najnnoga leta v zdravju in sreči. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL Galicija. V torek, 21. marca, bo obhajala rojstni dan ljudskošolska učiteljica Gabi Partl iz Mač nad Svečami. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo SPD Koč- na, domači cerkveni pevci in prijatelji. Čestitke in najboljše želje veljajo tudi hčerki Darji, ki prav tako obhaja rojstni dan. Naslednje voščilo je namenjeno Francu-Jožefu Smrtniku iz Kort, ki prav danes obhaja rojstni dan. Kapelškemu podžupan iskreno čestitamo in želimo obilo uspeha in družinske sreče tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in SJK. V Selah na Šajdi je praznovala 19. pomlad Klavdija Pegrin. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. 70-letnico življenja je pred nedavnim slavila Matilda Schwarz iz Borovelj. Slavljenki ob tem lepem jubileju iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Justini Mikel iz Svaten in Dini Sitter. Vsi ostali člani iskreno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Naslednje voščilo je namenjeno Valentinu Korenjaku, po domače Hutlu z Dobrave pri Šmarjeti v Rožu, ki bo prihodnji torek, 21. marca, praznoval rojstni dan. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ljudmili Ersehen iz Lo-vank, Mariji Krassnig iz Dobrle vasi, Luciji Wertjanz iz Škocija-na, Mariji Fido iz Horc in Johani Wutte iz Slovenj nad Globasnico. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, zadovoljna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Kotmari vasi praznuje rojstni dan in god Matilda Werginz. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Prav tako dvojni praznik obhaja Pepca Štornik iz Leš pri Šentjakobu, iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje, zlasti trdnega zdravja. V nedeljo, 19. marca, bo praznoval rojstni dan mag. Rudi Vouk iz Dobrle vasi. Poslovo-dečemu predsedniku NSKS in članu občinskega predstojništva Dobrla vas prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga uspešna leta. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. 58-letnico obhajata Ančka in Erika Kanauf iz Globasnice. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Rojstni dan je obhajala dramaturginja na Mestnem gledališču v Celovcu Maja Haderlap. Iskreno čestitamo in mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. V Borovju pri Grabštanju je obhajala 76. rojstni dan Marija Kolesnik. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov ter prijateljev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V ponedeljek, 20. marca, bo obhajal rojstni dan Valentin Svetina iz Trebelj pri Šmarjeti v Rožu. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam sosedov in prijateljev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencu na mnoga leta. Naslednje voščilo je namenjeno Pepiju Oražetu iz Sel na Kohli, ki je praznoval rojstni dan in god. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. ČESTITKA TEDNA Jožefina Valentinič Življenjski jubilej Jožefi ne Valentinitsch Najbolj se veseli otrok številnih vnukov in domače cerkve na Gori pri Bilčovsu. Po njeni zaslugi je cerkev vedno okrašena z rožami. Prav tako ji je zelo pri srcu, da v domačem kraju ne bi izumrla majniška pobožnost. Preteklo soboto, 11. marca, je Jožefina Valentinitsch obhajala v krogu svojih najdražjih 70-letnico življenja. Želimo obilo božjega blagoslova, predvsem pa tudi, da bi ji Bog podaril čim več zdravja. Na mnoga leta! V Homelšah je obhajala osebni praznik Mira Jagoutz. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Celovcu v Mohorjevi hiši sta obhajali življenjski jubilej Sisi Kassl in mag. Rozvita Malle-Novak. Sodelavci obema iskreno čestitajo in želijo vse najboljše tudi v prihodnje, čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebna praznika Jožici Dul-ler iz Podgore in Jožetu Kertu, po domače Krtu iz Kono-vec. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencema iskreno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencema na mnoga leta. Prav danes obhaja osebni praznik Milena Koller iz Wolfsberga. Svoji predsednici od srca čestitajo in želijo vse najboljše člani hranilnega društva „Klub 26” iz Celovca, čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljenki na mnoga leta. Rojstni dan je obhajal Pe-pej Krop s Kogelske gore nad Suho. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NT se pridružuje EL. Te dni slavi rojstni dan in god Jožefa Jenschatz iz Globasnice. Slavljenki za dvojni praznik iskreno čestitajo in želijo vse najboljše mama, sestre in brat z družinami. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Monika Polanz z Blata pri Pliberku je pred kratkim praznovala 34. pomlad. Čestitamo in vse najboljše. Na Rebrci je minulo soboto, 11. marca, obhajala 99-letni-co življenja Jožefa Hajnžič. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. FILMSKI PROJEKT „Bankotrans” na Radišah Da se Radišani odlično znajdejo na odru, je znano. Da pa so tudi mojstri pred filmsko kamero, pa so prvič dokazali minuli petek. B K ladina Slovenskega prosvetnega j\/j društva Radiše je iskala nov izziv I V I in ga našla na področju filma. Za to področje je društvo ustanovilo celo poseben odsek, ti. videokrožek. S prvimi pripravami na film so mladi Radišani pričeli pred blizu tremi leti, za mentorja oz. koordinatorja pa so nagovorili snemalca Miha Dolinška, ki ima z mladimi filmskimi ustvarjalci mnogo izkušenj. Minuli petek zvečer so torej vabili na predstavitev 15-minutnega filma, ki so mu sledili domačini z velikim zanimanjem. Kmalu so spoznali, zakaj da se film imenuje „Bankotrans”. Pomemben vsebinski segment je namreč namenjen bankomatu, ki so si ga „režiserji” izmislili z ozirom na nekdanjo Posojilnico v prostorih sedanjega kulturnega doma. Film na splošno pripoveduje o mladem fantu Samu, ki se mu ob dvigu denarja z bankomata za „ofer” zgodi nekaj povsem nenavadnega, saj se naenkrat znajde na Radišah v preteklosti ter v njej doživi nekaj zelo posebnih in napetih doživljajev ... Radiški filmski ustvarjalci so vsekakor silovito dokazali, da se ne znajdejo odlično le na odru, temveč tudi pred kamero. Koliko idej, priprav, organizacije, pomoči in prostega časa je bilo potrebno za ta projekt, pa so posamezni akterji po predstavitvi filma kar precej natančno razložili domačinom, ki so bili upravičeno ponosni na svoje „filmske zvezde”. Franc Sadjak Radiški filmski akterji (stoje z leve): igor Woschitz, Ludvik Ogris, Tomaž Ogris, Marko Tolmaier, Ines Schiemann, Samo Lampichler, Miha Dolinšek, spodaj, Nadja /ampichler, Ani Schiemann, Dominik Thaler. Javna dvojezična ljudska šola 24 v Celovcu je konec minulega tedna vabila na tradicionalni dan odprtih vrat ter vpisovanje učencev. Obiskovalci pa niso prisluhnili le pouku v raznih razredih, temveč so bili deležni tudi odlično pripravljenih prizorov šolarjev na temo „Učenje z gibom”, ki bo v prihodnjem šolskem letu (od jeseni naprej) nov učni princip na tej šoli. CELOVEC Projekt varstva ABCC Raziskujemo vesolje V varstvu ABCČ, v katerem prebivajo otroci Javne dvojezične šole svoje popoldneve, so se posvetili vesolju v okviru projektnega tedna. Otroci so pisali, risali in predstavili svoje ideje o vesolju: prikazali so planete in njihove posebnosti, prve vesoljske polete, rakete, sonce in luno. Spraševali so starše, se informirali iz raznih knjig in si ogledali nekaj filmov o vesolju. Planete in vesoljska plovila so obesili na strop varstva. Otroci se veselijo Vašega obiska v varstvu! S stropa visijo planeti. T A PETEK, 17. marca 18.10-19.00 Utrip kulture T E D E N SOBOTA, 18. marca 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 19. marca 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten - duh. misel 18.00 -18.30 Glasbena mavrica PONED., 20. marca 18.10-19.00 Kratki stik TOREK, 21. marca 18.10-19.00 Otroški spored O R F SREDA, 22. marca 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored ČETRTEK, 23. marca 18.00- 18.30 Rož-Podjuna - Žila E>®B@63 ©ÄKIs NEDELJA, 19. marca 2000,13.30 PONEDELJEK, 20. marca 2000 ORF2, ob 2.45__________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • „Šola za Evropo s profilom prostora Alpe-Jadran" Dvojezična zvezna trgovska akademija praznuje 10-letnico svojega obstoja. • „Technikum“- nova strokovna ponudba na višješolski ravni. • „Koroška poje 2000“ - pev- ska revija KKZ: Včeraj in danes in jutri. • Največji vigredni gospodar- ski dogodek za Podjuno: Tradicionalni Jožefov sejem v Dobrli vasi. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://kaernten.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec. ___tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do ^WÜP 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 17. marca Poročila 19.00 Šport 20.00 Take the Jazz Train 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 22.00 Svet je vas: Entwicklungssituation in 13.00 Zrcalo kulture 18.00 Otroški kotiček in par Österreich 23.00 Šoja & Elster (pon.) 24.00 ugank 18.15 Kalejdofon 18.45 Poročila 19.00 Glasba Proud to be loud 20.00 Soundcheck 21.00 DJ TOREK, 21. marca Line 24.00 Ta mera (pon.) 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan SOBOTA, 18. marca 13.00 V pogovoru: Benjamin Teye 18.00 10.00 Po Koroškem (pon.): Koroška poje 11.30 otroški kotiček 18.15 Kalejdofon 18.45 Poročila Campus 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet 19 00 &ja 8 Elsler: Jewish Harp 2M0 Noche je vas: Entwicklungssituation in Österreich Latina 21.00 Planet mušic 22.00 Literarna ka- 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila 1M0 V po ^ Rameaus Neffe , , 23 00 NachM govoru (pon.): Marco Smolmar 20.00 Vugo- ler24noGlasba!00Soorttoonl Rock 23.00 Club Karate ter 2400 0asba 1.00 Sport (pon.) NEDEUA 19. marca SREDA’a.marca 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glas- 10'00 Kale)doskoP ”'15 Voz latina 1Z0CI ba 11.00 Literarna kavama: Zameauss Neffe III Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special: Wo- ko,iček ia15 Radio Aufdraht ‘ Stefan man of Spirit 18.00 Warme Luft aus Kärnten Sefan Slupetzky 18.45 Poročila 19.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe-Adria: Europa von 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Wo-unten 20.00 Sunday Loops (DJ Nova, Sonja man of špirit (pon.) Spitaler) 22.00 For thouse about to Rock 24.00 ČETRTEK, 23. marca Zrcalo kulture (pon.) 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan PONEDELJEK, 20. marca 13.00 Ta mera 18.00 Otroški kotiček 18.15 Ka- 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan lejdofon 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & 13.00 Alpe Adria (pon.) 18.00 Otroški kotiček in Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Fre-Blazno resno o seksu 18.15 Kalejdofon 18.45 ak Show 1.00 Soundtrack tedna RADIO KOROI Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik (ob sredah Zajtrk s profilom) 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Mozaik 14.00 - 16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Sedem pred sedmo 7.00 - 8.00 Domača budilka 8.00 - 8.30 Otroški vrtiljak 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom 14.00 - 15.00 Iz zlate dvorane 15.00 -15.30 Zborovska oddaja 15.30 - 17.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 -18.00 Šport in kratke vesti Petek, 17. marca ŠENTJANŽ Koncert s kitaro Igra: Janez Gregorič (južnoameriške skladbe) Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabita: k&k in SRD Šentjanž CELOVEC „Musik & Begegnung“ Sodelujejo: ansambel In-singizi Simbabwe, EU-Brass-Qintett, Dvojezični zbor, „Burschenquintett MGV Petzen“, ženski kvartet Borovlje, Ingeborg Bach-mann Chor Čas: ob 20. uri Kraj: v koncertni dvorani Vabi: Ingeborg Bachmann -Gymnasium ČEPIČE Zdravje in vitalnost po naravni poti Predava: Joži Metschina Čas: ob 19. uri Kraj: v Juenni CELOVEC Redni občni zbor združenja staršev Čas: ob 19. uri Kraj: na Slovenski gimnaziji Vabi: Združenje staršev na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence Sobota, 18. marca HODIŠE Koncert Pesem združuje/Gesang verbindet/ll canto unisce Nastopajo: Ljubljanski oktet, Vokalensemble Kärnten, Quintetto Femminile Lussari, Nonet „Vasovalci“, Coro „Peros“ di Fiumicello - Udine, Dekliška pevska skupina Maribor, Oktet Hodiše Povezuje: mag. Monika Novak Čas: ob 19.30 Kraj: v ljudski šoli Vabi: Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše OBIRSKO Koncert „Od Pliberka do Traberka“ Sodelujejo: MePZ Ludvika Viternika, MoPZ Goršek Štefan, MoPZ Šentanelski pavri in MoPZ Valentin Po-lanšek Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kovaču Vabi: SPD Valentin Po-lanšek Nedelja, 19. marca ŠENTJANŽ Otroška predstava Miha, Minka in gledališka predstava Igrata: Irena Prosen in Bogomir Veras Čas: ob 10.30 Kraj: v k&k centru Vabi: k&k TRBIŽ/TARVISIO Koroška in Primorska pojeta Sodelujejo: Dekliška pevska skipina V. Vodnik - Dolina, MoPZ Dragotin Kette -Ilirska Bistrica, MoPZ V. Vodnik - Dolina, MoPZ Vaščane pojo, Družina Zwitter, Šmihelski kvintet, Ko-mornj zbor Borovlje, MoPZ Trta Žitara vas, MePZ Sele Čas: ob 14.30 Kraj: v Kulturnem središču HODIŠE Sveta maša v spomin rajnih članov društva Čas: ob 9. uri Kraj: v farni cerkvi Vabi: SPD Zvezda Hodiše KOTMARA VAS Spominska svečanost ob 20. obletnici smrti Karla Prušnika-Gašperja Čas: ob 11. uri Kraj: na pokopališču Vabijo: ZKP, ZSO in Klub prijateljev lova DOBRLA VAS Dan odprtih vrat v Kulturnem domu Čas: ob 8. ure naprej Ponedeljek, 20. marca ŠENTJANŽ Muh sagt die Kuh und schlägt den Kühlschrank zu Razstava o kmetijstvu in prehrani Čas: ob 19. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k PLIBERK Predstavitev projekta Dvojezične trgovske akademije: „Podjuna olje“ Čas: ob 20. uri Kraj: v Posojilnici-Bank Vabi: KIS Torek, 21 .marca CELOVEC Koncert, vernisaža in branje Janez Gregorič (kitara), Maja Hadertap (pesmi), Kari Vouk (slike) Razstavo bo odprl deželni glavar Jörg Haider. Čas: ob 19. uri Kraj: v fojeju vladnega poslopja, Arnulfplatz 1 Vabita: galerie.kärnten in Biro za slovensko narodno skupnost pri Koroški deželni vladi ŠENTJANŽ Informacije o modi, ekologiji, delovnih pogojih v sproščenem vzdušju „Clean clothes party”: Die ganze Welt im Kleiderschrank Čas: ob 19.30 Kraj: v k&k centru Vabi: k&k ŠMIHEL Aroma - Bazar Predava: Christine Waler- Sherana Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel ŠMARJETA V ROŽU Predstavitev video-filmov O saneh ... Über Schlitten in Kruh iz črne kuhinje Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabijo: Katoliška prosveta, KD Smarjeta-Apače, Univerza Celovec ČEPIČE Redni občni Strojnega krožka Podjuna Čas: ob 19. uri Kraj: v gostišču Juenna Vabi: Strojni krožek Podjuna Sobota, 25. marca ŽELEZNA KAPLA Komedija „Vaja zbora” Čas: ob 19.30 Kraj: farna dvorana Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Vabita: SPZ, Slovensko prosvetno društvo Zarja PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE ROŽEK - GALERIJA Inge Vavra: Gedächtnislücken Kraj: v galeriji Šikoronja Razstavo si lahko ogledate od četrtka do nedelje, od 15. do 18. ure. LIBUČE Naca Rojnik - skulpture in objekti; Franz Brandl (risbe in slike) Kraj: v Galeriji Falke. Razstava je od- prta ob sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure In od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure. TINJE Razstava slik Marthe Kunaver, Janeza Medveška, Roswithe Stetschnig in Irene Terpetschnig Kraj: v Domu v Tinjah - razstava je na ogled vsak dan. PLIBERK Razstava umetnika Josefa Zettiniga Kraj: v kavarni Pazzo ŠMIHEL Aerobika za otroke Cas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel ŽITARA VAS Redni občni zbor SPD Trta Žita ra vas Čas: ob 14. uri Kraj: v Kumstu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Trta-Žitara vas ŠMIHEL Lutke: „Janko, Metka in Pavliha“ Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel kotmara vas Vigredni koncert Sodelujejo: Mešani mladinski zbor Slovenske gimnazije, Ljudska šola Kotmara vas, otroška skupina, Trio ter Mešani pevski zbor SPD Gorjanci Čas: ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli Vabi: SPD Gorjanci SELE Komedija: Opalo ima vsakdo rad Gostuje: Gledališka skupina iz Horjula čas: ob 14.30 Kraj: v farnem domu Vabi: KPD Planina PLIRFRK Predavanje (nem.) „Kinder stark machen, zu stark für Drogen“ Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Predava: dr. Christoph Schneidgruber Vabita: dekaniji Pliberk in Dobrla vas Petek, 31. marca REBRCA Mladinska maša s filmom „Dead man walking“ na temo „Pravičnost kot odpuščanje in sprava“ Čas: ob 19. uri Kraj: v Komendi Vabita: dekaniji Pliberk in Dobrla vas Sobota, 1. aprila ŠENTJAKOB Komedija „Vaja zbora” Čas: ob 19.30 Kraj: farna dvorana Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Vabita: SPZ in SPD Rož ŠMIHEL Delavnica: Barvanje pirhov Vodi: Martina Bačar Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel Nedelja, 2. aprila BOROVLJE Predstavitev video-filmov Od zrna do kruha, Narečje pod Vrtačo, Kam bomo šli po spomine? Čas: ob 15. uri Kraj: vpri Cingelcu na Trati Vabita: SPD Borovlje in Univerza Celovec GLOBASNICA Odprtje Globaškega kulturnega tedna z razstavo Rudija Benetika Čas: ob 15. uri Kraj: v Posojilnici - Bank Glasbeni okvir: mag. Janez Gregorič Vabi: SKD Globasnica ŠMOHOR Odprtje kulturnega tedna NA LETOŠNJEM JOŽEFOVEM SEJEMU Dan odprtih vrat v Kulturnem domu v Dobrli vasi Kakor po navadi vabi tudi letos Slovensko prosvetno društvo „Srce” ob Jožefovem sejmu (od 18. do 19. marca 2000) v Kulturni dom na „Dan odprtih vrat”. Za obiskovalce bodo društveniki pripravili tudi prigrizek in pijačo. Prijatelji, člani in znanci prisrčno vabljeni! Od 11. do 16. ure bo odprt tudi otroški vrtec Mavrica. Starši lahko otroke do 6. leta dajo v varstvo. koroških Slovencev Čas: ob 18. uri Kraj: v Mestni hiši Sodelujeta: MePZ Danica in MGV Heimat Dellach Vabi: Dežela Koroška v sodelovanju s kulturnim uradom občine Šmohor, K KZ in SPZ Odslej nas dosežete tudi po internetu: naš e-mail naslov; urednistvo@nastednik.at ŠMIHEL Lutke: „Sedem nalog“ Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel Četrtek, 6. aprila ŠENTJAKOB Predstavitev video-filmov Biča, biča, su, su, su ... Ovčjereja, Kruh iz črne kuhinje Čas: ob 19.30 Kraj: v Regionalnem centru Vabita: Regionalni center Rož in Univerza Celovec Petek, 7. aprila ŠENTJANŽ Odprtje razstave Rudi Benetik Čas: ob 19. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k Opozorilo! Naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasneje do torka do 13. ure. Telefon: 0463/51 25 28* 24 Fax: 0463 / 51 25 28 * 22 uredništvo® nastednik.at Ö 04239/26 42 od pon., 20. marca, od 18. ure, do četrtka, 23. marca, do 13. ure Duhovne vaje za starše duhovnikov, redovnikov, diakonov, teologov, veroučitel-jev/jic, pastoralnih asistentk-/ov, nem. Vodi: p. Antonio Sagardoy v torek, 21. marca, ob 19.30 Biblični pogovori, nem. Vodi: mag. Božo Hartmann od petka, 24. marca, od 15. ure do sobote, 25. marca, do 13. ure Seminar za cerkvene pevke in pevce Vodi: prof. Jože Ropitz od pon., 27. marca, od 18. ure do četrtka, 30. marca, do 13. ure Duhovne vaje za živi rožni venec: „Molitev - luč na moji življenjski poti“ Vodi: žpk. Valentin Gotthardt v ponedeljek, 27. marca, ob 19.30 Odprtje razstave: Michael Boutvetier iz Francije v torek, 28. marca, ob 19.30 Predavanje: Koroška gradbena umetnost Predava: dr. Wilhelm Deurer v sredo, 29. marca, ob 19.30 2000 let krščanstva - 13-delna serija video-filmov s pogovori 1. večer: Od Jezusa do Kristusa Pogovore vodita: rektor Jože Kopeinig in mag. Daniel Sturm v petek, 31. marca, od 18. do 21. ure, in v soboto, 1. aprila, od 9. do 17. ure Seminar o sanjah Predavata: mag. Elisabeth Mai-ritsch in mag. Gerald Lackner v ponedeljek, 3. aprila, ob 19.30 Odprtje razstave: Franz Brandl NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa poslovodeči predsednik mag. Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in I M P R E S U M priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. "V Sport Humar: „Važno je, da se vrneš z gore in poveš zgodbo naprej” Tomaž Humar, ki je bil pred nedavnim tudi gost v šentjanškem centru k&k, je eden tistih redkih slovenskih alpinistov, ki se ne morejo ponašati samo z izjemnimi uspehi, ampak uživajo tudi sloves športne zvezde. Najkasneje z vzponom po Vaš vzpon po južni steni Dauiagirija velja za alpinistični dosežek leta 1999. Gor in sten je nešteto, zakaj ste se odločiti ravno za južno steno Dauiagirija? TOMAŽ HUMAR: Izbira ni težka. Gre za najvišji zid v nepalski Himalaji, oziroma, upam si trditi, da gre za najvišji zid nasploh. Višja je samo še Rapalska stena v Nanga Parbatu, ki pa je bolj pobočje kot stena. Gre za prvi osemtisočak z zahoda, ki je zaradi tega vremensko zelo problematičen. Pri vzponu je šlo za osrednji del stene, kamor še nihče ni vstopil, zame je to bil velik izziv. Kot cilj se te stene ne bi branil nihče, drugo vprašanje pa je, koliko je taka stvar nevarna. Vzpon je trajat več dni, v teh dneh ste se soočati z neštetimi težavami. Katere so bite najhujše? TOMAŽ HUMAR: V spodnjem delu nisem imel dobrih razmer, led se je že raztopil, zaradi česar sem se precej več časa moral zamuditi v skalah. Plezanje po skalah pa je za vzpon v alpskem slogu zelo težavno. V zgornjem delu pa me je pričakal veter, s čimer sem računal že prej. Vse se je tako namesto od pričakovanih pet do sedem dni raztegnilo na dvanjast dni, kar me je precej načelo. Na vrh niste prispeti. Vseeno vzpon vetja za alpinistični dosežek leta. Ali vrh zelo manjka? TOMAŽ HUMAR: Bistvo je, da se prepleza stena. Prav gotovo bi bila pika na I, če bi prišel na vrh. Vendar sem s tistim, kar mi je stena dala, povsem zadovoljen. Če pa koga srbijo prsti v smislu popravljanja stene - naj poskusi. Mik stene ostaja še naprej, tako da nanjo ne bomo pozabili še nekaj časa. V Sloveniji ste bili kot vrhunski alpinist priznan že prej, po vzponu po južni steni Dauiagirija pa ste zasloveli tudi v mednarodni alpinistični sceni. Čestitat Vam je celo Reinhold Messner. Kakšni so biii na splošni odzivi v mednarodni alpinistični sceni? TOMAŽ HUMAR: Na splošno so bili odzivi zelo dobri. Angleški in ameriški Alpine journal, ki sta zbirka kompletnega alpinizma na svetu, sta zgodbo uvrstila v vodilna članka, kar se mi je sedaj zgodilo že tretjič. Biti trikrat kot vodilni članek pa je že priznanje. Na-splošno so revije izbirale med dogodki in alpinisti leta in povsod zelo visoko kotiram. Vendar jaz nikoli nisem dal veliko na priznanja, ta pridejo sama od sebe. Zame so še vedno najbolj pomembne stene kot take. Najbolj prestižna mednarodna alpinistična nagrada je Zlati cepin, ki ste ga prejeli že enkrat. Že dvakrat pa niste mogli prejeti najvišje slovenske nagrade, ker, kakor pravite, živite v Zgornji foušiji 4. TOMAŽ HUMAR: Tudi letos se zadeve zapletajo na vse konce. Ljudje, ki se s tem toliko obremenjujejo in hočejo nagajati, po mojem nagajajo samim sebi. Če bi malo bolj držali skupaj, bi bilo dobre za vse. Tako pa je, kakor je. Jaz pač grem svojo pot, in ne glede na to, ali me kdo izbere za alpinista leta, ali sem prvi na vasi ali pa tretji, mi je to v bistvu čisto vseeno. Meni je všeč, da sem v gorah doživel veliko lepih zgodb, predvsem pa je najbolj pomembno to, da se vrneš in poveš zgodbo. Dokler mi bodo gore dajale to, kar mi dajejo danes, ne čutim potrebe po ne vem kakšnih priznanjih. Staro pravilo pravi, da mora moški v življenju zaploditi sina, sezidati hišo in napisati knjigo. V alpinizmu ste že dosegli neverjetne uspehe - južni steni himalajskega osemtisočaka Dauiagirija, ki jo Reinhold Messner označil za alpinistični problem tretjega tisočletja, pa je požel vsesplošno odobravanje tudi v mednarodni alpinistični sceni. Z njim se je pogovarjal Bojan Wakounig. posebej dobro usposobljeni, ker obvladamo vertikalo. Doslej sem si na ta način ustvaril večino dobička. Upam, da se bodo stvari izboljšale, če bom v prihodnje šel na kakšno odpravo. Je pa tako - večji cilj, ko si zastaviš, več stroškov je. Na koncu imaš v finančnem smislu toliko kot prej, le dela imaš več. Ste se morali tudi odpovedovati sladkostim življenja, da ste dosegli svoje cilje? Pri tem imam drugačno filozofijo. Vsi športniki pravijo, kako so se morali odpovedovati temu ali onemu. Meni se zaradi alpinizma ni bilo treba odpovedati nobeni stvari. Dejstvo je, da zaradi tega nisem hodil toliko v kino ali na morje. Vendar sem vedno rad hodil v hribe in meni je to bilo vedno v veselje. Ne razumem pa, če se nekdo odpoveduje zaradi nečesa in potem tega ne more z veseljem delati. Priznam, da sem v službi večino časa razmišljal, kako bom po službi šel v gore. Zato sem tudi službo tudi opustil. Tako sem sedaj tako ali tako ves čas povezan z gorami. Kot človek, ki radi živite v gorah, gore za Vas prav gotovo ne morejo biti meja - tudi Karavanke ne. Ste nekoliko globlje povezani s Koroško, predvsem po sorodstvenih vezeh. TOMAŽ HUMAR: Moj stari stric je Tomaž Holmar, ki mašuje na Obirskem. Jaz osebno sem ponosen na njega, ker je zaveden Slovenec. Če bi bilo več takih ljudi, kot je on, če bi se zavedali svojega poslanstva in sploh svoje preteklosti, se nam ni treba bati za jutri. S tem ne mislim zganjati nobene nestrpnosti, lepo pa je, da se spomnimo, od kod prihajamo in kam gremo. Sicer nas bo tako imenovana Evropa požrla. Gospod Humar 1, naj lepša hvala za pogovor. Tomaž Humar: „Dokler mi bodo gore dajale to, kar mi dajejo danes, ne čutim potrebe po ne vem kakšnih priznanjih. kam Vas še vleče v gorah in kakšne življenjske načrte imate še za naprej? TOMAŽ HUMAR: Sedaj rešujem kar velik del te zgodbe, ki ste jo omenili. Sina že imam, hvala Bogu, stanovanjski problem rešujemo sedaj. Ko bom enkrat imel hišo, bom tudi na svoji zemlji, če lahko tako rečem, zasadil drevo. Sama knjiga pa je bila že skoraj gotova, pa so mi ukradli računalnik in vse pripadajoče diskete, tako da jo zdaj pišem znova. Računam, da bo izšla vsaj do konca leta. Sedaj ste verjetno glavno-poklicni alpinist, kar je bolj ali manj redka zaposlitev. Od česa ste živeli pred vzponom na Daulagiri? TOMAŽ HUMAR: Po poklicu sem sicer projektant oziroma elektrotehnik. Živim pa za gore in posredno tudi od njih. Verjamem, da ne moreš biti uspešen in preživeti v gorah, če počneš sto stvari. Zato poskušam poč-neti vse, kar je povezano s hribi - od predavanj do snemanj. Prej sem največ opravljal višinska dela - prekrivanje streh, barvanje cerkvenih zvonikov, za kar smo alpinisti 19 Sport Pozorni poslušalci (igralci) in njihova „pridigarja" - trenerja - Dinko Vrabac in Mirko Oraže. Foto: Kumer V NEDELJO PRIČNE S PRVENSTVOM TUDI SAK WAC naj bo prva žrtev samozavestnega SAK! Tako igralci SAK kot tudi trener Vrabac so trdno prepričani, da jim bo vigredi uspel obstoj v regionalni ligi. 1 #nedeljo se prične za SAK \ / ena najpomembnejših vi-V grednih sezon v klubski zgodovini. Preprečiti bo namreč treba izpad iz regionalne lige. V ta namen so v prvi vrsti nagovorjeni igralci in trener, pa seveda tudi navijači, ki bodo v nedeljo množično podprli svojo ekipo, saj je zanimanje za derbi že pred tekmo veliko (SAK zato pričakuje 800 gledalcev). Poleg tega navijače zanima sestava moštva, ki se je v primerjavi z jesenjo spremenila na več pozicijah: • Namesto Mallegga bo branil Selan Erich Oraže (Vrabac: „Ima popolno zaupanje, poleg tega je v odlični formi”.). • Desno v sredini bo igral novi igralec Goran Lučič, • leva sredina pa je rezervirana - prav tako novemu igralcu - Šentjakobča-nu Milanu Ras-singerju, ki je po prestani poškodbi na najboljši poti k stari formi („Stoodstotno še ni pripravljen, zato bo v nedeljo na klopi kot joker,” pravi Vrabac). • Ofenzivna naloga v sredini bo pridržana režiserju - legionarju Dejanu Kečanu. • Največje presenečenje v postavi SAK pa je dejstvo, da se bo Simon Sadjak vigredi predstavil v napadu (Vrabac: „Ta igralec ima največji potencial od vseh igralcev in je že zdavnaj zrel za višjo ligo”.). • In še dve poziciji - centralno v sredini - bosta bolj ali manj novo zasedeni: z Dannyem Royem, ki je bil jeseni dolgo poškodovan in z Marjanom Šmidom, ki jeseni pogosto ni bil v prvi postavi. 19.3., 14.00 SAK - WAC 26.3., 15.00 Pliberk - SAK 2.4,16.00 SAK - Gratkorn 7.4,19.00 D. Linz - SAK 16.4., 17.00 SAK-Spittal 22.4,17.00 Zeltweg - SAK 28.4,18.30 SAK - SVR Lienz 6.5., 17.00 B. Bleiberg - SAK 12.5., 18.30 SAK - Voitsberg 20.5., 17.00 Pasching - SAK 26. 5., 18.30 SAK-Šentvid 3.6., 17.00 Hartberg - SAK Z novimi igralci in novimi nalogami so igralci našli nove izzive, predvsem pa pridobili sveže samozavesti. Vsi so sedaj namreč prepričani, da jim bo - nenazadnje s pomočjo navijačev - uspel obstoj v ligi. Poster. Za navijače SAK smo tokrat pripravili poseben cukrček. Tokratni številki NAŠEGA TEDNIKA smo namreč priložili najnovejši poster članske ekipe SAK. ■ SAK bo proti WAC nastopil predvidoma z naslednjo postavo: E. Oraže; Ogris; Zanki, A. Sadjak, Lučič, Šmid, Roy, Kečan, R. Oraže; Muha-removič, S. Sadjak Franc Sadjak SAK-WAC v nedeljo, 19. marca, ob 14.00 na igrišču ASV. REGIONALNA LIGA 1. Bad Bleiberg 14 10 2 2 30:8 32 2. Spittal 14 9 2 3 19:12 29 3. Pasching 14 6 7 1 21:12 25 4. Dongu Linz 14 5 4 5 24:19 19 5. FC Šentvid 14 5 4 5 22:18 19 6. WAC 14 4 7 3 19:19 19 7. Hartberg 14 4 6 4 14:20 18 8. Wels 14 4 4 6 15:22 16 9. Pliberk 14 3 7 4 14:21 16 10. Zeltweg 14 3 5 6 14:18 14 11. Gratkorn 14 3 5 6 18:23 14 12. Voitsberg 14 3 4 7 13:18 13 13. SAK 14 3 4 7 17:25 13 14. Rapid Lienz* 14 2 7 5 14:19 13 KOLESARJENJE____________ Raco na Portugalskem odlično razpoložen V zelo dobri formi je kolesar Peter „Paco” Wrolich. Na dirki „Volta ao Algarve” na Portugalskem je na prvih dveh etapah zasedel 4. in 6. mesto, nato pa se podredil interesom moštva, saj se je klubskemu kolegu Richu dolgo časa odpirala dobra možnost za 1. mesto dirke. Paco je bil s svojim nastopom na Portugalskem vsekakor zelo zadovoljen, saj se je v primerjavi z minulimi tekmovanji počutil tokrat že bistveno svežejšega. ODBOJKA________________ Feldkirch proti Doblja-nom brez možnosti SK Zadruga Aich/Dob, ki se v končnici prvenstva poteguje za mesta med pet in osem, je prvi dve tekmi v seriji best of fi-ve proti Feldkirchu prepričljivo dobila s 3:0. Najboljši igralec obeh tekem je bil zopet legionar Chocholak, ki je napadal s strani in silovito zadeval točko za točko. SMUČANJE________________ Daniel Užnik s koncem sezone v izredni formi Čim dlje traja sezona, tem boljši so nastopi Šentjanžana Daniela Užnika. To ni potrdil le pred tednom dni v Schladmin-gu, ko je osvojil prvo mesto na državnem prvenstvu juniorjev, temveč tudi na finalu tekmovanj za evropski pokal v Gal-türu. V superveleslalomu je dosegel sicer „le” 15. mesto, vendar je za zmagovalcem zaostajal le za pičlih 70 stotink sekunde. Zaradi majhnega zaostanka pa je pridobil mnogo FIS-točk. Še boljši pa je bil njegov nastop na prav tako močno zasedenem FIS-tekmovanju v Altausseeju. Po prvem teku je bil še šesti, z najhitrejšim časom v 2. teku pa se je izboljšal na odlično 3. mesto, zmagal pa je Stampfer. • NARAŠČAJ SAK Zelo močna se je na minuli pripravljalni tekmi predstavila ekipa SAK U 16/center Pliberk, ki jo vodi trener Jože Fera. Gostom iz Celovca je bila v vseh ozirih v premoči in po prvem polčasu vodila že s 4:0. SAK U16-FC Kärnten 5:3 (Golautschnig 2, Verdel, Zidej, Paril) 22. nedelja 23. petek 24. sobota 25. petek 26. sobota SAK VIGREDI 2000 15. nedelja 16. nedelja 17. nedelja 18. petek 19. nedelja 20. nedelja 21. petek Vouk, Haderlap, Gregorič V torek, 21. marca, bo ob 19. uri deželni glavar odprl na vladi razstavo Karla Vouka. Verni- sažo bosta soobli- ......... kovala Janez Gre- Kar,Vouk gorič (kitara) in Maja Haderlap. OSEBE