SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (68) • STEV. (N°) 8
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 19 de marzo - 19. marca 2015
OB NEKI OBLETNICI
MARKO JERINA
Nova Slovenija je pretekli teden s simpozijem zaznamovala 25. obletnico ustanovnega kongresa SKD - Slovenskih krščanskih demokratov. 10. marca 1989 je nastalo Slovensko krščansko-socialno gibanje, ki se je nato 2. novembra 1989 preimenovalo v SKD, ki je s tem postala tudi politična stranka. Predsednica NSi Ljudmila Novak je v svojem nagovoru na simpoziju dejala, da je Nova Slovenija »ideološki naslednik SKD-a in hkrati varuh temeljnih etičnih vrednot krščanske demokracije.«
Predvsem na medijska poročila o dogodku so se odzvali v Slovenski ljudski stranki, kjer poudarjajo svoje pravno nasledstvo SKD-a. V SLS imajo drugačno kronologijo dogodkov, da se letos ne obeležuje 25. obletnice ustanovitve SKSG, ki se je preimenovalo v SKD, pač pa 26. obletnico. »Slovensko krščansko socialno gibanje je namreč ustanovljeno 10. marca 1989 in se je na zboru 2. novembra 1989 preimenovalo v Slovenske krščanske demokrate ter postalo politična organizacija, svoj prvi kongres pa so SKD imeli 27. januarja 1990 v Ljubljani,« so zapisali v sporočilu za javnost. Pojasnjujejo, da je bila Slovenska ljudska stranka ustanovljena 12. maja 1988 kot Slovenska kmečka zveza, ki se je skupaj s Slovenskimi krščanskimi demokrati 15. aprila 2000 na Združitvenem kongresu v Ljubljani združila v SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko. SLS+SKD Slovenska ljudska stranka se je nato 17. decembra 2001 preimenovala v Slovensko ljudsko stranko in je še danes pravna naslednica tako SLS kot tudi SKD.
V SLS ocenjujejo, da gre pri medijskih trditvah, da naj bi NSi praznovala 25. obletnico svojega obstoja za »nič manj kot potvarja-nje zgodovinskih dejstev«, saj je bila Nova Slovenija ustanovljena 4. avgusta 2000, kmalu po izstopu Andreja Bajuka in Lojzeta Peterleta iz SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. »Novi Sloveniji - krščanskim demokratom, ki so 10. marca 2015 praznovali 26. obletnico ustanovitve svojega ideološkega predhodnika SKSG oziroma SKD, bomo ob (petnajsti) obletnici ustanovitve torej lahko čestitali 4. avgusta letos,« so še zapisali v SLS.
O nasledstvu je v intervjuju, objavljenem konec leta 2012 v Svobodni Sloveniji, svoj pogled podal tudi dr. Marko Kremžar, zadnji predsednik zgodovinske SLS, ki je po drugi svetovni vojni delovala v emigraciji:
»Povedal sem že, da sem pooblastil Ivana Omana, da ime stranke registrira v tedanji Jugoslaviji, ker smo bili politični emigranti za tamkajšnjo oblast še vedno »sovražniki države« brez pravne osebnosti. Ker se Oman ni udeležil srečanja v Parizu, niti kasneje pogovorov v Stamsu, sva se ponovno menila o uporabi imena stranke šele ob mojem prvem obisku Slovenije. Takrat sva se dogovorila, naj bo ime SLS prihranjeno za čas, ko se bodo združile nazorsko sorodne: Slovenska kmečka Zveza (SKZ), Slovenki krščanski demokrati (SKD) in zgodovinska SLS iz emigracije. Zaradi, po mojem mnenju kratkovidnih volilnih taktiziranj, so tako pri SKZ, ki se je 8. decembra preimenovala v Ljudsko stranko (LS), kakor pri SKD, s tem predolgo odlašali.
Med tem je Marjan Podobnik, Omanov zet, svojega tasta izpodrinil iz vodstva stranke in se polastil tudi imena SLS. Kar je posebno žalostno pri vsem tem je, da je malo prej Ivan Oman branil v svoji stranki Marjana Podobnika pred močno skupino levičarjev, ki so prišli v SKZ in nato v LS iz nekdanjega 'zadružnega' sektorja, ki ga je v veliki meri nadzorovala partija. Kasneje so isti ljudje uporabili Marjana Podobnika proti Omanu, ustanovitelju prvega demokratičnega gibanja v času komunizma, ki ga smemo primerjati z voditeljem poljskega sindikata Solidarnost, Lešom Waleso.
Ko je Ivan Oman uvidel, da so ga v 'novi', Podobnikovi SLS izigrali in da ne bo mogoče uresničiti povezave krščanskodemokratsko usmerjenih strank, je iz zetove SLS izstopil in se pridružil SKD, s katero se je leta 1992 že združila naša, zgodovinska SLS iz emigracije. Ustanovitelj Slovenske kmečke zveze je kljub nelojalnosti lastnih ljudi poskušal narediti korak k združitvi in tako smo bili nekaj časa Oman, Peterle in jaz z večino somišljenikov iz emigracije vendarle v isti stranki. Na žalost pa v SKD niso znali prav ceniti Omanovega pogumnega dejanja in njegove karizmatične osebnosti.
Ko je kasneje stranka, ki si je bila prilastila ime SLS, ponovno zamenjala vodstvo in izjavila, da bo postala stranka kapitala, se je odpovedala načelom in tradiciji povezani s tem imenom. Med tem se je ohranjala stoletna krščanskodemokratska tradicija, ki smo jo gojili po zgledu naših prednikov v prvotni, zgodovinski SLS nekaj časa v SKD, sedaj pa v Krščansko demokratski stranki Nova Slovenija (NSi).«
(Časnik.si)
Državni svet na izredni seji prejšnjega torka ni izglasoval odložilnega veta na novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki isto-spolne skupnosti povsem izenačuje z zakonsko zvezo med možem in ženo. Proti vetu je bilo 23 državnih svetnikov, za veto pa 14.
Kot smo že poročali, je koalicija Za otroke gre! medtem isti torek dopoldne v državni zbor vložila 80.518 podpisov za pobudo referenduma. Predsednik državnega zbora mora zdaj razpisati rok za zbiranje 40 tisoč overjenih podpisov v podporo referendumu. Zbiranje bi se lahko začelo v tem tednu med 16. in 20. marcem.
Sovoditeljica koalicije Za otroke gre Metka Zevnik je izrazila veselje nad tem, da nastaja vseslovenska koalicija. Izrazila je hvaležnost za vsak glas in dodala, kaj nam to pove. »Ljudje so jim po njenih besedah sporočili, da podpirajo, da imajo otroci 'mamo in očeta in ne starša ena in starša dva, da imajo dedka in babico in ne starega starša ena in starega starša dva'.«
Aleš Primc pa je poudaril, da nam veliko število podpisov v podporo referendumu sporoča,
Za otroke gre
da se lahko Slovenske in Slovenci v veliki večini poenotimo ob tem temelju.
»Tega sem zelo vesel. Teh delitev v Sloveniji je odločno preveč. In sem vesel, da se je našla ena tema in da so ta tema prav družina in otroci, ker družina in otroci so naša prihodnost.«
Primc je tudi prepričan, da se bodo državljani množično odzvali in zavrnili zakon.
»In da bomo res že čez nekaj dni, ko se bodo začeli zbirati podpisi podpisi pred upravnimi enotami, zbrali v sorazmerno kratkem času zelo veliko podpisov za razpis referenduma in seveda potem, kar bo verjetno najtežja naloga, da bomo šli množično na referendum in na referendumu izglasovali nasprotovanje temu zakonu.«
V koaliciji nikakor ne nasprotujejo ureditvi statusa isto-spolnim skupnostim, ampak si prizadevajo za ohranitev zakonske zveze med možem in ženo. »Naj se vendarle ohrani nek samostojen pomen tisti skupnosti, ki pa lahko zagotavlja prenos življenja naprej in ki omogoča, po našem trdnem prepričanju, najboljše okolje, v katerem se otrok rodi, razvija
in vzgaja«, je še povedal Aleš Primc.
Mediji so v teh dneh obsojali Cerkev, češ da se ne bi smela vmešavati na področje zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pravnik mag. Andrej Naglič je poudaril, da je to smešen očitek, saj je Cerkev del civilne družbe, ki ji je z ustavo zagotovljena svoboda delovanja. Opozoril je tudi, da novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne omogoča ugovora vesti.
»Mnogi naši katoličani bodo izgubili službe oz. se bodo znašli v težki socialni situaciji, če bodo želeli res biti še naprej dobri verniki, če bodo želeli ohraniti svoje službe; če bodo želeli biti državljani po eni strani, zvesti zakonodaji, po drugi strani pa res verniki, ki sledijo nauku svoje organizacije.«
Naglič tudi poudarja, da je v izhodišču napačno, da zakonsko zvezo med možem in ženo enačimo s skupnostjo med dvema osebama. Prej sta ti dve skupnosti urejala dva zakona, zdaj pa bo vse v enem zakonu, kar je po Nagličevih besedah pravno sistemsko gledano nevzdržno in pripelje do diskriminacije.
Novi mariborski nadškof
Papež Frančišek je za novega mariborskega nadškofa metropolita imenoval 59-letnega jezuita p. Alojzija Cvikla. Od novembra 2010 je bil ekonom mariborske nadško-fije. Ob tem poslanstvu je sprejel tudi službo duhovnega pomočnika v Vitanju.
Pater Alojzij Cvikl je bil rojen 19. junija 1955 v Celju, v župniji Nova Cerkev. Maturo je opravil leta 1974. Jeseni istega leta je vstopil v noviciat Družbe Jezusove. Leta 1977 se je vpisal na ljubljansko Teološko fakulteto, jeseni 1979 je v jezuitskem kolegiju v Turinu opravljal prakso, bil je vzgojitelj in veroučitelj.
Teološke študije je nadaljeval leta 1980 v Rimu na Papeški univerzi Gregoriani. V diakona je bil posvečen 28. marca 1983 v Rimu, v duhovnika ga je 3. julija 1983, v domači župniji posvetil mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej. Kaplansko službo je opravljal v župniji Ljubljana-Dravlje. S podiplomskim študijem
je nadaljeval leta 1988 v Bruslju na fakulteti Lumen Vitae, kjer se je izpopolnjeval na področju pedagogike in katehetike. Pomladi 1993 je odšel v Padovo, kjer je zaključil jezuitsko formacijo, 15. avgusta je v Dravljah izpovedal slovesne zaobljube.
Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar ga je imenoval za prvega ravnatelja Jegliče -vega dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano in mu zaupal nalogo, naj pripravi vse potrebno, da bo dom lahko zaživel. F! Cvikl je bil prvi profesor verouka na Škofijski klasični gimnaziji in eno leto tudi pomočnik ravnatelja. Verouk na gimnaziji je poučeval osem let.
Pomladi leta 1995 je bil imenovan za provin-ciala slovenske province Družbe Jezusove in je to službo opravljal do leta 2001. Januarja 1996 je postal predsednik Zveze višjih redovnih predstojnikov in predstojnic. V času njegovega predsedovanja se je Zveza
leta 1999 preimenovala v Konferenco redovnih ustanov Slovenije.
V času njegovega provincialata je bila jezuitom pred prvim obiskom papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji vrnjena cerkev sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani, ki je bila po obnovi posvečena 5. novembra 2000. Prizadeval si je za dokončanje in posvetitev cerkve v Kočevski Reki, ki jo je tedaj upravljal jezuit p. Franc Šetar.
Leta 2001 je postal rektor Papeškega kolegija Russicum v Rimu. Omenjeni kolegij je bil v času njegove službe temeljito prenovljen,
vanj se je naselila skupnost sester.
Po končanem poslanstvu v Rimu, konec septembra 2010, je imel v načrtu sobotno leto na Malti. Zaradi finančnih težav Mariborske nadško-fije je moral svoje načrte spremeniti, saj je v novembru 2010, sprejel začasno službo ekonoma, dokler se ne najde rešitev, če je možna. Ob tem poslanstvu je sprejel tudi službo duhovnega pomočnika v Vitanju.
Škofovsko posve-čenje bo na 4. velikonočno nedeljo, 26. aprila popoldne v mariborski stolnici.
MINISTER GORAZD ŽMAVC
Na Irskem in v Združenem kraljestvu
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc je 9. marca pričel delovni obisk pri slovenski skupnosti na Irskem in v Združenem Kraljestvu.
Prvi dan obiska je v popoldanskih urah obiskal slovensko-irsko društvo Detelca, ki je v svojem kratkem
obdobju delovanja pokazalo veliko angažiranost pri pospeševanju sodelovanja med Irsko in Slovenijo.
Minister Žmavc se je 10. marca tudi srečal z irskim ministrom za diasporo, Jimmyjem Deeni-hanom. Glavna tema pogovorov je bila izmenjava
Slovensko-irsko društvo Detelca v Dublinu
izkušenj o tem, kako diasporo aktivno vključiti v kulturno in gospodarsko življenje domovine.
Zvečer se je srečal s predstavniki slovenske skupnosti v Združenem Kraljestvu, s predstavniki parlamenta in lordske zbornice ter z drugimi prijatelji Slovenije. Poleg izmenjave stališč in pogledov na aktualno problematiko življenja in dela skupnosti Slovencev živečih v Združenem Kraljestvu, je bil poudarek na pospeševanju gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Združenim Kraljestvom.
Sprejem na slovenskem veleposlaništvu v Londonu
Dežman zagrozil z odstopom
Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman je za Radio Ognjišče povedal, da naj bi skupaj s člani komisije, v kolikor ne bodo z vlado dosegli spodobnega dogovora, odstopili. Kritičen je do zagotavljana sredstev za urejanja že odkritih morišč.
Na javni radijski oddaji z naslovom »Resnica in sočutje« v Novem mestu je Dežman dejal, da je prenova, ki jo potrebuje slovenska družba, potreba po prenovi elit: »Prenova elit pomeni, da bodo zgodovinarji, antropologi, sociologi in vsi drugi začeli iskati resnico. Da bodo kriminalisti in sodniki začeli iskati pravico. Ni nujno, da je to iskanje konkretnega krivca, na Hrvaškem smo lahko v predsedniški tekmi videli nekaj, čemur so rekli etično sodišče. Imamo mednarodne konference, kot je bila leta 2000 v Baltiku, kjer so sodili komunizmu. Vse to je možno.«
Dežman je še dejal, da dostojanstvo mrtvih pomeni, da jih preko-pljemo, ko jih prekopljemo in glede na laži morilcev in uničene arhive dovolimo, da govorijo. »Govor mumificiranih žrtev iz rova sv. Barbare je tak, da nas ne zapustijo, nas silijo, da govorimo, da nekaj storimo. To pomeni, ko žrtev spregovori sili nas, da govorimo. Za dostojanstvo živih pa se je treba zavedati, da tabu, da nič ne vemo, ne drži.«
O nadaljnjih korakih kot predsednik komisije pa je Dežman povedal, da bi morala država najprej spoštovati in izvajati že sprejete zakone: »Da je potrebno mednarodne obveznosti, ki jih ima država, izpolnjevati in če ni dobrih zakonov sprejeti nove. Kar se moje komisije tiče, mislim, da smo naredili veliko, sicer
bi lahko še več, če bi nas pustili, ampak če v petek, ko imamo sestanek, ne bomo dosegli enega spodobnega dogovora bomo odstopili in začeli akcijo za tožbo Slovenije na evropskih organih.«
Dežman je spomnil, da mnoga morišča po Sloveniji še niso urejena, niti označena, dela so se skoraj popolnoma ustavila tudi v rovu sv. Barbare.
Jean Vanier nagrajen
Ustanovitelj skupnosti Barka kanadski filozof Jean Vanier bo prejel nagrado Templeton, ki jo vsako leto podeljuje istoimenska fundacija za izjemne dosežke v medreligijskem dialogu in človekoljubnih projektih. Med prejemniki so bili v preteklih letih tudi Chiara Lubich, Dalaj Lama, Mati Terezija, ruski pisatelj Aleksander Solženicin in drugi. Z nagrado, ki mu jo bodo izročili maja v Londonu, pa bo prejel tudi 1.7 milijona ameriških dolarjev, kar je več od Nobelove nagrade za mir.
Jean Vanier se je rodil leta 1928 kot sin generalnega guvernerja Kanade. V Angliji se je šolal za mornariškega oficirja in je več let služboval v britanski in kanadski mornarici. Pozneje je v Franciji doktoriral iz filozofije (o Aristotelu) in nekaj časa predaval filozofijo na univerzi v Torontu.
Med svojim bivanjem v Franciji je spoznal dominikanskega patra Thomasa Philippea. Ta mu je razkril dotlej njemu nepoznan svet oseb z motnjo v duševnem razvoju. Močno ga je vznemiril prezir in zavračanje, ki so ga ti ljudje v svetu deležni, obenem pa ga je prevzela njihova temeljna potreba in občutek za prijateljstvo, za občestvo src. Tako je ob podpori patra Thomasa Philippea zaživel z dvema med njimi. Njihov zgled je kmalu pritegnil mnogo ljudi in sprožil ustanavljanje in širjenje skupnosti po vsem svetu, ki so danes povezane v Mednarodno zvezo Barka.
Leta 1971 je z Marie-Helene Mathieu in prijatelji ustanovil prvo skupino Vera in luč. V teh skupnostih se vsak mesec srečujejo ljudje z motnjo v duševnem razvoju, njihovi starši, sorodniki, skrbniki in prijatelji. Danes obstaja več kot 1400 skupin v več kot 70 državah po svetu.
Jean je že leta 1980 vodenje skupnosti prepustil drugim, leta 2003 pa se je umaknil tudi iz vodstvenih struktur mednarodne Barke. Še vedno veliko potuje po svetu, predava, vodi duhovne vaje in obiskuje skupnosti Barke ter Vere in luči.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Pomembnost dialoga je razvidna, ker je pričetek in pogoj odnosov, potrebnih za razvoj in rast ljudi. Neredko pa prezremo, ko smo se odločili za pogovor, da je odkrit odnos mogoč le tam, kjer so osebe dobre,
ki si resnično hočejo povečati spoznanje, in da potrebni sta za kvaliteto dialoga tako velikodušnost kakor znanje pa naj bo za vprašanje ali za odgovor.
MK
Počasi, prav počasi se na obzorju jasni. Nekateri dogodki začrtujejo smer prihodnjega razvoja in vzbujajo upanje, da še ni vse izgubljeno.
Hud udarec. Preteklo soboto se je odvijala konvencija radikalne stranke. Odkar je 20. decembra 2001 tedanji predsednik Fernando de la Rua nasilno zapustil oblast v slavni krizi začetka tisočletja, si stranka ni opomogla. Čeprav je ohranila moč v nekaterih provincah, ni našla prave poti. Nekateri posamezniki so se prislinili kirchnerizmu (Cobos je bil podpredsednik), drugi so vztrajali v ohranjanju radikalne identitete. Zadnje čase so si nekoliko opomogli, a v zavesti, da so dejansko nemočni vrednega samostojnega nastopa. Na tej konvenciji, v mestu Guale-guaychu, bi morali odločiti o nadaljnji poti. Tri stališča so se borila za nadvlado: popolnoma samostojen nastop (najbolj ga je zagovarjal Ricardo Alfonsrn), v povezavi z Masso (Cobos), in pa v povezavi z Macrijem (strankin predsednik Sanz pod vplivom Lilite Carrio). Končno je zmagala ta zadnja pozicija in ideološko skoraj neverjetna povezava med Macrijem (liberalizem) in radikali (koliko so še levičarji in populisti?) je izvršena. Sedaj se že sestajajo komisije, ki naj določijo povezave na vsedržavni ravni, pa tudi kandidatne liste in, predvsem, možni vladni program. To zadnje je bistveno, da se ne ponovi primer Alianze (De la Rua), levičarske povezave, ki je razpadla predvsem, ker se pred nastopom vlade niso dogovorili o programu in so se potem izživljali v prepirih in zdrknili v prepad. Sedanja povezava, h kateri pristopa tudi Državljanska koalicija (Coalicion Cfvica) Lilite Carrio, je hud udarec za vlado. V ožjem krogu kirchnerizma, pa tudi okoli Sciolija v la Plati so še vedno upali na zmago v prvem krogu (nad 40% glasov, a 10% prednosti pred drugim), ker se zavedajo, da bi jim v možnem drugem krogu spodneslo. Ta povezava, tako kot stoji danes, pa zagotavlja nad 30% glasov. Od tod besnost vlade in njenih funkcionarjev, ki so surovo napadli ta dogovor.
Plan »bomba«. Tako so vladno gospodarsko strategijo opisali v krogih Industrijske unije. Blazno tiskanje denarja, razsipanje državnih sredstev, omejevanje uvoza, klada (cepo) na devize, ogromno nazadovanje v valutni protivrednosti, skoraj prazen
devizni sklad v Centralni banki ... Vse to potiska gospodarstvo v okove, ki mu ne dovolijo, da bi vsaj normalno dihal. Položaj skrbi industrialce, ki skušajo vlado prepričati, da po tej poti država zahaja v močvirje. Ker ni pozitivnega odgovora, je vodstvo Industrijske povezave pripravilo notranjo izjavo, kjer vladno postopanje imenujejo »plan bomba«. Položaj naj eksplodira potem, ko bo sedanja vlada zapustila oblast in bo nastopila nova. To seveda ni nič novega. Na naših straneh smo že pred časom zapisali, da bo kirchnerizem pustil za sabo ruševine in pogorišče. Izjava Industrijske unije je seveda prišla v javnost. Gospodarski minister je kar besnel ob tej diagnozi in zahteval od predsednika industrialcev, naj oznako (»bomba«) prekli-čejo. Ker se Mendez ni vdal, je razburjeni Kicillof začel kričati. Vse zaman. To je dokaz, da vladi vajeti uhajajo iz rok tudi kar zadeva vpliva na gospodarske in socialne ustanove.
Pogled v prihodnost.
Včasih navaden državljan ne razume, zakaj se stranke in politiki tako borijo za prevzem oblasti, ki jim bo prinesla le skrbi in težave. Vsi vemo, da bo nova vlada nastopila na ruševinah. Prvo obdobje bo grozljivo, ker bo treba storiti vrsto korakov, ki bodo negativno vplivali na ljudsko voljo. Kako odpraviti klado (cepo)? Kaj storiti z milijonskimi podporami? Na kakšnem način preusmeriti energetsko politiko. Kako pomagati regionalnim podjetjem, ki najbolj trpijo zaradi nesmiselne protivrednosti dolarja ... Kandidati obljubljajo postopne ukrepe, ohranitev socialnih podpor in počasno zboljšanje položaja. Ne bo tako lahko. Mnogi gospodarski strokovnjaki ugotavljajo, da si leta 2016 gospodarstvo še ne bo opomoglo. Obnovljena rast naj bi nastopila šele leta 2017. Kako medtem miriti ljudsko nejevoljo, ki se bo gotovo pokazala takoj po volitvah? In prav s tem računa gospa predsednica, da bo na čelu opozicije tolkla po novi vladi in si tako pripravljala povratno pot na oblast za leto 2019. Sedaj že vztrajno govorijo o možnosti, da se tako ona kot njen sin Maximo, predstavita na kandidatnih listah za v parlament, da bi imela imuniteto. Množijo se namreč obtožbe korupcije in kopičijo se dokazi. Bo s Kirchnerji tako kot z Menemom, ki sojen in obsojen mirno sedi v senatu?
Umrl je Franc Zorec
V nedeljo, 8. marca 2015, je skupnost pretresla žalostna vest, da je v 91. letu starosti umrl g. Franc Zorec. Kako priljubljen je bil med rojaki je pokazalo tudi slovo, pa raznovrstni izrazi sožalja, ki jih je prejemala družina in so jih izražali tudi po družbenih omrežjih.
Pokojni je bil izredna osebnost, dejavnik in priča najtežjega obdobja slovenske zgodovine. Bil je direktno udeležen v ključnih premikih vojne in revolucije. Spoznal in pozneje opisoval ozadja dogodkov in vedno utemeljeno branil svoja prepričanja.
Lepo je njegovo življenje ob devetdesetletnici opisal »t. s.«, ko ga je takole predstavil:
»S priprtimi očmi na sliko šumljakovega mlina, se danes Franci sprašuje, če mu je pred devetdesetimi leti takratni ropot mlinskih lopat nujno moral naznanjati začetek življenjske poti, posejane z nemiri, ki mu danes še vedno teptajo ostanke na pol uvelega spomina. Zgodnja izguba staršev, sirotišnica, zaradi vojne prekinjena klasična gimnazija, begunstvo ...
Njegov pogum, ki je rešil Trnov-čevo družino pred pokolom, je bila priložnost, da se je priključil četnikom za boj proti komunistom. Takratni dvanajstletni Trnovčev Lojze, dr. Alojz Ambrožič, je kasneje postal kanadski kardinal. Proti koncu leta 1942 je F. Zorec, v Zaplani, stopil v specialno službo, ilegalo, kjer je dobil operativno ime »Kocelj«. Pripravil se je za pohod na Primorsko, ki je bila pod Italijo, da bi tam promoviral nasprotovanje jugoslovanskim komunistom in istočasno poročal Angležem in Američanom o premikih vojaških
sil. Končni namen tega programa je bila pripadnost Primorske v Jugoslavijo.
Na Dobrovi je vstopil k domobrancem. Takoj za p o d o f i c i r -skim tečajem na Mostah je pomagal pregnati Italijane iz Postojne, Prestran ka, Št. Petra na Krasu in iz
Ilirske Bistrice. Pripravil se je nato za propagandno službo, v okviru katere je bil priča pogajanj med partizani in gestapovci, ki so načrtovali sodelovanje na Primorskem. Nemci so ga zaprli na Reki; ušel je iz zapora med premestitvijo v Trst. Med begom v Bologno je bil ponovno ujet, a tokrat je nosil zapiske, ki so poročali o Idrijskih pogajanjih med Nemci in partizani. Zapisniki so bili namenjeni zaveznikom s katerimi bi se lahko informirali o resničnih namenih Osvobodilne fronte: revolucija. Zaradi teh dokumentov je ponovno doživel ječo in smrtno obsodbo. Sicer oproščen smrtne kazni so ga poslali na fronto in od tam zbežal k Američanom. Eno leto po vojni je bil odposlan na ogled v Jugoslavijo. Na poti nazaj v Italijo je pripeljal čez mejo Milana Zajca, enega izmed redkih prič tragičnih dogajanj v Kočevskem Rogu.
Pot v Legiji ga je peljala od
V krogu svoje družine
Srečni dedek in pradedek
Št. Jošta v Rovte in od Vrhnike do Horjula. V Rovtah nad Logatcem je spoznal Marijo Kogovškovo, ki je pred odhodom v Argentino, v taborišču v južni Italiji (Barletta), postala njegova žena. V Argentini so se jima rodili trije otroci, Janez, Marija in Darinka. Marji in možu Franciju Sušniku, pa še dva vnuka, Martin in Tomaž. Martin in žena Magdalena Jerman pa imata hčerko, ki je njegova pravnukinja!
Namesto advokature ali diplomacije, mu je begunska vsakdanjost postregla z mizarskim poklicem. V pogovoru s Francetom Zorcem je slišati, da so ga sestre usmiljenke v sirotišnici učile smisla za pravičnost, za zvestobo in narodne zavesti. Nič manj pa ga je usmerjalo tudi učenje kaplana na Dobrovi, ki je dokazoval isto zvijačno mater komunizmu, fašizmu in nacizmu. To nakazuje, da so Franceta že iz mladih let usmerjali duhovi z jasnimi nazorskimi pogledi, kjer so vera in upanje v Božjo ljubezen in pravičnost, temelji, na katere se lahko opre močna zgradba neustrašenega in pogumnega človeka. Slepa vera v resnico in v pravičnost mu je v službi za družbo večkrat postregla s presenečenji, ki so bili toliko bolj trpki, kolikor je bila naloga plemenita in opravljena z ljubeznijo. Ta vera pa je vsekakor zgradila močno osebnost ...«
Pokojni Zorec je aktivno posegal v delo naše skupnosti, predvsem v okraju San Martin. Zato je ob 90-letnici prejel posebno priznanje tamkajšnjega Slovenskega doma. Bil je tudi sodelavec našega tednika, v katerem je občasno objavljal svoje vojne spomine, s katerimi je osvetljeval tisto temno obdobje naše polpretekle zgodovine.
Ko družini izrekamo naše sožalje, prosimo Vsemogočnega, naj mu bogato poplača vso njegovo ljubezen do naroda in domovine.
NOV ROMAN ALEJANDRE LAURENCICH
Valovi sveta
Buenosaireška knjigarna »Libros del pasaje« je bila prejšnji četrtek 12. marca nabito polna kot redkokdaj. Argentinska pisateljica slovenskega rodu, Alejandra Laurencich, je predstavila svoje novo delo »Las olas del mundo« (Valovi sveta) To je njen drugi roman. Prvi je bil »Pusti me pri miru«, naslov pod katerim ga je v Sloveniji izdala Študentska založba.
Na predstavitev so se zbrali zvesti bralci njenih del, študentje in prijatelji, in kar nekaj smetane argentinske literature, ki je prišla, da je ob tej priložnosti počastila pisateljico. Med priznanimi pisatelji so bili Fabian Martmez Siccardi (nagrajen z nagrado »Clarm de novela«), Jorge Paolantonio, Ana Mana Shua, Liliana Heker, Ines Fernandez Moreno, in še drugi, časnikarji, funkcionarji, knjigarnarji. Bilo je še mnogo osebnosti tukajšnje literature, na primer Natu Poblet, lastnica že tradicionalne knjigarne »Cläsica y Moderna«.
Vsi prisotni so pozorno poslušali lepe besede, ki jih je za to potomko Slovencev izrekel tercet panelistov, ki so ga sestavljali Guillermo Martmez, (lani je bil deležen nagrade »Premio Hispanoa-mericano de Cuento Gabriel Garaa Marquez«), pisateljica Ines Garland, (na zadnjem Frankfurstkem sejmu je prejela »Jugendliteraturpreis«) in Pipo Lernoud, ki ga smatrajo za enega izmed ustanoviteljev argentinskega rocka in tudi pomembnih revij, kot je »El
Expreso Imaginario«. Vsi trije so zelo pohvalili to novo delo.
Seveda je potem avtorica izrekla besede zahvale vsem Sledil je močan aplavz. Če povzamemo besede panelistov je to novo delo Laurencicheve ganljivo. V njem Alejandra mojstrsko ustvari ljubezensko idilo, intrigo, politično zgodbo. Vključi v zaplet staro mamo Slovenko, priseljenko iz Kopra, s katero je junakinja romana tesno povezana. Zgodba na 380 straneh avtorice »tour de force« je - tudi po besedah na predstavitvi - brezhibno napisana in ujame bralca že od prve strani pa do konca.
Rok Fink
Sožalje
Žalne besede je poslal tudi profesor Lojze Peterle. Takole je napisal:
S krščanskim sočutjem in upanjem sem sprejel novico o smrti gospoda Franca Zorca. Ostal mi bo v spominu kot mož, ki mu ni bilo vseeno in je dosledno živel vrednote krščanstva, slovenstva in demokracije. Vesel in hvaležen sem, da sva lahko bila prijatelja.
Naj mu Stvarnik poplača za vse, kar je dobrega storil, naj počiva v miru.
Lojze PETERLE
Poslanec Evropskega parlamenta
Spomin na gospoda Franca Zorca
Vest, da je Gospod poklical k sebi našega dragega rojaka Franca Zorca, je pretresla vso slovensko skupnost v Argentini. Kdo ga ni poznal! Bil je velik domoljub, zavzet Slovenec, globoko veren katoliški kristjan in vsa dolga leta v tujini aktiven član politične emigracije. Njegovi spomini na čas vojne in revolucije, objavljeni v raznih časopisih in revijah, so del takratne kronike in postajajo del slovenske zgodovine. Iz teh spominov in iz široke kulturne razgledanosti, ki si jo je nabral kot neutruden bralec, je črpal jasne uvide sedanjosti in prihodnosti, s katerimi je
na sestankih in ob debatah po predavanjih doprinašal s svojimi posegi. Bil je nemirnega duha, kritičen, a vedno pozitivno naravnan k iskanju rešitev in pravih poti, ki naj bi vodile k prevladi resnice in pravice, v katero je trdno zaupal.
Večkrat je na kakih sejah in sestankih presenetil s predlogi in iniciativami, ki niso bile vedno lahko izpeljive, a so bile povod za nadaljnje iskanje in razmišljanje. Nekega večera, pred dolgimi leti v Slovenski hiši, ko smo se od svete maše v cerkvi Marije Pomagaj pomikali v dvorano k neki prireditvi, je pristopil k
meni gospod Franc Zorc in me potegnil nekoliko stran iz gneče. Rekel mi je, da se obrača name, ker pišem in predavam o univerzalni Sloveniji, o potrebi povezanosti vseh rojakov, ki živimo zunaj matične republike, ki je v rokah komunistov, a da je to premalo. Treba je najti neko idejo, ki bi ljudi prevzela, navdušila. To bi bila po njegovem mnenju lahko zamisel Slovenije v svetu. Potem sva se odpravila v dvorano in nisva nikoli več govorila o stvari.
Ideja Slovenije v svetu pa mi ni dala miru. Kmalu potem sva se o njej pogovarjala tudi s pisateljem Zorkom Simčičem,
menda je bilo v kavarni blizu postaje v Moronu. Ne da bi se dogovorila, sva pričela oba uporabljati ta izraz. Napisal sem tudi pesem in pojem Slovenije v svetu je postal resnično naš skupni imenovalec, tudi ko je komunistični režim v domovini propadel in je politična emigracija dopolnila svoje poslanstvo. Tako se je pričela uresničevati zamisel, ki jo je izrekel pokojni Franc Zorc tistega večera v Buenos Airesu na dvorišču Slovenske hiše, nedaleč od spomenika žrtvam komunistične revolucije na Slovenskem.
Marko Kremžar
IN MEMORIAM
Pokojni Ivan Lužovec
Spomnil se ga bom kot sošolca v Spittalu in od tedaj naprej, prijatelja.
Gledam ga na sliki sošolcev pred šolsko barako -prav pred odhodom čez morje v družbi z očetovskim prof. Luskarjem. Trije od tistih sedmih na sliki smo šli v lemenat: Ivan in Dane k salezijancem. Na sliki smo slučajno le kandidati za v Argentino. Ali pa morda ni slučajno - in se je že vedelo kam kdo odide. Doraščajoči, a vendar že dobro profilirani, od leve proti desni: Dane, Aleš, Marjan Amon in M. Loboda, Lavrič, katehet prof. Luskar, Ivan in podpisani. Edini jaz se v kratkih hlačah.
Pa sem vprašal našo sošolko Ivko Homan, kako so nas videla dekleta, recimo v 4. gimnaziji (bili smo strogo ločeni po klopeh). In mi zabriše pod nos: »Ja, ta je bil številka (nula), oni je bil zvitež.« O Ivanu pa pove tole anekdoto. Profesor angleščine ga je izpraševal - a je Ivanu slabo šlo. Pa mu prof. zabrusi: »Ja zakaj pa študirate, če niste nadarjeni?!« Tako zafrkantno! Takrat se pa oglasi Ivka, solidarno in korajžno. »G. prof., saj Ivan ne bo potreboval angleščine; on bo rabil latinščino.«
In tako se je uresničilo. Sicer je bil že v gimnaziji »klasik«, torej z latinščino od prve naprej. V Instituto Villada, v Cordobi, je bil odličen študent, tako mi je pisal tedaj Dane Vrečar - ki ga je za eno leto prehitel in bil posvečen eno leto prej.
Naše poti so se ob razselitvi razšle. Zadnje skupno sobivanje je bilo na ladji, na poti v Argentino. Tiste dni je Ivan odigral junaško vlogo, ko je skoraj vse potnike zajela morska bolezen. On in Jože Poznič edina nista obolela -in sta stregla vsevprek »bolnikom«, saj sploh niso prihajali v jedilnico.
To so le utrinki iz daljnih spominov. Njegova pata-gonska doba je zapisana v zlati knjigi salezijanskih postojank. Bil je kajkrat predstojnik, bil inšpektorjev delegat za jug, bil je kandidat za škofa, a je premalo dal na svojo »zunanjost«, tako Dane. Sem pa tja je kritiziral hierarhično Cerkev. On pa je bil zelo uspešen v gibanju »cursil-listas«; v organiziranju osnovnih celic veselega oznanila.
Na njegovi novi maši nas je bilo lepo število sošolcev (13); na sliki, on z dvema usmiljenkama ob strani. Pri
srebrni maši smo ga zopet zvesto spremljali; spomnim se omizja v lanuškem domu ob lepem slavju.
Za zlato maso smo se zbrali v salezijanskem zavetišču na Almagro - okreval je po operaciji v kolku; sede je maševal v hišni kapeli. Bilo je zelo prisrčno slavje: sestre so ga z veliko ljubeznijo spremljale. Tudi v teh letih njegove bolezni se ožji prijatelji nismo odpovedali - občasnemu taroku. Bil mu je v razvedrilo, posebno če sta se s sobratom Danetom mogla v šali malo zbadati. Nekajkrat je bilo na domu sestre Anice, nekajkrat v Nuestra Senora. de los Remedios, kjer je služboval Dane Vrečar; in v samem zavetišču na ulici Yapeyu in Don Bosco. To omenjam, ker so bila ta srečanja zares bratska - z okusom po begunskih letih, ko smo bili še mladi, razposajeni in polni idealov.
Iz osebnega vidika visoko cenim njegovo povabilo -leta 1995 na patagonsko »odisejado«. Takrat je še razpolagal z vozilom (hišnim) in nas je vozil - Daneta in mene z ženo, torej v štirih - širom južnih prostranosti skozi 14 dni. Neutrudno in neugnano po južni planoti od Atlantika do Kordiljere, pa od Bariloč do Punta Arenas in še nižje doli - skoraj do konca celine. Na tistem potovanju sem mogel občudovati najlepše pogorje kar sem jih kdaj videl: El Paine v Čilu. Pa ledenik Perito Moreno v edinstvenem pojavu. In morje belih marjetic v nedogled na planoti. Ja, čudo za čudom, dan za dnem, Ivan pa za volanom. V kakem zatišju, dvakrat tudi v gozdu, intimna sv. maša; med mistiko in šumenjem lenge in aravkarije. Nepozabna doživetja - zapisana in tudi objavljena v DŽ.
Patagonija je bila Ivanova ljubezen. Ko je malo okreval se je vrnil v Caleta Olivia - in zdaj tam tudi umrl.
Njegovo pastoralno in socialno udejstvovanje je bilo tako pomembno, da je občinski svet odredil tri dni žalovanja ob njegovi smrti. Časopisi v Comodoro in v Caleti so obširno poročali o njem.
Manj znano pa je njegovo teološko-znanstveno delo. Računalniško je obdelal starozavezno zgodovino božjega ljudstva - in nato še »Historia de la Iglesia« (Zgodovina Cerkve), ki je digitalna izdaja na 148 straneh gostega teksta, kjer kot avtor stoji »Padre Juan Luzovec«. Pogrešam pa navedbo bibliografskih virov. A delo je vsekakor strogo znanstveno in je sad, nedvomno, veliko let raziskovanja in zapisovanja.
Morda je bil to njegov konjiček. Nekoč je izjavil, da mu je računalnik spremenil življenje. Ko smo še vsi njegovi kolegi uporabljali pisalne stroje, je on že jadral po internetu. In prav na tem področju se je spet srečal z angleščino. Ivkina napoved se žal tudi ni izpolnila. V nekaj desetletjih se je svet tako spremenil, da je latinščina šla skoraj v pozabo, celo v Cerkvi. Angleščina pa je kraljica sporazumevanja v svetovnem merilu. Ja, žal je tako!
Po vsem tem smem zaključiti, da se je prof. Logar pošteno zmotil, ko ga je oštel zaradi angleščine. Ivan je bil nadpovprečno nadarjen, in svoje talente je gojil zelo vztrajno na različnih poljih: bil je pravi erudit v cerkveni
Zaklad ni v posesti dolarjev ali veliki količini denarja. Naš zaklad je v naših domovih, ki ohranjajo naš jezik in našo kulturo.
Ni to noben »argentinski čudež«. To bogastvo smo zgradili z golimi rokami, ker smo začutili potrebo po njih. In oni nam služijo v vseh pogledih. Skrbijo za našo družbo, ki je drugje skoraj ne dobimo. Petje v njih razveseljuje naša srca. Razna predavanja in nastopi nas držijo pokonci, utrjujejo našo kulturo in našo duhovnost. Domovi
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Naš zaklad
so tisti, ki skrbijo za našo versko izobrazbo in nam olajšajo izpolnjevanje božje volje. Domovi so tisti, ki skrbijo za naše družabno življenje, ki ga drugje sploh ne iščemo.
In vse to za ohranjevanje naše narodnosti, ki je v tujini vedno ogrožana.
Vse to delo, in še mnogo več, se vrši popolnoma brezplačno. Dobra volja prekosi vse težave in slovenski idealizem premaga vse ovire. Na čas in denar se skoraj sploh ne pomisli. Gre namreč za slovensko stvar.
Tako naši domovi izvršujejo svoje poslanstvo in svojo nalogo. V ta namen smo jih zgradili.
Naj nam bodo še dolgo v ponos.
zgodovini. Bil tudi strokovnjak v računalništvu. Vse to poleg njegove duhovniške karizme. Njegov nečak ga označi kot osebo, ki je bil posebno zadolžen kot posrednik v spornih primerih, tako med brati salezijanci, kot v socialnih trenjih med ljudstvom in oblastjo. Izpostavljal se je za ogrožene v času diktature ter ob obmejnem konfliktu s Čilom. Isto trdi Dane Vrečar. Najbolj izrazita poteza njegovega delovanja je bila služenje bližnjemu.
Ivan ni bil pretirano asketski: rad je poslušal dobro glasbo, cenil je dobro kuhinjo, rad je tarokiral s prijatelji. Pri tej igri smo se vračali v dijaška leta. Ko je po padcu ostal v komi, se je tu pa tam prebujal in v podzavesti govoril po slovensko, in sicer večkrat »naprej, naprej!« Njegov predstojnik Zubeldia je sporočil v Buenos Aires: »Nujno potrebujemo tečaj slovenščine.« Sprašujem se, če ni bil pri taroku in je dobival slabe karte: torej naprej! Ja, Ivan je bil zelo družaben in je bil povsod priljubljen. V Caleti in v Gallegos.
Tako je odšel še eden od dijakov slavne begunske gimnazije, ki ji je v čast in ponos. Verjetno se je v tistih letih izoblikoval njegov poklic - in Bog ve če ni bil njegov vzornik prav prof. Alojzij Luskar.
Dragi prijatelj, počivaj v miru! Bog ti poplačaj vso dobroto!
Vinko Rode
STARE IN NOVE BESEDE
Naj bo A kot ajda ali A kot analogno?
V	britanskem slovarju za šolsko mladino Oxford Junior Dictionary je vedno manj besed, ki so povezane z naravo in podeželjem, ter vedno več besed, ki opisujejo digitalno sodobnost.
Britanska založba Oxford University Press poleg klasičnih slovarjev izdaja tudi slovarje, prilagojene mladim, med drugim Oxford Junior Dictionary, ki je namenjen sedemletnikom in sedemletnicam in v katerem je okoli deset tisoč gesel. Njihov nabor se z leti spreminja, nekatere manj aktualne besede so iz slovarja izključene, dodajajo pa nove, kot so na primer širokopasovni internet, zvezdnik, klepetalnica in blog.
Britanski književniki in književnice opozarjajo, da se je pri sestavi slovarja začela pojavljati težnja izločanja besed, povezanih z naravo, in dodajanje besed, ki so povezane z izoliranim življenjem v zaprtih prostorih. To so zapisali Margaret Atwood in 27 drugih književnikov in knji-ževnic, ki so na založbo naslovili odprto pismo.
Podpisnice in podpisniki opozarjajo, da je slovar v preteklosti iz nabora gesel izločil okoli 50 besed, ki so povezane z naravo in podeželjem.
V	različici iz leta 2007 so namreč izločili
besede za mandelj, robido in žafran, dodali pa izraze za analognost, stolpčni grafikon in zvezdništvo. Leta 2012 so iz slovarja črtali še reso, cvetačo, kostanj in deteljo, dodali pa širokopasovni internet in računalniško potezo »cut and paste« oz. v prevodu izreži in prilepi. Podpisnice in podpisniki se sicer zavedajo, da izločitev besed, kot so hrček, leopard, ostriga in panter, ne bo uničila življenja mladih, opozarjajo pa, da gre za simptom širše težave, že omenjenega pomanjkanja gibanja in druženja, ki pa lahko uničuje življenja mladih.
Milena Mileva Blažić, redna profesorica za didaktiko slovenščine in izredna profesorica za slovensko književnost na pedagoški fakulteti v Ljubljani, meni, da so takšni posegi v slovarje, predvsem otroške, nepotrebni. »Besede umirajo po naravni poti,« pravi, prav tako bi sama takšne posege odsvetovala, saj gre za 'evtanazijo besed'. To seveda ne pomeni, da nasprotujem novim besedam, tudi te je dobro poznati, a sama bi sodobnost raje kombinirala s klasiko.«
»Na primer Abecedo na polju in v gozdu Otona Župančiča, ki je pesnik evropskega formata, so zamenjali z novimi besedami. A naj bo še vedno ajda, lahko je pa tudi avion,« meni poznavalka mladinske
literature, ki dodaja, da ima prav ajda za Slovence in Slovenke takšen simbolni in kulturni pomen, da se je o njej in njenem kontekstu vredno učiti.
Pri nas podobnih posegov v slovarje ne poznamo, iz druge izdaje Slovenskega slovarja knjižnega jezika (SSKJ) so iz pravnih razlogov sicer res umaknil besede, kot so cockta, teflon in superga. A te izhajajo iz imen blagovnih znamk. Drugih besed niso izločali, nam je povedal Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je sodeloval pri nastajanju slovarja.
»Odločili smo se namreč, da naj druga izdaja SSKJ prinaša novosti v slovenskem jeziku v času od izida prve izdaje, zadnji zvezek je izšel leta 1991, obenem pa ohrani besedje, ki je v slovarju že zajeto. Nova izdaja prav zato opisuje slovenski jezik od druge polovice 19. stoletja do sedanjosti. Ker pa so nekatere besede v času od prve izdaje slovarja zastarele, smo v slovarju to pri njih tudi zapisali. Tako bo slovar koristil uporabnikom tudi pri branju starejših besedil, zlasti leposlovja,« razlaga Perdih.
»Opazno je tudi, da besede, ki prvotno označujejo neko konkretno dejanje ali predmet, v digitalnem svetu dobijo
drugačen pomen, na primer če smo prej na morju z roko brskali po pesku in smo zato imeli polne roke peska, danes lahko brskamo tudi po spletnih straneh, pri čemer le kliknemo z miško ali tapnemo na zaslon. Če smo se prej borili proti virusom gripe in smo opazovali hrošče različnih barv, danes oboji v digitalnem svetu ogrožajo našo varnost. V tem smislu je slovar tudi nekakšen dokument časa, v katerem je nastal.«
Pristop, kakršnega uporabljajo pri sestavi SSKJ, bi pri predstavljanju jezika otrokom ohranila tudi Milena Mileva Blažić. Po njenem mnenju je namreč kljub urbanizaciji smiselno, da se otroci še vedno učijo o naravi in o stvareh, s katerimi morda nimajo vsakodnevnega stika. »Če stvari ne srečujejo dnevno, to še ne pomeni, da o njih ne morejo razmišljati,« zato poudarja, da besedišču z razlogom rečemo besedni zaklad.
»Za izključevanje besed tako ni zares pravih argumentov, kot ni argumentov za nasilno dodajanje novih. Sem pa za to, da se evidentirajo nove besede, predvsem neologizmi iz slovenske literature, kot so kosovir Svetlane Makarovič, pedenjped Nika Grafenauerja in nebomska deklica Barbare Gregorič Gorenc.«
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
P. ANTON PREŠEREN D. J. UMRL
Iz Rima je prišlo sporočilo, da je dne 7. marca, po enoletni bolezni, umrl v generalni hiši jezuitskega reda asistent za slovanske narode, p. Anton Prešeren. Z njegovo smrtjo smo Slovenci izgubili enega svojih najvidnejših predstavnikov v Cerkvi in izven nje. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Mendoza. Ob tragični obletnici. Ob priliki 60-letnice Kristusa v Andih smo se spomnili tudi Slovenci naših sledov v gorskih višinah. 8. marca leta 1940 je postal žrtev gorskega viharja naš rojak č. g. Jože Kastelic. ... Zaradi posebnih okolnosti smo imeli sv. mašo v Uspallati ob 17. V kapeli Puente del Inca smo zmolili rožni venec, na grobu pa molitve za rajnega gospoda Jožeta. Imeli smo krasen dan in prelepo vožnjo, v kateri smo doživljali veličastno lepoto mendoških Kordiller. Videli smo iz treh strani Aconcaguo in Tupungato, najvišji in najbolj karakteristični gori tega dela Andov ...
Moron. Dekleta iz Morona smo imele v soboto, 13. marca, na Slovenski pristavi tretji redni občni zbor ... Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednica Marija Babnik, tajnica Metka Gaser, blagajničarka Marjana Pregelj, športna referentka Gabrijela Pregelj, referentka za naraščajnice Marjana Tominc, gospodarica Anica Medic, kulturna referentka Anica Tominc, referentki za petje Anica Tominc in Kristina Golob ter delegatinja za zvezni odbor Jožica Lavrič.
OSEBNE NOVICE.
Srebrnomašniški jubilej. V Cordobi je te dni čisto zasebno slavil srebrnomašniški jubilej č. g. Anton Grčman, kaplan v bolnišnici Transito Caceres de Allende v Cordobi. Iskreno čestitamo z najlepšimi željami in pozdravi.
Družinska sreča. V župni cerkvi Fatimske Matere božje v Lomas el Mirador je bila krščena Irena Erjavec, hčerka Franca in ge. Angele Erjavec. Otroka je krstil g. dir. msgr. Anton Orehar. - V družini dr. Petra Ranta in njegove žene ge. Regine roj. Lesar so dobili prav tako hčerko. Srečnima družinama naše čestitke.
(Svobodna Slovenija, 18. marca 1964 - Št. 11)
RESUMEN DE ESTA EDICION
NAJBOLJ RAZVOJNO PRODORNA OBČINA JE ŠENTRUPERT
Zlati kamen za najbolj razvojno prodorno občino je na slovesnosti na Bledu prejela občina Šentrupert. Župan Rupert Gole je ob tej priložnosti dejal, da je razvojni model občine »model zdrave kmečke pameti«. Njihov razvojni model temelji na prizadevanju, da bi kar najbolje izkoristili dane možnosti.
BO PRIŠEL HEINEKEN?
Globalni pivovarski velikan, nizozemski Heineken, je potrdil, da je v igri za nakup najmanj 45-odstotnega lastniškega deleža v Pivovarni Laško in hkratno dokapitalizacijo največje slovenske pivovarske družbe. Ob tem je zagotovil, da ima dolgo tradicijo nakupov močnih lokalnih blagovnih znamk, ki jih potem razvija naprej. Rok za zavezujoče ponudbe za vstop v Pivovarno Laško naj bi se sicer po poročanju nekaterih medijev iztekel pretekli teden.
Ker pa sta k sporazumu o skupni prodaji delnic Pivovarne Laško pristopila tudi Sklad obrtnikov in podjetnikov ter Banka Koper, pomeni, da konzorcij lastnikov po novem prodaja 51,11-odstotni delež največje slovenske pivo-varske družbe.
PLES Z MARIJO
V Ljubljani se je začel 17. festival dokumentarnega filma. Odprla ga je italijansko-slovensko-argentinska kopro-dukcija Ples z Marijo o argentinski učiteljici plesa Mariji Fux, v režiji slovenskega zamejca Ivana Gergoleta.
ALKOHOL IN ŠPORT NE GRESTA SKUPAJ
Nekateri predstavniki športnih organizacij so se na okrogli mizi STA zavzeli za omilitev prepovedi prodaje alkoholnih pijač na športnih prireditvah. Kot so pojasnili, obiskovalci do alkohola pridejo drugje, prepoved pa tudi povečuje črni trg. Predstavniki zdravstvenih organizacij pa nasprotno poudarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj.
PO SVETU
KDO GA JE UBIL?
Nedavni umor enega najvišjih ruskih opozicijskih politikov Borisa Nemcova je odmeval tudi v Strasbourgu. Evropski poslanci so ogorčeni, v razpravi na plenarnem zasedanju so s prstom pokazali na Kremelj. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je v Evropskem parlamentu opozorila, da je svoboda izražanja v Rusiji vse bolj pod pritiskom. Spomnila je na smrti ostalih kritikov Kremlja v zadnjih letih, med njimi so bili novinarji, odvetniki, sodelavci obveščevalnih služb in borci za človekove pravice. »Malo so imeli skupnega, dokler niso postali žrtve tistih, ki tako imenovane sovražnike države prikazujejo kot legitimne tarče,« je poudarila Mogherinijeva. Dodala je, da si Rusi zaslužijo demokratično in odprto državo, zato je oblasti pozvala tudi k izvedbi celovite in pregledne preiskave umora Nemcova.
PAPEŽ O PAKISTANU
V	dvojnem samomorilskem napadu je bilo preteklo nedeljo v krščanski četrti v pakistanskem mestu Lahore ubitih najmanj 14 ljudi, več kot 70 pa ranjenih. Eksploziji sta odjeknili pred katoliško in protestantsko cerkvijo, ko so se verniki vračali od nedeljske maše. Odgovornost so prevzeli pakistanski talibani. Novico o terorističnem napadu je z bolečino sprejel tudi papež Frančišek. »Kristjani so preganjani. Naši bratje prelivajo kri samo zato, ker so kristjani. Zagotavljam molitev za žrtve in njihove družine, prosim pa Gospoda, ki je vir vsega dobrega, za dar miru in sloge v tej državi, ter da bi se preganjanje kristjanov, ki ga svet hoče skriti, končalo in bi bil mir,« je dejal papež. Kristjani predstavljajo približno dva odstotka pakistanskega prebivalstva. V zadnjih letih so pogosto tarča napadov in nasilnih izbruhov zaradi domnevnih žalitev Korana in preroka Mohameda.
KRIZA V SIRIJI
V	teh dneh bodo so potekla štiri leta od začetka krize v Siriji. Vstaja 15. marca 2011 se je razvila v državljansko vojno, ki ji ni videti konca, prav nasprotno, še poglablja se. V vsem tem času je življenje izgubilo že več kot 220 tisoč ljudi, številni živijo v izredno težkih razmerah. Na to opozarjajo različne človekoljubne organizacije. UNICEF ob tem omenja predvsem poguben položaj otrok. Število prebivalcev Sirije se je v štirih letih državljanske vojne zmanjšalo za 15 odstotkov, pričakovana življenjska starost se je skrajšala za 24 let - s povprečnih 79 na 55 let. Vsak četrti Sirec živi pod mejo revščine. »Seznanjeni smo s trpljenjem ljudi po vsej regiji, seznanjeni smo s trpljenjem prebivalcev Sirije. Garali bomo, da bodo še naprej prejemali pomoč, prav tako si bomo prizadevali, da bo svet vedel zanje in ne bodo ostali pozabljeni,« je med obiskom
enega od begunskih taborišč v Siriji povedal vodja ene agencij Združenih narodov.
EVROPA IN GRČIJA
Grški premier Aleksis Cipras se je že drugič po zmagi na volitvah mudil v Bruslju. Sprejel ga je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je izrazil nezadovoljstvo nad slabim napredkom Grčije s posojilodajalci. Cipras je kljub temu še vedno optimist in poudarja, da je s politično voljo vse mogoče. V Bruslju že od prejšnje srede potekajo tehnična pogajanja Grčije in mednarodnih posojilodajalcev o fiskalnih ukrepih in reformah v zameno za naslednji obrok finančne pomoči. Premier Cipras je zdaj prišel na obisk k predsedniku Evropske komisije Junckerju, ki pa je neuradno tarča kritik evrskih članic, da je šel s svojim posredovanjem pri reševanju grškega vprašanja predaleč.
PROTESTI V BRAZILIJI
V Braziliji se je skoraj milijon ljudi udeležilo protestov proti predsednici Dilmi Rousseff. Ta se je pod pritiski znašla zaradi slabega gospodarskega stanja v državi, vpletena pa je tudi v korupcijsko afero Petrobas. V tem naftnem koncernu naj bi prihajalo do podkupovanja, v katerega so vpleteni tako posamezni politiki, kot stranke. Zaradi afere je že odstopila direktorica podjetja, kritike pa so bile na protestu izrečene tudi na račun vladajoče stranke in Rous-seffove, ki je bila dalje časa predsednica nadzornega sveta. Največ, približno 580 tisoč protestnikov se je zbralo v Sao Paulu, protesti pa so potekali v 74 brazilskih mestih.
ES POR LOS NINOS
Eslovenia se encuentra en medio de una fuerte campana, cuyo objetivo final es el referendo acerca de la nueva definicion legal de matrimonio, que ya no sena la union de un hombre y una mujer, sino de "dos personas". Eso permitina que parejas homosexuales sean equipa-radas al matrimonio comun, adoptar hijos o engendrar por inseminacion artificial. Para dar inicio al tramite del referendo se necesitan 2500 firmas y la ONG "Es por los ninos" presento mas de 82.000. Ahora el parlamento debe dar inicio formal al proceso, deben juntarse 40.000 firmas registradas y designar la fecha de la consulta popular. Los defensores de la familia tradicional dicen que esta ley socava las bases mismas de la sociedad. (Pag. 1)
SE DESPIDIO UN HOMBRE CABAL
El pasado 8 de marzo fallecio en la localidad de San Martm el Sr. Franc Zorec. Fue testigo y actor de la etapa mas diffcil y triste de la historia eslovena: la de la guerra y la revolucion comunista. Enrolado en los domobranci tuvo acceso y presencio hechos, que marcaron a sangre y fuego a nuestro pueblo. Ya emigrado y radicado en la Argentina, fue un incansable testigo de nuestro pasado. De lo vivido dejo constancia en sus escritos y en sus discursos. Fue ferviente colaborador de nuestra colectividad, especi-almente en la zona de San Martm. Participo en debates y esclarecio muchos hechos, aporto ideas y busco siempre la verdad y el bien. Sera recordado con carino por su familia y amigos, y con respeto por toda la colectividad. (Pag. 3)
OTRA NOVELA DE ALEJANDRA LAURENCICH
En una importante reunion fue presentada una nueva novela de la escritora argentina de origen esloveno, Alejandra Laurencich. Visitantes destacados le dieron marco a una nutrida concurrencia. Durante la presenta-cion se enfatizo la obra de Alejandra y se alabo su nuevo libro, en el cual hay elementos autobiograficos, en la figura de la "nona", que la autora tomo de su abuela, tambien inmigrante eslovena. "Las olas del mundo", tal su tftulo, esta destinada a ser un pilar fundamental en la obra lite-raria de esta prolffica y genial escritora. (Pag. 3)
ADIOS AL AMIGO
El escritos y filosofo Vinko Rode recuerda al padre Ivan Lužovec, recientemente fallecido en Caleta Olivia. Desde los campos de refugiados este joven devino en sacerdote salesiano, que tomo la Patagonia argentina como su lugar en el mundo. Dueno de una gran inteli-gencia, pero tambien de amir al projimo y compromiso social, supo ganarse el aprecio y el carino de sus feli -greses y los pobladores de los lugares donde desarrollo su mision pastoral. (Pag. 4)
CURSOS DE ESLOVENO EN BUENOS AIRES
En marzo de 2015 nuevamente se abrira la inscrip-cion para el curso de idioma esloveno en la Facultad de Filosoffa y Letras de la UBA. El idioma esloveno se ensenara en 6 niveles en grupos de 20 alumnos maximo. El curso es anual y gratuito (los alumnos tendran que abonar para el material de estudio), desti-nado a todos que los interesa saber mas de la cultura eslovena y aprender un idioma con un poco mas de 2 millones de hablantes. Dura todo el ano lectivo, 2 hs academicas por semana. Su profesora es TjaQa Lorbek, Licenciada en Lengua Eslovena con literatura y Tradu-ccion e interpretacion. Contacto: tjasa.lorbek@gmail. com Comienzo: miercoles, 25 de marzo. Fin 1° cuatri-mestre: viernes, 19 de junio. Inscripcion prevista: a partir de 25 de marzo (por la pagina web de SEUBE). NIVEL 1: lunes o miercoles 17.00-19.00 (para el nivel 2 los dos grupos se juntaran en un solo grupo), aula 5, piso 5. NIVEL 2: jueves, 19.00-21.00, aula 5, piso 5. NIVEL 3: viernes, 17.00-19.00, aula 511 (piso 5, en frente del aula 5). NIVEL 4: viernes, 19.00-21.00, aula 511 (piso 5, en frente del aula 5). NIVEL 5: miercoles, 19.00-21.00, aula 5, piso 5. NIVEL 6: jueves, 17.00-19.00, aula 5, piso 5.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin in Jože Horn, Metka Mizerit, Marko Kremžar, Franci Sušnik, Rok Fink in Vinko Rode.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejfa, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-r	no sobote
v - uTOpčG
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PETA KOLAJNA S SVETOVNEGA PRVENSTVA ZA BIATLONCA
Slovenski biatlonec Jakov Fak (foto) je na svetovnem prvenstvu v Kontiolahtiju osvojil prvo mesto na tekmi s skupinskim startom. Na Finskem je imel v zaključku več moči od Čeha Ondreja Moravca, ki je zaostal
sekundo, bron je osvojil Norvežan Tarjei Boe, ki je zaostal 3,7 sekunde. Vsi trije so na strelišču zgrešili en strel. Fak je na SP osvojil peto odličje.
MEDALJE TUDI MLADIM SMUČARJEM
Slovenska mladinska smučarska reprezentanca je na mladinskem
OSEBNE NOVICE
Krst
V	Santuario Nuestra Sečora del Rosario, Nueva Pompeya, je bil krščen Lorenzo Scarpelli, sin Martina in Marije Cecilije Stanovnik. Krstil je škof Andrej Stanovnik. Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Poroka
V	cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu sta se
OBVESTILA
12. aprila 2015
61. MISIJONSKA TOMBOLA
V Našem domu v San Justu
ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA
Personeria Juridica: Decreto N° 1933/62 - Registro C 3754-350782 C O N V O C A T O R I A
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los senores asociados a la Asamblea General Ordinaria N° 68, que se realizara el dia 28 de marzo de 2015, a las 19.30 hs. en el local de la calle Ramön L. Falcön 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1)	Designaciön de 2 socios para refrendar, conjuntamente con el presi-dente y el secretario, el Acta de la Asamblea.
2)	Lectura del Acta de la Asamblea anterior.
3)	Consideraciön de la Memoria, el Balance General, la Cuenta de Gastos y Recursos y el Informe de la Comisiön Revisora de Cuentas, correspondientes al Ejercicio comenzado el 1. de Enero de 2014 y finalizado el 31 de Dici-embre de 2014.
4)	Aprobaciön de la cuota social, a partir del 1. de Enero de 2015.
5)	Elecciön del Consejo Directivo, la Comisiön Revisora de cuentas, y el Tribunal de Honor, todos por dos anos.
Transcurrida una hora despues de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se realizara conforme al articulo 16° de los Estatutos Sociales, con el numero de los socios presentes.
EL CONSEJO DIRECTIVO
svetovnem prvenstvu v Hafjellu na Norveškem vknjižila vrhunske rezultate. Slovenija je po supervele-slalomski in superkombi-nacijski tekmi zahvaljujoč Mihi Hrobatu in Štefanu Hadalinu bogatejša za štiri kolajne - zlato, dve srebrni in bronasto.
MAZEJEV ZAOSTANEK JE 30 TOČK
Avstr i j ka Anna Fenninger je prepričljivo zmagala v veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Areju na Švedskem, Tina Maze pa je bila šele 20. in izgubila vodstvo v skupnem
seštevku pokala; za Fenningerjevo pet tekem pred koncem sezone zaostaja za 45 točk.
Na slalomu je razliko zmanjšala: zasedla je 16. mesto, Anna Fenninger pa ni nastopila, zato je razlika zdaj 30 točk.
poročila Natalija Re Vesel in Cristian Marta Alarcon.
Za priče so bili Damijan Re Vesel in Tonči Vesel ter Julio Marta in Liliana Alarcön. Poročila sta g.g. Jose Cuevas in Franci Cukjati. Novoporočen-cema iskreno čestitamo!
Smrt
V Moronu je umrla Gabrijela Pregelj (67). Naj počiva v miru!
ČETRTEK, 19. marca:
Z.S.M.Ž. San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govoril bo g. Alojz Urbančič »Vuelo en planeador«.
SOBOTA, 21. marca:
Na Srednješolskem tečaju RMB, popravni izpiti, vpisovanje in začetna sv. maša, v Slovenski hiši.
SOBOTA, 28. marca:
Občni zbor društva Zedinjena Slovenija, v Slovenski hiši, z mašo ob 19.30.
NEDELJA, 29. marca:
Občni zbor Društva Slovenska vas v Hladnikovem domu ob 10.30 uri, ob vsaki udeležbi.
Podjetniki, profesionalci, rojaki
Bližajo se velikonočni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost. Stopite v stik z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Pokličite nas ponedeljek, sredo in petek od 12. do 18. ure na telefon: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421 Po elektronski pošti: dusno_pastirstvo@ciudad.com.ar ali esloveniau@sinectis.com.ar Čas imate do petka 27. marca. Velika noč je že pred vrati. Pohitite!
... v nebesih bom doma ...
_ Z žalostjo sporočamo, da je 3. marca 2015, po hudi bolezni, odšla k
večnemu počitku naša draga mami, stara mama in prababica, gospa
Ivanka Zorko roj. Kržič
Zahvaljujemo se vsem, ki so molili zanjo. G. Franciju Cukjatiju za molitve ob krsti in vsem zvestim dušam, ki so nam stale ob strani.
Žalujoči:
sinovi: Marjan, Peter, Andrej in Marko; hčerke: Marjana, Krista, Lučka, Sonja in Tatjana;
vnuki: Paula, Santiago, Veronika, Laura, Tomi, Andrejka, Valerija, Damijan, Matija, Andrej, Niko, Veronika, Tatjana, Kristjan, Vanesa, Karolina, Martin, Pedro, Zofija, Katalina, Martin, Alex, Veronika in Vicky; pravnuki: Morena, Ema, Lourdes, Emilia, Nicholas, Mikayla in Alana
ter ostalo sorodstvo.
Argentina, Avstralija, Kanada in Slovenija
»Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej je zame pripravljen venec pravičnosti, ...«
Tim 4,6-8,17-18
V nedeljo 8. marca 2015 nas je zapustil zaveden Slovenec, domobranec, iskren demokrat in zvest član, gospod
Franc Zorec
Priporočamo ga v molitev.
OO N.Si - Nova Slovenija - krščanski demokrati,
Regija Argentina-Južna Amerika
Številnim prijateljem in znancem v žalosti sporočamo, da je 8. marca 2015, po 91 letih neverjetnega življenja, v objemu Našega Gospoda in Device Marije, ki sta na tako poseben način vodila njegovo pot na tem svetu, odšel večnemu počitku naproti patriarh naše družine, gospod-
Franc Zorec
Ostal nam bo v živem spominu z njegovim nasmehom, zgodbami in nasveti, sadovi življenja polnega vsebine in neizčrpne energije.
Iskreno se zahvaljujemo prelatu dr. Juriju Rodetu za duhovno pomoč, daritev svete maše in pogrebni obred.
Prav lepa hvala vsem, ki ste nam bili v tolažbo, ga prišli kropit, molili zanj in boste še molili. Bog vam ostani vir upanja in sreče!
Žalujoči:
sin Janez;
hčerki Marija z možem Francijem in Darinka;
vnuka Martin z družino in Tomaž;
brat Jože z družino
ter drugi sorodniki.
Loma Hermosa, Slovenska vas, Lomas de Zamora, Pariz, Slovenija.