Izhaja vsak Ootrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libcrta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. tir 30— NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizlone In abb. postale I. gr. ŠT. 195 TRST, ČETRTEK 13. MARCA 1958, GORICA LET. VII. PO OBSODBI ŠKOFA MSGR. FIORDELLIJA Za svobodo Cerkve in za svobodo državljanov Okrožnica škofov Treh Benečij - Verski mir je velika socialna vrednota Sodna obravnava v Florenci, na kateri je bil škof iz toskanskega mesta Prala zaradi obrekovanja pogojno obsojen na 40.000 lir kazni in poravnavo sodnih stroškov, še vedno globoko vzburja duhove po vsej Italijii. V nedeljo je bilo- prebrano tudi s prižnic naših krajev pastirsko pisano, podpisano- od beneškega patriarha kardinala Roocallija in od škofov tako imenovrnih Treh Benečij, s katerim se množice vernikov seznanjajo z zadevo ter pozivajo, naj se čvrsto zgrnejo okoli svojih nadpastirjev v obrambi svobode Cej kve. Obsodba škofa Fiordellija je našla širotk odmev obenem v inozemstvu. S stvarjo se je havilo časopisje Francije, protestantske Velike Britanije in Amerike. V italijanski poslanski zbornici so komunisti stavili predlog, naj država izda poseben zakon, s katerim se duhovnikom prepove se mešati v politiko, zlasti pa še v bližajočo se volilno borbo za rimski parlament. Vsa zadeva je potemtakem zadobi-la mednarodni pomen in izrazito političen značaj. To je vzrok, zakaj mora naš politični list bralcem spor obširneje razjasniti. ZA SVETOST DRUŽINE Povod za bučne spopade, ki so nastali v Italiji, sta dala, kot smo že pisali, dva sama na sebi povsem nevažna mlada novoporočen-ca v Pratu, zakonca Bellamli, ki sta se kljub vsem prošnjam in opozorilom svojega škofa odločila, da se poročila le civilno- na občini in nc v cerkvi. Nevesta iz verne katoliške družine je privolila v to pod vplivom moža. ki je komunist ter zato ni hotel prejeti proti svojemu prepričanju zakramenta sv. zakona v cerkvi. Skof ju je dal zategadelj proglasiti za »javna grešnika, živeča v priležništvu«. Njegovo pismo je bilo prečitano vernikom z le-e, nabito na cerkvena vrata in natiskano v župnijskem listu. Bellandijeva sta se kajpada čutila močno prizadeta. Da ju ie msgr. Fiordelli označil pred vso javnostjo za par, ki sploh nisla mož in žena, temveč navadna koruznika, ju je silno užalilo in to je bil vzrok, da sta vložila proti škofu tožbo zavoljo obrekovanja. Kako naj sodi jnvnost o ravnanju škofa Fiordellija? Najprej je treba ugotoviti, da ima kat. Cerkev nedvomno pravico zahtevali od svojih članov, da spoštujejo predpise Cerkve. Saj si lo pravico upravičeno laste vse človeške organizacije na svetu. To velja posebno strogo ravno za komunistično stranko. Kdor je njen član, se mora držati njenega programa in njenih pravil, sicer ga kaznujejo ali ce treba izključijo iz organizaci- je. Zakaj naj bi isto načelo- ne smelo veljati tudi za katoliško Cerkev? Vsakomur pa je znano, da sta zakon in družina za Cerkev nekaj svetega in vzvišenega. Združitev moža in žene v stalno življenjsko zvezo za kristjana ni nekaj slučajnega, ni stvar trenutnega razpoloženja, marveč izredno resna odločitev, veljavna za vse življenje, ki nalaga zakoncema važne dolžnosti drugemu do drugega, zlasti pa velike odgovornosti do potomcev. V SKLADU s CERKVENIM ZAKONIKOM Cerkev je od nekdaj gledala v družini tolikanj pomembno ustanovo, da je po-roko povzdignila v dostojanstvo zakramenta. To njeno -zelo resno gledanje na družino je tudi s čisto člo-veškega stališča globoko upravičeno in utemeljeno v najosnovnejših potrebah družbe. Vsakdo namreč priznava, da sta zdravje in moč narodov odvisna od zdravja in moči družin. Kakršne sestavne celice naroda, takšen narod sam. Iz lega vzroka je Cerkev v 1012. členu svojega zakonika obvezala vse krščene ljudi, da opravijo poroko v cerkvi. Drugače je zakon za kristjane neveljaven. Značilno pri tem je, da je bil do februarja 1929 zakon, sklenjen samo- v cerkvi, pa za italijansko državo neveljaven. V tein je prihajalo do izraza zgodovinsko nasprotje, ki je dotlej razdvajalo Italijansko monarhijo in Cerkev. Omenjenega leta so- spor s podpisom konkordata poravnali. Država se je obvezala, da prizna veljavo tudi zakonu, sklenjenemu v cerkvi, a stavila pogoj, da mora biti zabeležen tudi v državne sezname. Ce se to ne zgodi, je še danes cerkvena poroka za vlado neveljavna in država lahko zako-nca kaznuje. Za Cerkev seveda zakon ni mogel ostati drugo kot zakrament, ki ga morata poročen-ca prejeti. Takoj po -podpisu konkordata je 1. julija 1929 prišla iz Rima na škofe okrožnica, v kateri beremo : »Če bi se katoliški ženin in nevesta drznila se poročiti civilno, četudi z namenom, se pozneje poročiti cerkveno, naj se z njima ravna kot z javnima grešnikoma.« Ko- je torej škof iz Prata označil Bellandijeva za javna grešnika, se ni pregrešil zoper obstoječe cerkvene predpise. . Sodniki so se čutili užaljene -Nastane vprašanje, zakaj je bil msgr. Fiordelli navzlic vsemu obsojen. Obsojen, čeravno je v konkordatu rečeno, tla sta Cerkev in država vsaka na svojem področju popolnoma neodvisni in svobodni! Kdo ima pravico klicali na odgovornost škofa, ker je zoper svoje vernike uporabil obstoječe cerkvene predpise? Na to odgovarjajo nasprotniki msgr. Fiordellija takole: po konkordatu ima škof res pravico svobodno upravljati svojo škofijo, nima pa pravice vernikov, ki so obenem svobodni državljani, javno žaliti ali celo obre-kovali. Sv. zakramente morajo katoličani prejemali iz prepričanja in popolnoma prostovoljno. Če Bollandi nima vere, ga ni mogočo prisiliti, da sprejme -proti svojemu prepričanju za-krament zakona. V zadevali vesti je tudi Cerkev sama vselej odklanjala silo. Ko se je Bellandi odločil se poročiti civilno, je izbral obliko poroke, ki je po zakonodaji Italije dovoljena. Msgr. Fiordelli je imel sicer pravico tako poroko obsoditi in novoporočenea tudi cerkveno kaznovati, ni imel pa pravice ju ožigosati pred najširšo javnostjo za koruznika in prešuštnika. Taka označba — pravijo škofovi nasprotniki — je tembolj žaljiva, ker se v Italiji civilno poročajo že o-d nekdaj stotisoči ljudi, ne da bi se zavoljo lega javnost bo-gsigavedi kako razburjala. Razne kinematografske zvezdnice menjujejo može kot obleke, a no--ben škof ni dal imen -teli »prešuš-tnic« nabiti na cerkvena vrata in tiskati v listih. zakaj je msgr. Fiordelli pokazal s prstom ravno na Bel-landijcv-c? Toda sodišče je bilo, kot se je zdelo, navzlic vsemu na tem, da tožbo zoper škofa zavrne, češ da je ravnal v skladu s cerkvenimi predpisi in zato s konkordatom. Državni tožilec je sam predlagal oprostitev. Tedaj je pa stopil vmes nov dogodek. Msgr. Fiordelli je odbil, da se pojavi pred sodniki, češ da odgovarja kot škof za svoja dejanja »samo Bogu, papežu in svoji vesti«. Da je škof kar načelno odrekel sodnikom pravico mu soditi, jih je zadelo v njihovi stati ovski časti. PRED ZAKONI SMO VSI ENAKI Sodnikom se je zdelo sitališ-če, ki ga je zavzel msgr. Fiordelli, žaljivo in nesprejemljivo, zakaj po njem bi bili škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki posebna vrsta državljanov, stoječa iznad državnih sodišč. V protikatoliških krogih vse Italije je završalo: »Glejte, kako se duhovniki povzdigujejo nad ostale državljane! Gorje, če bi v (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA TRST BREZ SENATORJEV Doslej so vsi mislili, da 'bo Tržaška zastopana v bodočem rimskem parlamentu s 4 poslanci in 3 senatorji. Zastopstvo- v poslanski zbornici je že zagotovljeno s posebnim zakonom, potrebno je še bilo, da se izglasuje tudi zakon za senat. Zgoditi bi se to moralo v torek, toda pred" log je propadel, ker so> se deinokrisljanski senatorji vzdržali glasovanja. Posledica je, da Tržačani za sedaj ne bodo imeli svojih predstavnikov v »višjem domu«. Zakon bodo morali skleniti pozneje in volitve v senat so za Tržaško odložene. Kdaj bodo razpisane, ne ve še nihče. Dogodek je na Tržaškem vzbudil celo- med vladnimi pristaši globoko in splošno nevo-1 jo. FRANCOSKI NAČRTI Prijateljsko posredovanje Amerike in Velike Britanije v sporu med Tunizijo in Fran-cijo je y polnem razvoju. Da bi izpričal dobro voljo- Francije in obenem nakazal nekak izhod iz severnoafriških liomatij, je ministrski predsednik Gaillard stavil pred dnevi predlog, naj bi se sklenila za vzhodni del Sredozemlja širša zveza držav. Vanjo naj bi stopili poleg Francije, Maroka, Alžerije in Tunizije tudi Španija in Italija. Gre za novo vojaško zavezništvo, ki naj bi se naslonilo na Atlantsko zvezo in s tem na zapad. Gaillard je obenem dal pobudo, naj bi se skupno izkoriščala petrolejska in rudna bogastva pustinje Sahare, ki so zelo velika in na katera stavi Francija velike nade. S pomočjo telh bogastev tipa sipet postati svetovna velesila, kot je bila nekoč. Da bi ta cilj dosegla, je- pripravljena na žrtve in bi pritegnila k izkoriščanju Sahare tudi Tunizijo in Maroko, Alžerija naj bi pa pristopila le kot sestavni del Francije, a nikakor ne kot samostojna država, kar je pa danes — neizvedljivo. To je glavna hiba Gail-lardovib predlogov. Zalo b-odo, če Pariz ne spremeni v lej stvari stališča, načrti prav gotovo propadli. MEŠČANSKA VOJNA V INDONEZIJI V neodvisni republiki Indoneziji, ki je bila pred nekaj leti še holandska kolonija in kateri načeluje Sukamo, je postal položaj zelo težaven. Del prebivalstva se je odcepil od osrednje vlade v Džakarti ter ustanovil lastno vlado v Padangu na o-toku Sumatri. Ker so vsa pogajanja, da bi prišlo do mirne poravnave spora propadla, se je Sukarno odločil uporabiti silo. V ponedeljek so njegove čete sprožile napad iz zraka, na kopnem in z morja na upor, nike. V boj je poslal 8.500 mož, katerim se je posrečilo zasesti važne postojanke. Na Sumatri so bogata ležišča nafte, ki jih pomaga izkoriščali ameriška družba Ca!tex. V to industrijo so Amerikanei vložili že okrog 150 milijard lir. Ker se bodo borbe najbrž kmalu prenesle v središče otoka, kjer se nahajajo ti petrolejski vrelci, je izšel ukaz, naj se družine inozemskih nameščencev iz previdnosti izselc in naj se ustavi delo pri vrelcih. Sukarno- upa, da bo upornike ukrotil že do 23. marca, ko se pričnejo v deželi moha- medanski verski prazni ki s strogim postom ramazanom. Meščanska vojna v Indoneziji spet dokazuje, s kolikimi začetnimi težavami se morajo boriti mladi neizkušeni narodi na svojem prehodu iz kolonialne odvisnosti v državno samostojnost. FANFANI IN SLOVENCI ‘Glavni tajnik Kršč. demokracije Aininto-re Fanfani je imel v nedeljo v Trstu zelo- do-ber in učinkovit sbod. Na njem je govoril tudi o problemih našega mesta, ni pa Slovencev niti z besedico o-menil. Naše zahteve in težave so zanj očitno brez vsakega pomena. Kaj hočemo’? Oni so mogočni, ini reveži, oni vladajoč narod, mi šibka narodna manjšina! Mi vse to razumemo, si pa kljub temu dovolimo pripombo, da tako obnašanje ni niti krščansko niti demokratično, a niti ni — politično pametno! HEIL NASER ! Po vojni se je zateklo v Egipt tudi lepo število Hitlerjevih esesovcev, ki so za zadnje vojne izvršili različna nasilja in grozodejstva. Naser jih je sprejel v službo- nad 6000. Tako Ima egiptovsko tajno policijo v rokah polkovnik Hamid Suleiman, nekoč Heinrich Sel-mann, poveljnik Gestapa v Ulmu. Arabizira-ni nacisti so zaposleni izvečine kot policaji in kaznilniški pazniki. Kar kdo zna, to proda. BREZ POTNIH LISTOV Doslej so smeli državljani Italijanske republike brez potnih listov samo- v Francijo. Po novem dogovoru bomo smeli brez potnega lista, se pravi samo z osebno izkaznico’ potovali tudi v Grčijo, Belgijo in Luksemburg. POSKUS SE JE IZJALOVIL Amerikanei so pretekli teden pognali s pomočjo rakete Jupiter proti vsemirju svoj drugi umetni mesec. Satelit je šel sicer v višino, a ni zatem dal nobenega glasu od sebe. liakcta se je razklala in sputnik je treščil nekje v morje. Kje je bila napaka v poskusu, niso razložili. KARDINAL STRITEH Pij XII. je imenoval za podprefekta kongregacije De Propaganda Fide, katera ima na skrbi vse misijonsko delo Cerkve po svetu, nadškofa v Chicagu kardinala Striteha. Nadškof je po rodu ameriški Irec in se bo moral preseliti v Rim. Imenovanje je v toliko pomembno, ker je s kardinalom Stritehom pri-puščena y vrhovno vodstvo vesoljne Cerkve osebnost ncitalijan-ske narodnosti. NI VSE ZLATO ... V mesecu februarju s’o brezposelni v Združenih državah narasti i na pet milijonov in dve sto tisoč. To je najvišje število ljudi brez dela v Ameriki v zadnjih 16 letih. Torej tudi tam ni vse zlato, kar se sveti. VZOREN URADNIK Francesco Venturo’, uradnik v Spezii, je bil zastran svoje prijaznosti in ustrežljivosti izredno priljubljen pri ljudstvu in predstojnikih. Pred 3 leti je bil odlikovan kot zgleden javni nameščenec. Te dni so pa vljudnega moža zaprli, ker je v dobi nekaj ‘let osleparil državo za 15 milijonov. Ko je izterjeval zapuščinske pristojbine, je namreč -na pobotnice zapisoval manjše zneske ter slavil razlike- v žep. Ker se je znal s strankami vselej lepo »zgibali«, so bile seve z njim močno zadovoljne. DRUŽINSKI BLAGOSLOV Delavec Valerio /Bergamo se je vrnil po 12 letih ujetništva domov v Miro pri Benetkah. Ko. so ga Rusi vodili za časa vojne skozi Poljsko, je težko zbolel -ter kar obležal sredi ceste. Umirajočega tujca sc je usmilil poljski kmet Baško in ga vzel v družino, kjer se je kasneje zaljubil v njegovo hčerko Anko in jo je vzel za ženo. Vsako leto se jima je rodil otrok. Tako se je Bergamo po dolgih križevih potih prikazal spet na domačem pragu v Miri z Anko in — desetorico otrok! POŽRTVOVALNA MATI V vasi Cas-teons v videmski pokrajini živi Aliče Dilena, ki ima hčerko, bolno- za otroško ohromelostjo. Mala Hektorina si je kljub temu silno želela, da bi mogla obiskovati šolo, ki je pa oddaljena celih osem kilometrov. Mati ni mogla hčerki drugače pomagati, kol da jo nosi že osem let ob grdem in lepem vremenu na hrbtu v šolo. Čudno je, da se ne najde nobeno’ socialno oblastvo, ki bi revni materi in otroku pomagalo-. ŽRTEV BABJEVERNOSTI Kmet Chierichetti iz rimske okolice jo prejšnji -teden postal žrtev lastne babjever-no-sti. Bil je imovit in zdrav, a vendar je- šel k vedeževalcu, da bi mu bral iz roke prihodnost. Prero-k m-u je za lisotS lir napovedal bodočnost: roka kaži’, da bo kanalu hudo-zbole-1 in umrl. Napoved je nesrečnega kmeta tako zmedla in -prestrašila, da je na poti domov šel v gozd in se obesil. Človek komaj verjame, da so take reči v naši napredni dobi mogoče. NOVO MINISTRSTVO Na eni zadnjih sej je rimski parlament sklenil ustanoviti ministrstvo za zdravstvo, namesto katerega je Italija doslej imela samo Visoki komisariat za higieno. Ministrstvo bo začelo poslovati že to poletje. V NAŠIH ROKAH I Angleška televizija kaže, tudi prizore, kako zdravniki operirajo in kako- se spoznajo znaki težkih bolezni. Oddaja ima naslov: Vaše življenje je v naših rokah! Take slike utegnejo’ imeti pa tudi usodne posledice. -Neko gospo Edno Bur-bidige v Londonu je po eni takih predvajanj, kako sc težko operira želodčni rak, obšel tak strah, ali nima tudi ona te bolezni, da se je v obupu usmrtila. Oddaje so- zatem prepovedali. PO SVETEM MATIJU Stari pregovor pravi, da sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Letos je bilo na njegov god pravo pomladno- vreme. Nekaj dni zatem se je pa izkazalo da ima otn prav. Vreme sc je od sobote dalje- po vsej Italiji tako spremenilo, da smo zopet sredi zime. V nedeljo je snežilo celo v Kampaniji, Rimu, Neaplju in na Rivieri, kjer je običajno večna pomlad. V Bocn-ti in v Bistriški dolini se je temperatura znižala na 20 stopinj pod ničlo. Vse naše griče smo tudi videli pod belo odejo. Delo na poljih, ki se je že veselo začelo, se je zopet prekinilo. POLARNE ČEŠNJE Sovjetskemu biologu Teterevu se je posrečilo cepiti češnje na deblo nekega posebnega drevesa. Te cepljenke uspevajo' tudi v krajih severno od tečajnika. Isti znanstvenik je začel gojiti breskve tudi v okolici na severu ležečega Leningrada, ki zelo dobro uspevajo. ■ . ■ '#&ti . : ; • .iv'..# r & ‘' ■ ISlS . ' v-'. Po svetu Gospa sveta Irulija —• Hinduistični svečeniki so v starodavnem templju v Udajpuru odkrili po golem naključju skrivna vrata v omari, ki je tairn stala že več stoletij. Ko so vrata odprli, so zagledali pred seboj vbod v majhen prostor, kjer so našli 24 vreč srebrnikov, na-kitov in drugih dragotin stomilijonske vrednosti. Švedska — Švedi so začeli drobiti led namesto z ledolomilci z —- zrakom. S pomočjo plastičnih cevi vbrizgavajo v morje zrak, ki ogreva vodo in tali ledovje. Združene države — V nekaterih nočnih zabaviščih New Yorka so uvedli posebne naslanjače, obdane s pasovi. Namenjeni so gostom, ki se radi opijanijo: sedaj ne morejo več telebniti na tla, ampak kvečjemu omahnejo med p asov je. Gvatemala — 0 novem predsedniku te srednjeameriške republike, 62-letnem Migue. lu Fuentesu, so politični nasprotniki v listu Ulitimas Noticias pisali, da je slaboten starec in zato nesposoben voditi državo. Ker je hotel dokazati, da to ni res, je nedavno tega skakal 15 minut čez vrvico' pred televizijo. Amerika — Neki ameriški tednik je objavil naslednje opozorilo: »Naročniki našega lista so zelo redki, zato jih hočemo obdržati. Prosimo vas torej, da vozite z avtomobilom previdno. Upoštevajte, da vam tednika ne bomo mogli pošiljali na oni svet, kamor se boste preselili, ako se ne držite cestnoprometnih predpisov.« — Prav p0 amerikansko! Za svobodo Cerkve in za svobodo državljanov M NOVICE ■ OKUŽENO MORJE Na italijanski obali Jadranskega morja — od Pesara do Ancone — šo ugotovili, da je voda močno okužena. Od kod to? Nemci so ob umiku iz Italije vrgli v morje okrog 5000 bomb, napolnjenih s strupenim in žgočim iprito-m, od katerih je bilo do dane® komaj 1000 polovljenih. Ko slana voda razje oklep, se strup razlije po vodi. Ribji zarod izumila, a tudi ribiči, ki se dotaknejo ipritlskih bomb, odnesejo hude opekline. ZAVETNICA TELEVIZIJE Kongregacija sv. obredov v Rimu je proglasila sveto Klaro Asiško za zavetnico tele-vizije. Svetnica, ki je umrla pred 700 leti, je imela namreč na smrtni postelji privid maše, ki se je v resnici opravljala prav v tistem hipu v neki oddaljeni cerkvi. Klara je v prividu natančno videla vse potankosti službe božje, kakor bi jih dandanašnji mi s pomočjo televizije. NA TUJIH NOGAH Ruski zdravnik Brčošonenbo je dolgo časa delal poskuse na živalih, katerim je n. pr. pohabljeno nogo nadomestil z drugo. Novi udi so se prav lepo zarastl.i. Po teh uspehih upa, da bo mogel tudi ljudem, ki so si pohabili kak ud, prišiti drugega, ki. s’e bo tako vrastej kakor poprejšnji. ZDRAVNIKI PO SVETU Vseh zdravnikov na svetu je 1 milijon 200 tisoč. V Evropi je medicincem na razpolago -53 visokih šol, po vsej zemlji pa 638. Temu poklicu se posvetijo izvečine moški, v Sovjetski Rusiji je pa v mnogih okrajih po trikrat toliko zdravnic kot zdravnikov. Zato prejemajo na nekatere medicinske fakultete samo moške. — Na splošno' je na svetu še zmerom premalo zdravnikov. kuga izginja Kuga, katera je skozi stoletja neusmiljeno morila množice, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije polagoma zginja s sveta. Lani je bilo takih bolnikov vsega le še 514, kar pomeni najnižje letno število v teku 20. stoletja. draga knjiga Pri neki francoski založbi izide v nekaj tednih knjiga »Od zemlje do lune«, ki jo je opremil s slikami Bernard Buffet. G. Buffcl slovi kot dober, a najdražji umetnik. Zato stane delo v prednaročilu 200 tisoč frankov primerek. Koliko ljudi bo slano knjigo kupilo? MAJHNO, A POMEMBNO Pred tedni bi bil moral svet obhajati dvestoletnico rojstva Jožefa Jlardtmutha — iznajditelja svinčnika! Mož, ki se je rodil 1758. na Nižjem Avstrijskem, se je najprej izučil zidarstva. Z vztrajnostjo je postal iz zidarja stavbenik, a tudi s tem ni bil zadovoljen. Pri risanju mu je vedno manjkalo pripravno orodje. Toliko časa se je ubadal, da je izumil svinčnik, najprej s svinčeno, potem pa z grafitno »dušo«. Ta majhna, a človeštvu prepotrebna priprava, ga je naredila svetovno znanega. Ilardtmuthovi svinčniki so našli pot do zadnje koče. (Nadaljevanje s 1. strani) deželi zmagala na vsej črti Kršč. demokracija! Vsa oblast bi dejansko prešla v roke duhovnikov in konec bi bilo svobode in enakopravnosti. Sicer pa že danes Iabko vsakdo opaža, kako se cerkvena oblastva čedalje bolj vtikajo v politiko in kako postaja Italija iz dneva v dan bolj klerikalna dežela«. Na take očitke je tajnik Kršč. demokracije Fanfani takoj zelo prepričljivo odvrnil: država je tako klerikalna, da vsakdo, kot dokazuje Florenca, lahko toži tudi škofe ter celo' doseže njihovo obsodbo. K besedi se je oglasil tudi nadškof iz Pise msgr. Camozzo, nekdanji škof na Reki, ki bo zavoljo svojega pravičnega pastirovanja med Slovenci in Hrvati ostal v trajnem, spominu našega naroda, »Mi izkazujemo sodnim oblastvom spoštovanje«, je dejal, »kajti gorje, če bi zgubili spoštovanje do zakonov, ki so za vse enaki. Niti na misel nam ne pade, da bi bili škofje izvzeti od kazni za navadne zlo-čine«. ŠKODLJIVO PRETIRAVANJE 1 o sc je zdelo msgr. Camozzu umestno povedati, čeprav je prepričan, da je škof Fior-delli ravnal v soglasju s cerkvenim pravom ter ni zagrešil nobenega zločina. Izjavo- jo priobčil zato, da razprši sleherni sum, kot da škofje ne priznavajo pristojnosti posvetnih sodišč ter da si sploh duhovščina lasti nekake izjemne položaje in pravice v družbi. Na-| gib, ki ga je gnal k izjavi, je bila skrb, da se v državi ohrani verski mir, zakaj verski boji so škodljivi ravno tako Cerkvi kot državi, in zato se jim je treba, če je le mogoče, izogniti. Žalostno pri tem je, da so spor, ki vznemirja še vedno vse prebivalstvo v državi, zaostrili v svoji gorečnosti po nepotrebnem še nekateri katoličani sami. Glasilo Ital. Kat. Akcije II Quotidiano si je upalo primerjati cerkvene razmere v katoliški Italiji s tistimi v deželah onkraj železne zavese: »Kot Italijani in katoličani se moramo zgroziti ob misli, da se škofje v Italiji ravno tako obsojajo kot v komunistični Kitajski.« 1 o je bil očiten napad na deinokrščansko vlado, obenem pa nespametno pretiravanje, ki je lahko koristilo samo komunistom. »Če se Cerkev preganja v komunističnih deželah tako kot v Italiji«, so govorili ljudje, »potem onkraj železne zavese ne vladajo tako grozne razmere, kot nam že leta pripovedujejo!« Ker se je vlada proti takemu pisanju morala braniti, je nastala nevarnost, da se zavoljo pravde v Florenci spre s cerkvenimi ob-lastvi še Kršč. demokracija ter da izbruhnejo v državi še prepiri med katoličani sami-mi. Ta nevarnost je hvala Bogu odstranjena, zakaj vsepovsod prodira spoznanje, da je verski mir tako velika socialna vrednota, da se splača zanjo marsikaj žrtvovati. V prvi vrsti nalaga pa odgovornim ljudem dolžnost, da ne zgube živcev, da merijo svoje besede ter dokažejo razumevanje tudi za prepričanje in Upravičene razloge nasprotnikov. REPENTABOR KoL strela z vedrega neba je med kmetovalce s Cola in iz Repna te dni udarila vest, rla nameravajo vojaška oblastva razlastiti več deset tisočev kv. metrcv zeml jišča nad Rep-nom, in sicer v neposredni bližini .državne meje. Gre za zemljišče, ki ga je vojska doslej uporabljala za strelske vaje, vendar so kmetovalci upali, da je to le nekaj začasnega in da si bo vojska zbrala primernejši prostor za svoje poilrebe. Njihovo upanje je bilo tembolj utemeljeno, ker so naši občinski predstavniki še pred kratkim prejeli zagotovilo, da bodo vojaška oblastva ugodila željam kmetovalcev ler strelišče premestila drugam. Da stalne vojaške vaje povzročajo veliko škodo vsem tukajšnjim kmetovalcem, je spoznala tudi pokrajinska uprava. Odbornik za kmetijstvo Corberi in svetovalec Marij Grbec sta zato večkrat posredovala pri vojaških oblastvih ter dosegla, da je bil že določen skupen sestanek, na katerem bi se bila morala zadeva dokončno rešiti. Namesto sestanka pa je nepričakovano prišla vest, da bodo zemljišče razlastili! Na ta način bodo naši kmetovalci za vselej zgubili dobršen del svojih pašnikov, travnikov in gozdov, se pravi, da bodo hudo prizadeti v svojih življenjskih koristih. Vsi se sedaj sprašujejo, kaj naj narede, da se razlastitev prepreči. Najprej se nam zdi potrebno, da se naši občinski in pokrajinski predstavniki nemudoma zglase pri generalnem komisarju Palamari ter ga naprosijo, naj zadevo ponovno temeljito prouči in od vojaških oblastev doseže, da svojo namero opuste. Dr. Palaniara prav gotovo ve, da so na Tržaškem ozemlju še mnoga druga zemljišča, k jer bi se lahko vršile strelske vaje, ne da bi pri tem nihče imel nobene škode. Če bi ta korak nič ne zalegel, ge lahko kmetovalci upro razlastitvi s sredstvi, ki jih predvideva zakon. Prvi pogoj za usipeh pa je čvrst in enoten nastop vseh prizadetih posestnikov. SESLJAN Zvedeli smo, da je devinski princ pred kratkim prodal kamnoseškemu podjetju Ca-sale 70 tisoč kv. metrov zemljišča v Sesljanu. To pomeni, da bo podjetje še mnogo let sekalo kamenje v bližini sesljanskega pristanišča. Prodano zemljišče se nahaja vzdolž glavne ceste za Trst; proti severu gre meja kakih 150 m za poslopjem Tržaške hranilnice, na jugu pa seže skoraj do prvega ovinka na cesti za Trst, kjer stoji hiša za cestarje. V nekaj letih bo torej ob državni poti nastala nad 100 m globoka zaseka, ki 'bo povsem spremenila današnje lice naše vasi. Želeti je, da bosta Urad za tujski promet ter nabrežinsko županstvo pravočasno ukrenila vse, kar je potrebno, da se učinkovito zaščitijo koristi tujskega prometa, ki je gospodarsko neprimerno važnejši od omenjene kamnoseške dejavnosti. OPČINE V bližini Opčin, in sicer ob avtocesti pro-li Proseku, so Amerikanci, kot znano, pred Jeti zgradili veliko igrišče za baseball. Tamkajšnje zemljišče je last Opencev, ki so od Amerikanccv prejemali letno odškodnino. Po odhodu zaveznikov je igrišče zasedla italijanska vojska, k,i je obenem prevzela vse obveznosti prejšnjih koristnikov. Ker vojska igrišča ne uporablja, ga baje namerava sedaj odstopiti Državnemu olimpijskemu odboru (CONI), ki je osrednja italijanska športna organizacija. Kaj pa zakoniti lastniki tamkajšnjega zemljišča? Vojaška oblastva se jih baje hočejo' otresti takole: Kmetovalce bi enostavno razlastila in nato njihovo zemljo prodala omenjeni športni organizaciji. Za en kv. m zemljišča bi lastniki prejeli bornih 130 lir, kar je zares smešno nizka vsota. Pravičnost zahteva, da kmetovalci za svojo zemljo prejmejo primerno plačilo, kar se lahko doseže samo, če bodo pri pogajanjih z osrednjo športno organizacijo sodelovali tudi zakoniti in edini lastniki omenjenih zemljišč. Skrajni čas je že, da oblastva končno o tej zadevi spregovore odkrilo besedo. SV. KRIŽ V ponedeljek zjutraj je v tržaški bolnišnici umrl 51-letni domačin Josip Švab. Podle-gel je hudim poškodbam, ki jih je zadobil ob prometni nesreči na cesti iz Nabrežine v Sv. Križ. Pokojnik se je v nedeljo zvečer odpeljal na motorju proti Nabrežini in se je pri tem iz še nepojasnjenih vzrokov z vso silo zaletel v Tržačana Josipa Klemena, ki je skupno z ženo korakal v isto smer. Oba sta Ireščila na cesto, toda za Švaba je bil padec usoden. Prebil si je lobanjo in naslednji dan v bolniei izdihnil. Klemen je sicer tudi resno ranjen, a bo ozdravel, če pojde vse srečno, y 40 dneh. Naj sveti pokojniku večna luč! Družini izrekamo vsi vaščani globoko sožalje. NABREŽINA Na petkovi redni seji je občinski svet izvolil svoje predstavnike v komisijo za dodeljevanje stanovanj, ki jih gradi Ustanova za ljudske hiše. Kot znano, je lani izšel zakon, ki določa, da komisijo odslej sestavljajo sodnik, predsednik občinske podporne ustanove (ECA) in trije predstavniki občinskega sveta (dva imenuje večina in enega manjšina). V komisijo so bili izvoljeni odbornika Drago Legiša in Alojz Markovič ter svetovalec Cimador. Svet je nato izvolil novi odbor občinske podporne ustanove. Zdi se, da bo za predsednika ponovno Imenovan g. Lambcrl Perlot iz Nabrežine. MILJE Uprava ladjedelnice Sv. Roka v Miljah je v ponedeljek nepričakovano odredila, da bodo odslej delavci namesto 48 ur na teden delali samo 40. Vodstvo podjetja trdi, da je bilo prisiljeno skrčiti delovni urnik, ker nima dovolj naročil. Novi urnik naj bi pa veljal samo do prihodnjega meseca. ČESTITAMO! Na tržaškem vseučilišču je pred dnevi uspešno položil diplomski izpit iz strojne tehnike g. Cene Baša iz Trsta. Novemu inženirju iskreno čestitajo vsi prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. DOLINA Prejšnji teden je nad 50 kmetovalcev - posestnikov iz naše vasi poslalo generalnemu komisarju Palamari pismo, v katerem odločno protestirajo proti novim davkom na zemljišča. Kmetje upravičeno trde, da so nove dajatve nepravične, ker je zemlja na Tržaškem tako revna, da komaj preživlja tiste, ki jo obdelujejo. Pripominjajo nadalje, da se bodo zaradi novih davkov občutno dvignili obdelovalni stroški, ki so> že tako zelo veliki, ter bo obenem zadan hud udarec vsemu kmetijstvu. Zato posestniki iz Doline zahtevajo, naj dr. Palamara prekliče odlok, S katerim je bil predpisal davčne doklade na zemljišča in zemljiške dohodke. ŽAVLJE V kratkem bo podjetje Antonini in Fragia-como pričelo v Žavljah gradili novo tobačno tovarno’. Prvi del gradnje, bo' stal nad 947 milijonov, medtem ko bodo za ostala dela potrošili okrog pol milijarde. CEROVLJE Pred nekaj dnevi smo spremili k večnemu počitku na mavbinjskem pokopališču 77-let-no domačinko Marijo’ Antonič. Rila je vse življenje pridna gospodinja in dobra mati. Naj v miru počiva. Sinovom, in ostalim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. RODITELJSKI SESTANEK Prejšnjo nedeljo je bil v prostorih slovenske nižje srednje šole v Trstu roditeljski sestanek. Potem ko je ravnateljica prof. Marija Blažina pozdravila prisotne ter v kratkem govoru poudarila potrebo po tesnejših in po-gostejših stikih med šolo in domom, so starši v pogovoru s profesorji /jvedeli, kako’ otroci v šoli napredujejo'. Na koncu so starši naprosili ravnateljstvo šole, naj spet uvede pouk angleškega jezika, ki so ga bila šolska oblastva leta 1955 ukinila, ter izjavili, da bodo sami plačevali profesorja. Ravnateljstvo je njihovo prošnjo sprejelo. PRIJAVE VANONI Davkoplačevalce opozarjamo, da rok za vlaganje prijav Vanoni zapade nepreklicno 31. t. i/i. Kdor ni natančno poučen, kako je treba prijavo izpolnili, naj se obrne do strokovnjaka. Kmetovalce posebej obveščamo, da se o tej zadevi lahko zglase v faradih Kmečke zveze v ul. Geppa 9 - pritličje, in sicer vsak dan od 8.30 do 13. in od 15. do 18. ure. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v petek, 14. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trslu, ul. Roma 15/11., planinsko predavanje: »OD TRIGLAVA OB SOSKI DOLINI DO MORJA« Predavanje spremlja nad 100 barvanih diapozitivov. Vabljeni vsi“ljubitelji naših lepih krajev! KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV - TRST priredi od četrtka do .nedelje, 30. marca, v prostorih na stadionu Prvi maj 1. SLOVENSKI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V TRSTU Na sporedu so tekmovanja posameznikov in ekip. Posamezniki ali ekipe, ki se želijo udeležiti turnirja, se lahko prijavijo najkasneje do torka, 25. marca, v Tržaški knjigami, ul. sv. Frančiška 20. ZLcipihi is GORIŠKI OBČINSKI SVET Goriški občinski svet je imel pretekli teden dve seji. Na prvi je župan dr. Bernar-dis obvestil svetovalce o državnem prispevku (300 milijonov) za gradnjo mestnega vodovo--da, ki bo črpal vodo iz Soče, ter o iprisipev-ku za vodovoda v Gradiškuti (Jest milijonov) in v zgornjem delu Štirna vra (7 milijonov). Ker je vlada omogočila izvedbo teh del, ji je svoje priznanje izrekel tudi svetovalec dr. Sfiligoj. Nato je župan poročal c razmerah pri podjetju ATA, ki oskrbuje mestni avtobusni proimet. V ponedeljek in to,rek prejšnjega ledna je namreč oselbje poidfjetjia fitavkalo dve uri na dan. Uslužbenci namreč že več časa zahtevajo izboljšanje gmotnega položaja, a uprava ATA se no’e niti začeti pogajati z zastopniki delavstva in urada za delo. Zato so vse tri delavske sindikalne organizacije napovedale stavko. Župan se je postavil na »Iran podjetja in poudaril, da prejema osebji’ vse, kar mu po pogodbi pripada. Z njim je potegnil monarhist dr. Pedroni. koristi delavcev pa so branili komunisti in saragatov-ci. Podžupan Poterzio je poročal o razgovorili, ki jih je o lej zadevi vodil kar 4 mesece. Delavstvo- sicer priznava, da res dobiva vse prejemke, ki mu gredo po državni kolektivni pogodbi, a zahteva kljub temu izboljšanje svojeia gmotnega položaja, ker so prejemki prenizki: ATA pa se izgovarja, da nameščencem ne more povijali plač, ker se nahaja v slaltib gospodarskih vedah. Ko se bo gospodarski položaj izboljšal, je ATA pripravljena sprejeti zahteve delavcev. Nato je svet odobril asfaltiranje mestnih trgov Sv. Antona in Bat listi, za kar bo občina potrošila nekaj nad šest milijonov. Del a bo izvedlo podjetje Mattiroli. Razburljiva seja Svetovalci so odobrili še zgradnjo stanovanjske hišice za čuvaja v dolinici Ivoma ter nakup 12 tisoč kv. m zemljišča v istem kraju. Za zemljišče bo uprava plačala 4 milijone 610 tisoč. Svet je odobril tudixodkup zemljišča. ki je potrebno za podaljšanje vodovoda v zgornji del Stmavra. Pooblastil je tudi mestno' upravo, da kupi poslopje v ulici Diaz, v katerem so danes prostori moške- srednje šole Viktorja Loeehija. Poslopje ie last očetov jezuitov. Zadnja seja je bila za uglajene Goričane zares preveč razburljiva.' Za to je po-skrbel. kot že po navadi, zlasti monarhist dr. Pedroni, ki je grmel kot razjarjeni Zevs, ko mu je stopil na re.p komunistični svetovalec Nereo Battello. Svetovalci so razpravljali v glavnem le o pismenem predlogu misovcev, da se v spomin deportirancem iz maja 1945. leta postavi spominska plošča. Predlog fašistov je zagovarja] profesor Venutti, ravnatelj realne gimnazije. Čisto objektivno moraimo priznati, da je komunist Nereo Battello, ki je govoril koj za krščanskim demokratom dr. C.al-derinom, celotno vprašanje popolnoma pravilno' postavil. ko je zahteval, da je treba najprej raziskati korenino vsega zla, če hočemo pravilno razumeti, kar se je tedaj zgodilo v fašistični Italiji. »Ugotovili in upoštevati je treba«, je dejal govornik, »da je svetova- lec Balti, ki sedi poleg mene, izgubil v osvobodilni borbi svojega sina, da je odvetnik dr. Sfiligoj preživel pod fašizmom v zaporu več let, da je sam Mussolini na Travniku v Gorici javno zahteval požiganje slovenskih do'-mov in ubijanje slovenskih ljudi, kar se je potem za časa vojne dejansko tudi dogajalo na ozemlju narodne manjšine in v priključenih delih Jugoslavije. V zadnjem času so se pa strasti polegle. Med sosednima državama obstajajo danes dobri gospodarski stiki, ki jih je treba še bolj utrditi.« Govornik je predlagal, naj se občina spomni na splošno vseh tistih iz vrst komunistične, socialistične, socialno-demo. kralske stranke, ki so padli za svobodo Italije. »Prav je«, je dejal Battello. »da se spomnimo deportirancev, vendar naj se da — in v tem se Strinjam z dr. Calderinom — priznanje tudi borcem za svobodo in denioikraci-jo. S ploščo, ki se namerava postaviti, naj se da čast vsem padlim.« je zaključil Battello svoj govor. Čuden molk Njegove besede so tako razjarile telesno jako krepkega svetovalca Pedronija, da je za-rj ul po- dvorani kot ranjen lev. »Mi vam izpodbijamo pravico, da govorite«, je rjul s podvignjeniim glasotm na Battella ter pri tem omenil Togliattijev poziv na Tržačane, naj sprejmejo Jugoslovane kot osvoboditelje, in ponudbo Togliattija, da naj postane Gorica jugoslovanska. Mož pa je šel v svojem strupenem ognju predaleč, ko je preti komunistom zagrmel da »so morillei«, čeprav so se mogli na neki način povzpeti na stoipnice oltarja domovine. Pri tem je mislil na praznovanje 10. obletnice Italijanske republike, ko je bilo celokupno odporniško gibanje, ki so se ga tudi komunisti v obilni meri udeležili, pravno priznano. Vse občinstvo v sejni dvorani je to' pot izne-nadil župan dr. Bernardi«. ki je odločno branil stališče svetovalcev Venuttija in Pedronija, čeprav je demokristjan dr. Calderini predlagal, da se mora spominska plošča postaviti vsem deportirancem, ki so bili odpeljani v Jugoslavijo in Nemčijo. Venutti, Pedroni in Bernardis so pa do konca vztrajali, naj se s spominsko ploščo počaste le deportiranci v Jugoslavijo. Končno je zmagal Calde-rini. ki je predlagal, da se ustanovi odbor, ki ho sklepal o načinu, kako naj se žrtve počaste. Na slovensko javnost je porazno vplivalo dejstvo, da ni ob tej priliki slovenski svetovalec zinil besedice. Dr. Sfiligoju povemo le, da bi na petkovi seji moral govoriti in ne prepustiti komunistu Battellu, da je pravilno ugotovil korenino zla v zgodovinski kruli preteklosti pred 1945. letom, čeprav ta nikakor še ne opravičuje poznejših krvavih dejanj. — o — IZ SOVODENJ Predpreteklo nedeljo je bil na županstvu redni občni zbor sovodenjske zavarovalnice za govejo živino. V tej zadrugi je danes zavarovanih 210 glav živine. lani je društvo prejelo 140 tisoč lir članarine. Stanje zavarovalnice ie zadovoljivo, bilo bi pa še boljše, če bi se vsi naši živinorejci svoje zadruge krepko oprijeli. IZ ŠTANDREŽA Prejšnji teden je mestni svet sklenil, da se v Štandrežu asfaltira trg za cerkvijo, kjer se stekajo ulice Monte Sabolino, Cavaleggeri di Lodi in ulica Tabaj. Razširili in asfaltirali bodo obenem ulico, ki vodi do Tržaške ceste. Po njej bodo usmerili del prometa iz Furlanije, da se tako razbremeni promet v središču Gorice. Asfaltirali bodo obenem del ulice Tabaj. Za dela je za sedaj določenih nad 4 milijone lir. Izvedlo jih pa bo podjetje Mattiroli. Tako bodo v tem delu vasi vsaj izginili oblaki prahu, ki so se dvigali zlasti poleti. IZ DOBERDOBA Župan Jarc in predsednik Vzhodno-furlan. skega vodovoda g. Bressan sta bila pred nekaj dnevi pri prefektu dr. Nitriju. Razgo-varjali so se o posojilu 11 milijonov, ki ga je hotela najeti naša občina za obnovo dober-dobskega vodovodnega omrežja. Vladni predstavnik je izjavil, da ni potrebno najemati posojila, ker bodo že z državnim prispevkom položili glavne vodovodne cevi in popravili vse staro omrežje. Na zadnji seji, ki je bila predpreteklo nedeljo, je Občinski svet med drugim sklenil naprosili vlado, da nakaže naši občini prispevek za pogozdovanje zemljišča, ki se razteza od Doberdobskega jezera do Jamelj. Cesto v starih Janji jah bodo pa popravili s pomočjo novega delovišča. Prefektura je razveljavila sklep občinskega sveta, da se dodatni davek na zemljišče in zemljiške dohodke poviša le za 10 odstotkov. Določila je obenem, naj se ta davek poviša za 150 odstotkov. Občinski možje so na zadnji seji odobrili zgradnjo otroškega vrtca, ki bo stal 8 in pol milijona, ter nakup opreme. Po pisanju italijanskih listov se zdi. da bo doberdobska občina dobila 2 milijona lir posojila za obnovo otroškega vrtca. 15 milijonov za novo ljudsko šolo v Jamliah in 2 milijona 350 tisoč za novo pokopališče v Dolu. IZ ŠTEVERJANA Iz italijanskih listov smo zvedeli, da je za kladivi minister Medici odobril naši občini izplačilo 2 milijonov lir posojila za obnovo števerjanske ljudske šole, 6 milijonov 600 tisoč za zgradnjo otroškega vrtca in 8 milijonov 800 tisoč ljudski šoli v Jazbinah in na Valerišču. IZ GROJNE V soboto je v goriški bolnici umrl 69-letni domačin Filip Padovan, ki ga je 27. februarja povozil neki avtomobil. Naj pokojniku sveti večna luč. Njegovim preostalim izrekamo globoko sožalje. ODVETNIK PEDRONI ODSTAVLJEN Izvršni svet Italijanske boksarske zveze (FPI) je na zadnji seji sklenil razpustiti pokrajinski odbor boksarske zveze za Julijsko krajino, ki mu ie predsedoval dr. Pedroni. Kot znano, je dr. Pedroni v decembru preprečil srečanje boksarskega moštva Julijske krajine s tistim iz Slovenije. Tako nestrpen človek, kot je dr. Pedroni, pač ne moro biti na čelu nobene športne organizacije. RODITELJSKI SESTANEK Ravnateljstvo Nižje srednje šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo, 16. marca, roditeljski sestanek, in sicer ob 10.30 v šolskih prost obrili v ul. Randaccio 22. Vabljeni so starši in vzgojitelji dijakov. IZ ČEDADA Znano je, da se je mnogo ljudi vedno izseljevalo’ iz Furlanije v tujino, ker si niso mogli doma služiti vsakdanjega kruha. Žalostno pa je, da število izseljencev v zadnjih letih trajno raste, nameSo da (bi padalo. Vedno huje se praznijo zlasti hriboviti kraiji furlanske pokrajine, naravnost strahotno' pa se izseljevanje širi v Karniji in Beneški Sloveniji. Ljudje se bodo' v vedno večjem številu izseljevali vse dotlej, dokler ne bo država tega pojava zajezila s pametno gospodarsko politiko. N a j uč ink ov itejlše sredstvo proti bolestnemu praznenju naših vasi je industrializacija pokrajine. Še vedno upamo, da bodo dblastva vsaj sedaj, ko bije že dvanajsta ura, upoštevala naš poziv, naj se pri nas ustanove industrijska podjetja. IZ SV. PETRA SLOVENOV Pred kratkim je obiskalo razne vasi Na-diške doline ameriško odposlanstvo, ki mu je načeloval g. RancaH Williams. Amerikan-ce so spremljali višji predstavniki pokrajinske uiprave. Obiskali so zlasti naše otroške vrtce in obljubili, da jih bodo tudi za naprej gmotno podpirali. Bili so v Šempetru, Šlenartu, Ažli, Tarčetu in Podboneseu. Goste so naši malčki povsod sprejeli s cvetjem in poizdravinimi govori. Človekoljubnost Amerikancev je zares lepa čednost in tukajšnje ljudstvo jim je hvaležno za yso gmotno podporo, ki jo nudijo našim otrokom. Ker pa ne vemo-, ali so bili gostje vsestransko obveščeni o resničnem stanju otroških vrtcev v naši dolini in o njihovem raznarodovalnem delovanju, jim povemo naslednje: Premnoge vrtnarice s slovenskimi malčki prav po mačehovsko’ ravnajo Še bolj je uspel Thurn na Dunaju, kjer je obečal cesarju, da bo pridobil nemške kneze za velik zito-r, na katerem bo Franic Jožef I. kot nekoč Karl V. nastopil kot prvi nad vse-mi v blesku cesarskega sonca- l Seveda je bil mladi vladar ves navdušen. Knez Thurn naj bo le južnoikatoliški nemški kralj, on, Frane Jožef bo pa nad vsemi! Ravno prav mu pridejo zdaj ti visokoleteči prividi, ker Elizabeto zopet nekaj prijemlje; šušlja se celo, da je v zvezi z ogrskim odporom: Thurnovo idejo o Frankfurtskem zboru je cesar vzel za svojo. O njej je minister Schinerling zvedel le po strani. Vodja zunanjega ministrstva Rechberg pa šele potem, ko so že bila razposlana vabila na knežji shod. Užaljen je pedal ostavko. Cesar pa jo je v Svoji »ustavni« miselnosti zavrnil, češ da »mu ne bodo njegovi ministri stavili stolic pred vrata, če se ne strinjajo z njegovimi odredbami«. Tako je minister Rechberg doumel, da pomeni beseda »minister« v latinščini in v despotščini isto, namreč »služabnik«. Da pokaže še bolj svojo samovoljo, je ce- in jih celo kaznujejo, če se pri igrah med seboj pogovarjajo v materinem, jeziku. Tako ravnanje je nekulturno in kruto. zato ga je treiba odstraniti in otroške vrtce izročiti takim učiteljicam, ki bodo slovenske malčke vzgajale v njihovem rodnem jeziku in duhu. Če bi Amerikanci pomagali to stanje odpraviti, bi jim naše ljudstvo bilo bolj hvaležno kot za gimotno podporo. IZ GRMEKA Pred kratkim je umrl v Charleroyu v Belgiji, kjer dela v rudnikih mnogo naših ljudi, 53-letni Peter Primožič iz Ilostnega. Umrl je za silikozo, pljučno boleznijo, ki napada v prvi vrsti rudarje. Enaki bolezni je pred 10 leti podlegel tudi njegov brat. Silikoza je bolezen sedanjega rodu Beneških Slovencev. Mnogo je naših delavcev, ki tako doma kot v rudarskih središčih v Belgiji in Franciji zastran silikozie zlbole in končno predčasno .pomre. V novembru 1957. leta so v Milanu zborovali zdravniki ter preučevali prav to bolezen. Ugotovili so, da navadno zanjo umirajo rudarji, ki so stari 42 do 52 let, to je v polni moški dolbi. V Italiji je okoli 40 tisoč delavcev bolnih od te bolezni; koliko jih je pri nas, ne vemo natančno. Kdor zanjo ziboli, ni upanja, da dobi polno pokojnino. Če umre, dobi njegova družina manj ko 80 odstotkov pokojnine. Sorodniki so je doslej povečini dobivali le 40 do 60 odstotkov. Pa naših vaseh srečuješ suhe po-stave tu-J darjev, ki so pri 40 letih že starčki. Pokašlju-jejo in si z zdravili, ki jim jih dado bolniške blagajne, podaljšujejo za kako leto' življenje. Ta bolezen je zlasti razširjena v belgijskih •rudnikih, kjer se skoro nič ali premalo sto- sar vključil v svoje sijajno spremstvo za Frankfurt tudi ministra ali služabnika Rech-berga. Dne 16. avgusta 1863 je Franc Jožef v sijajni dvorani rimsko-nemških cesarjev v Frankfurtu pozdravil trideset nemških knezov. Le eden je bil odsoten, in sicer najvažnejši: pruski kralj Viljem. Zato se je vse končalo v zunanjem sijaju in v praznih zatrjevanjih vdanosti. Zadeva vsenemškega zedinjenja ni naredila niti koraka dalje. Avstrijski cesar je bil pa zadovoljen, da je vsaj za nekaj dni igral vlogo rimsko-nemških imperatorjev. Ko se je cesar pripeljal domov, so ga Dunajčani sprejeli z godbo. To pa je od Thur-nevega načrta bilo vse, kar je ostalo, kajti Dunajčani so radi imeli lepe svečanosti. Žaloigra na dnu države in cesarske hiše je bila še skrita. Usoda ie začela metati temne sence na habsburško dinastijo' in državo v dolbi od Bachovega absolutizma do poraza pri Kraljevem gradeu na Češkem. Cesarica je v tem' času ri, da bi se odstranil podzemeljski prah, ki se useda na pljuča rudarjev in povzroča sili-kozo. Vlada naše republike bi morala odločno' nastopiti, da se zdravstvene razmere v belgijskih in francoskih rudnikih primerno zboljšajo. Kar je že zdavnaj zmogla Severna Amerika, bi lahko napravili tudi belgijski in francoski gospodarji rudnikov. Kot znano, imajo v Ameriki stroje, ki vsrkujejo nevarni podzemeljski prah in s tem odstranjujejo nevarnost za nastajanje 'zavratne pljučne bolezni. Pri tej stvari gre za to, da se v gospo-darjih rudnikov vzbudila vesi in večji čut so-cialne odgovornosti. Italijanska država je doslej iz Beneške Slovenije, Karnije in drugih hribovitih krajev furlanske pokrajine ter severne Italije polnila svoje najboljše alpinske polke. Sedaj na razjeda to jedro italijanske obrambne sile zahrbtna rudarska bolezen. Naj naša oblastva zaščiti j c, kolikor je v njihovih močeh, izseljence — rudarje pred to zavratno morilko našega rodu! V drugi polovici februarja smo pokopali priljubljeno in od vseh spoštovano 84-letno vaščanko Marijo Murer. Poiareba se je udeležile izredno veliko' ljudi. Užaloščeni družini in sorodnikom tudi na tem mestu izrekamo globoko sožalje. UKVE Na praznik sv. Joižefa bodo naši kmetovalci volili novi upravni odbor Kmečke bolniške blagajne za občino Naborjet, h kateri spadajo naslednje vasi: Luižniea s Sv. Katarino, Naborjet, Ukve in Ovčja ves. Potek volitev je določen po zakonu z dne 22. 2. 1954. Zadnje volitve so bile leta 1955 in je zato sedanjemu odboru potekla dolba. Kandidatna I liste se lahko predložijo najkasneje tri dni pred volitvami. V primeru, da se ne more izvoliti novi odbor, bo bolniško blagajno upravljal plačani komisar, kar bi zaradi višjih stroškov nikakor ne bilo v korist kmetovalcev. zopet preživljala eno izmed mnogih duševnih kriz, ki so jo begale iz skrajnosti v skrajnost. Hromi in slepi Ko se je iz južnih krajev spet vrnila na dvor, se je polagoma privadila na cesarski sijaj. Udeležila se je tudi nekaj dvornih plesov in zablestela v vsej ženski krasoti. Govorice in namigavanja visokega avstrijskega plemstva, še vedno' na strani nadvojvodiinje Zofije, pa niso ponehale. Elizabeta je zvedela, kakšne opazke krožijo na nijen račun in zaradi njene bavarske družine, v kateri so se poznali znaki dedne slaboumnosti. Nasprotno' pa je od ogrskega plemstva prejemala izraze spoštovanja, ker so Madžari upali, da bo vladarica s svojo lepoto vplivala na moža in da 'bodo oni preko nje prišli do pravic, katere jim je cesarski absolutizem doslej odrekal. Napetost na dvoru ni bila več samo družinska, postala je že politična med dvoma državnima polovicama. Cesarica se je začela z vso vnemo učiti madžarščine. Poleti leta 1863 je pa spet za-i padila tolikšni melanholiji, da so ji, y,dravniki svetovali, naj se odpelje v zdravil išče Kis-> singen. Tam se je seznanila z osebami, !ki so' v nje-. nem. občutljivem srcu vzbujale globoko so-. čustvovanje. Skoro vsak dan je vozila na j sprehod slepega vojvodo meklenburškega. i i (Dalje) l35l v SOEC^U! m S € ^ ECI (Usoda Habsburžanov) R. B. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Nova krstna predstava SNG Ne zgodi se tako pogostoma, da bi človek odšel od gledališke predstave z občutkom izredne umetnine, ki mu bo dala še dolgo misliti. Tak je primer drame Amerikanca Thornlona VVilderja Naše mesto, katerega premiero nam je dalo SNG v sveto-ivanski dvorani preteklo soboto. Pred dvajsetimi leti je šlo to delo čez evropske odre kol največja senzacija, saj je tedaj Wilder povsem revolucionarno posegel v samo odrsko tehniko. Oder je tako rekoč prazen, saj sta celo tisti dve mizi s stoli tam samo za tiste, ki mislijo, »da je to potrebno«. In ljudje obirajo fižol, berejo časopis, delajo vse mogoče, a samo s posnemajočimi kretnjami, kar vse precej dviga vsakdanjo vsebino drame v neko sanjsko iluzijo. Na drugi strani pa nastopa med igralci režiser, ki s svojim povsem stvarnim poseganjem to iluzijo razbija, daje igri resničnost življenja samega. Naj omenimo, da so se vsi ti novi tehnični prijemi avtorju vse drugače posrečili kakor komu drugemu, ki je šel za njim. Tehnika se je zlila v eno z bistvom umetnine same, kar je vselej znamenje velikega talenta. In kakor vsaka umetniška darovi-lost, je tudi VVilderjeva pesniška, kar pomeni, da pesnik ne dojema nič drugega kakor stvarno, vsakdanje življenje, samo skozi prizmo lastnega občutljivega jaza. In vsa novost ni v gradivu, ampak v dojemanju tega gradiva. Tisto Wilderjevo ameriško mestece tam ob začetku stoletja bi bilo prav lahko tudi katerokoli slovensko mesto tiste dobe: ob istih urah žvižgajo vsak dan vlaki na postaji, vsak dan prihaja po hišah raznašalcc mleka, ženske se ubijajo s kuho in z otroki, dva mlada človeka iz soseščine stopita zaljubljena v zakon, čez kakšno leto pa nekdanjo srečno nevesto v nekem deževnem dnevu nesejo mrtvo na grič s pokopališčem, potem ko je žrtvovala samo sebe na porodu. Edinole tukaj, v tretjem, vrhunskem dejanju, je avtor stopil v fantastiko. Saj gledalec vidi tam na odru vse tiste, ki so v teh letih pomrli. V zadnjem zagonu po življenju, ki se ji je izmaknilo, hoče mrtva mlada žena spet nazaj z griča v mesto, v sonce, med žive. Mrtvi ji po vrsti odsvetujejo izkustvo, ki ga sami niso zmogli. Tudi režiser, ki je v tej drami enakovreden igralec na odru, jo skuša odvrniti od te namere. Naposled ji privoli. In kaj potem? Ni vrnitve v življenje! Mlada žena se vrne nazaj v grob, med vse tiste, ki ležijo tam »v upanju«. VVilderjeva drama se brez dvoma dotika dna modernega pesimizma. Pisana je tako rekoč z vidika smrti, ki konec koncev razvrednoti vse: vsakdanjost in izrednost, vbadanje za kruh in ljubezensko srečo, usodo poedinca in usodo skupnosti, »mesta«. Morda bi rekli preveč, če bi trdili, da VVilderju sveti upanje posmrtnosti, preživetja. A tudi obupal ni nad tem, sicer ne bi dal še mrtvim »upanja«. A ne glede na pesimizem je treba poudariti, da polje v tej drami takšen globok humanizem, da komaj verjamemo v ameriško državljanstvo avtorja. In že sam humanistični odnos do življenja je v bistvu potrdilo življenja samega. Seveda bi bilo odveč poudariti, da gre za pisatelja izredne tehnične veščine in dovršene literarne oblike, ki je v prevodu Janka Modra prišla tudi v slovenščini do popolnega izraza. Delo je zahtevalo udeležbo večine naše gledališke družine, ki je tudi tokrat dala vrsto pomembnih stvaritev. Morali bi omeniti pohvalno skoraj vse. Naj se omejimo na Jožeta Babiča, ki je tokrat moral sam na odru pokazati nekaj tiste umetnosti, ki jo uči za kulisami. In njegov nastop je bil brez najmanjšega sledu .negotovosti; tenkoslušen in prepričljiv nastop režiserja, ki ve, kaj hoče, tudi kadar je pred občinstvom. J. llmrla je Lili Novi/ V soboto je umrla v Ljubljani v 73. letu starosti pesnica Lili Novy. Povojni čas je bila v službi v uredništvu Državne založbe Slovenije. Pokojna pesnica je zrastla v nemškem kulturnem okolju in je najprej pisala nemške pesmi. V zrelih letih pa se je zavestno odločila za slovenski kulturni krog, h kateremu jo je vlekla tudi slovenska kri njenih prednikov. Malo pred vojno je objavila pesniško zbirko Temna vrata, po vojni pa je bilo natisnjenih precej njenih pesmi v raznih revijah. Zadnji čas je pripravljala novo zbirko, pa jo je smrt prehitela. Vsi, ki so jo poznali, so jo imeli radi zaradi njenega ljubeznivega značaja. pacal 'lazblaclja Dne 20. marca bo v Galeriji Casanuova v Trstu, ulica Sv. Frančiška 22, ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Lojzeta Spacala. Prirejena je bila na prošnjo nekaterih ljubiteljev Spacalovih umetniških stvaritev in bo trajala le nekaj dni. Priznani slovenski tržaški slikar bo nato razstav-I Ijal v Milanu, Rimu in Zahodni Nemčiji. Še o koncertu Glasbene Matice V prejšnji številki smo objavili poročilo o zadnjem koncertu Glasbene Matice. S tem v zvezi nam je dirigent g. Ubald Vrabec poslal naslednji članek, ki ga naš list kot svobodna tribuna rade volje priobčuje. Uredništvo V zadnji številki Vašega lista ste objavili nepodpisan članek pod naslovom Koncert Glasbene Matice, ki vsebuje .nekatere trditve, na katere bi rad odgovoril. Pisec odklanja prepogosto javno nastopanje mladine, češ da to ni vzgojno. Kdaj je javnih nastopov mladine preveč, je pravzaprav težko ugotoviti, vem pa, da prirejajo javne nastope na vseh glasbenih šolah. Tisti, ki študira glasbo resno, se mora pač privaditi poleg drugega tudi nastopu pred občinstvom. Javen nastop je mlademu, vestnemu študentu nagrada za resno delo. Čudno se mi zdi, da je pisec uporabil prav to priliko za take tenkovest-ne opazke. Drugi del koncerta je bil po njegovem preveč pisan, da bi bilo mogoče točno označiti, za kakšno vrsto koncerta pravzaprav gre, in da resno glasbeno občinstvo odhaja s takega koncerta nezadovoljno. Rad bi vedel, zakaj naj bi »pisani« koncert ozlovoljil »resno glasbeno občinstvo«. Na tak način »pisani« so vsi koncerti, tako tudi tisti tržaške Filhar- monije, .naj bodo večerni ali tako imenovani popularni. Tudi oni izvajajo na istem večeru skladbe najrazličnejših dob in šol. Glede zasedb smo videli na resnih koncertih mnogo variant. Glasbeniki namreč so že ugotovili, da je ali stilno ali po zasedbi enoten program za današnje občinstvo dolgočasen in verjetno za našo slovensko publiko še posebej. Lahko rečemo, da »nepisanih« programov skoro ni. Tako strogim zahtevam, kot jih postavlja pisec, danes ne more ustreči niti velemesto. Potem pravi pisec, da so slovenske glasbene prireditve zadobile nekam neresen, diletantski značaj. Rad bi vedel, kdaj so bile v povojnem času, »v kolikor ne gre za redka, odlična gostovanja«, domače glasbene prireditve (mislim velike ansamble) na res višji stopnji in koliko jih je bilo. Zakaj le v tem primeru bi lahko govorili o nazadovanju. Pisec sumi, da morda zato, ker je »postalo naše glasbeno življenje domena političnih skupin«. Ker to trdi v zvezi s koncertom Glasbene Matice, bržkone misli, da ima to domeno Glasbena Malica. Ce bi hotel odgovoriti na tako trditev enako neresno, bi rekel: Res je! Glasbena Matica ima od tukajšnjih oblastev pooblastilo, da edina sme prirejati slovenske koncerte. Vsi drugi, ki ne trobijo v isti rog, .ne dobe ne avditorija ne policijskega dovoljenja za koncerte. Ker je pa trditev otročja, bom (Nadaljevanje na 10. strani) V DACHAUSKIH BLOKIH j E* 2L | To je trajalo kake pol ure. Tedaj je paznik s kričanjem nagnal lisic, ki so še čakali pred straniščem, nazaj v celice, oklofutal nekoga, kii se ni dovolj hitro prikazal iz stranišča, zaloputnil vra-la vseh celic, jih zaklenil in s treskom zapahnil. Udar zapahov je vse neprijetno' presunil. Težka tišina je legla na podzemlje policijske palače. Ura je (bila morda četrt na osem zvečer. »Kmalu se ho začelo«, mi je zašepetal možiček. IJ Nihče ni več ležal na pogradu. Vsi so neka,m nemirno hodili sem in tja po celici, vsak krožeč po lastnem nevidnem, vijugastem tiru, da se kljub ozkemu prostoru niso zadevali. Če sla si dva izmenjala besedico, sta šepetala. Tu pa tam je kdo sedel na rob pograda in naslonil glavo v dlani, toda ni mogel dolgo vzdržati na miru; takoj je Spet vstal in se vključil v nemirno kroženje drugih. Tako' je preteklo kake pol ure. Če se je zunaj kaj zganilo, je lakoj stopil kdo po prstih k vratom in prisluškoval z ušesom pri ključavnici, ali prežal skoizi špranje pri linici. Nenadno so odletela zunaj neka vrata, zaslišali so se glasovi, nato odklepanja vrat in nekdo je grobo, kratko poklical neko ime. Vsi smo obstali na mestu, slišati je bilo le nemirno dihanje nekaterih, kakor da love sapo. Možiček, ki je prežal pri vratih, nam je dajal znake in kazal proti Cvetličnjaku. Tiščal je uho na vrata, dokler ni spet odjeknil zapah in so se izgubili vsi glasovi nekam v višino. Potem, se je tiho priplazil od vrat in zašepetal, kakor da tudi njega kdo prisluškuje: »Po Olgo so prišli!« »Že spet«, nekdo- ni mogel zadržati začudenja. »Ubogo dekle«, je zašepetal drugi. Ne vem, zakaj mi je prišla na misel temnolasa, nežna deklica, ki je popoldne, ko so me pripeljali, z metlo in vedrom vode čistila hodnik. Morda je bila v lem nekakšna telepatija. Nisem se začudil, ko mi je možiček na vprašanje, kdo je Olga, opisal prav takšno dekle, tako da ni moglo biti dvoma, da je ona. »Veste, vsako noč jo zaslišujejo in pretepajo cele ure«, je re. kel. »A noče nič povedati, ali pa ne ve. To jih jezi. Najbolj pa jih jezi njen pogum. Vsako noč jo pretepajo, da je vsa črna in jo navadno nezavestno prinesejo v celico. Zjutraj pa vstane, kakor da ni nič, in se prostovoljno, javi za čiščenje hodnikov. Takega pogumnega dekleta še nisem videl«. »Od kod pa je?« sem vprašal. »Dijakinja z ženskega liceja. A ne vem, kako se piše, nisem vprašal. Samo' to vem, da ji pravijo Olga.« Nato je v Podmornici spet zavladal molk. Nikomur se ni ljubilo govoriti, le visoki, lepi, temnolasi fant, ki je prej visel na okenskem omrežju in čakal zaročenko, si je tiho, nekam izzivalno požvižgaval. Vsakdo je čakal, kdaj se bodo spel zaslišali glasovi zunaj in kdaj bo odletel zapah naše celice. Vsakdo je mislil: »Morda bodo zdajle prišli pome«. ( Dalje) GOSPODARSTVO O UMETNIH GNOJILIH Umetna gnojila morajo Liti vedno le dopolnilo' domačemu gnoij iTWTav7|T DA1!, POMAGAJ Ml MA DREVO, POGLEDAL BOM MALO VO OUOI.ICI. GLEJ NO, TO 3E OBLEKA ,W IN Jax lil SEM JO NO&IL fc—^ SEM PRED LETI. NEKDO A NOSIL TAUO* SE NEUSMIUHNO / LE POTICO V SALI Z NAMA! -d SVOJIH M1ADIU „ ^ g. . letih: 0303, UA'3 SE 3E ZGODILO? UJE JE MOJA. N_Jj g HIŠA?!'. Jelica NA5BR1 SPIM IN SE Ml VSE TO —"T&33L ! 'JAZ PA SE BOJIm/T^ DA ‘SE ČAROVNIJA'. MjBP EJ, UARSNE CUNJE )fj PA IMA«, NA , J/M SEBI?! . P" IZGINILA ’3E IN NA NJENEM MESTO SPET ^ STOJI HRAST, O KATEREM , Sl PRAVUAR GOVORIL. Im * POGLEJ, ČE NASA VAS SESTOJI, ČE NISO VSE KASTE IZHLAPELE. , ' ' VAS ŠE STOJ I, TODA ZDI SE. Ml, DA IMA NEUAM MALO -m«..samo..,. y ...IN IZGINIL V DIMNIUU SVOJE HIŠICE, Wl SE3E SPET POJAVILA NENADOMA 3E URAST IZGINIL IN ZVITOREPEC JE STRMOGLAVIL... BEŽ.I, TUD0N3A, TA HIŠA ^E 1 ZAULETA' r iliivneita ha cu - 'vtu E. IVafface . R. B. »Zdaj bova pii midva govorila, dragi moij Ku-ciang ali kakor se že imenuješ. Daj, spražili vrečo! Prav neljulbo' bi mi bilo pokopavati kakega Kitajca tu vvrtu...« »Zakaj pokopavati?« je preplašeno zinil rumenec. »Da ne boš mogel praviti okoli, da sem ti morali peči podplate, preden so se ti usta odprla.« Zdaj je res odvezal jezik. Ni bilo dosti, a vendar dovolj, da se je znal Lynne po lem ravnali. Ko je ranjencu pripravil ležišče in ga zaklenil v sobo, je stopil v sprejemnico, kjer je našeil Drava v prijetnem snnrcanju ob ognju. »Ilola, ti si!« se je zdramil, ko ga je Cliff stresel za rame. »Ravno prav. ker ti imam marsikaj povedati.« »Mo'lči in pazi na tistega lopova. Jaz bom morda vso noč zunaj. Pomagaj si! Lahko' noč!« »Hej, Cliff, saj ti še nisem povedal...« »Me ne zanima,« in je zaloputnil vrata. XIX. Ko se je Ivanka vrnila domov, je našla stričevo sporočilo, tla bodo morda šele po 3. uri prišli domov. Rada bi še ostala pokonci, toda zavedala «e je, da mora zastran gospodinjstva zgodaj vstati. Odpravila se je spat. Edina služkinja, ki je takrat bila pri Nartho-vib, je spala na drugem koncu poslopja. Stari sluga Bernard pa je imel sobo nad garažo. V slučaju sile Ibi ga lahko' poklicala. Čutila se je malce vznemirjeno, zato je tudi na bodniku pustila prižgane luči. Ko je legla, ni mogla brž zaspati. Tišina v samotni hiši jo je danes plašila. Najmanjši šum jo je dramil. Spomnila se je tiste kovinaste hruške, katero ji je dal Clifford. Zlezla je iz postelje, jo poiskala v torbici ter jo položila na omarico. Zmislila se je na ClilTa. Zavest, da dobri .in junaški fant čuva nadnjo, ji je zaprla veke. Nenadoma je šinila pokonci v občutku, da nekdo bodi po sosedni sobi. Mrzel pot se ji je nabral na čelu. Sedela je na postelji ter prisluškovala. Znova in jasneje je slišala neko drsanje ob zid. Prižgala je luč in šla prisluškovat k vratom. TEDENSKI KOLEDARČEK 16. marca, nedelja: 4. postna, Hilarij 17. marca, ponedeljek: Jedert 18. marca, torek: Ciril, Edvard 19. marca, sreda: Jožef 20. marca, četrtek: Feliks 21. marca, petek: Benedikt 22. marca, sobota: Lea, Benvenut VALUTA TUJ DENAR Dne 12. marca 1958 si dobil oz. dal za: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon 624—627 lir 23,50—24,25 lir 78—83 lir 129—132 lir 1620—1690 lir 146—148 lir 13—15 lir 144—146 lir 712—715 lir 4850—5050 lir RADIO TRST A Nedelja, 16. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Slovenski zbori; 17.00 Anton Leskovec: »Jurij Plevnar«, drama v 3 dej.; 22.00 Nedelja v športu. Ponedeljek, 17. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Iz zgodovine svinčnika«; 14.30 Teden v svetu; 18.55 Vokalni kvartet Večernica; 23.00 Raztreseno cvetje lirike: »Pesmi brezdomcev«. Torek, 18. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in . .. Potovanje po Italiji, turistični razgledi M. A. Ber.nonija; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.00 Jugoslovanski motivi; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Postno predavanje: Dr. Lojze Šuštar: Resnica, čast in dobro ime, temelji spoštovanja in medsebojnega zaupanja«. Sreda, 19. marca, ob: 8.30 Iz slovenskega folklornega zaklada; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. J lista; 13.00 V svetu kulture; 16.00 Vokalni kvintet Zar- ja; 18.55 Igra orkester Bojana Adamiča; 19.15 Šola in vzgoja: I. Theuerschuh: »Dobri in slabi značaji naših otrok«. Četrtek, 20. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Vrnila se je kukavica«; 12.45 V svetu kulture; 18.30 Širimo obzorja: Svet v znamkah: Znamke - zemljevidi; 18.50 Koncert tenorista Renata Kodermaca, pri klavirju Adi Danev - Odpevi Dvoraka in Čajkovskega; 21.00 Postno predavanje: S. Janežič: »Ljubezen, temelj človekovega življenja«. Petek, 21. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in... življenja in usode: »Vern-her von Braun«; 12.45 V svetu kulture; 18.40 Izbrani dunajski valčki; 18.55 Slovenske pesmi; 19.15 Znanost in tehnika; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija — Pekel. 9. oddaja, 7. spev (A. Gradnik - J. Jež). Sobota, 22. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Zveza Zahodne Indije«; 12.45 V svetu kulture; 13.30 Priljubljene melodije; 16.00 Radijska univerza: Kako so živeli stari Grki: Otrokova prehrana in vzgoja ter njegova obleka«; 18.00 Oddaja za najmlajše: »O dečku, ki je spet našel izgubljeno srečo«; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Dramatizirana zgodba: Lovro Valentinčič: »Pomlad vesoljstva«. KULTURNE VESTI * V Coimbri je umrl eden najboljših sodobnih portugalskih pesnikov Alfonso Duarte. * Letošnja beneška umetnostna biennale bo trajala od 14. junija do 19. oktobra. * Poročajo, da se bo Ingrid Bergman baje poročila s švedskim gledališkim impresarijem Schmidtom Larsom. Zdi se, da se njej še bolj mudi kot Rossel-liniju . . . * Za novega predsednika Društva slovenskih književnikov je bil izvoljen Beno Zupančič, ki obenem kandidira za poslanca v republiški zbor. ŠE O KONCERTU GLASBENE MATICE (Nadaljevanje s 7. strani) razložil, da sme v Trstu vsakdo prirediti koncert, samo če plača 555 lir kolkov na razna dovoljenja, če plača okoli 7000 lir za obvestila v časopisih (vključno za Novi list), če plača 4500 lir za sporede, 7400 lir za prevoz lastnega klavirja, za najemnino dvorane itd. in če najde ali izšola umetnike ali »čudežne otroke«, ki bodo zastonj ali pa proti višjemu ali nižjemu honorarju izvajali program. V kolikor bi bil kdo še .neizkušen v prirejanju koncertov, obljubljam, da mu bo Glasbena Matica rade volje z nasveti na razpolago. Ce ipa nihče ničesar ne stori, bo pač Glasbena Matica sama nadaljevala, in sicer tudi s pomočjo požrtvovalnih ljudi različnih političnih nazorov, katerim se še jaz tu vnaprej zahvaljujem za sodelovanje. Glasbena Matica bo kakor doslej sprejemala v pouk kateregakoli učenca, ne da bi ga vprašala, kateri politični skupi.ni pripada njegova družina. Na koncu se brezimni pisec še pritožuje, da »nam nihče noče predvajati sodobnih del domačih skladateljev«. Eden izmed teh bi lahko bil tudi podpisani. Pa se vendar javno me pritožujem, ker vem, da ansamblov, ki bi mogli zadovoljivo izvesti nekatere moje skladbe, v Trstu med Slovenci ni. V kolikor se pa tiče skladb za zbore (le tu smo relativno močni), ima vsaka politična skupina vsaj e.n zbor, s katerim bi lahko izvedla dela domačih zapostavljenih skladateljev. Toda če kaj ni bilo prav,. to ne more biti krivda Glasbene Matice, ki naredi po svoji skromni pameti, kar more in zna. Krivda je tistih, ki bolje vedo, pa nič ne store in se omejujejo le na metanje kamnov izza plota. Prepričan sem, da bi tudi Glasbena Matica bolje delovala, če bi se mogla s kom pomeriti v plemeniti tekmi. V enem se pa s sramežljivim piscem strinjam: da .nimamo prave kritike. Naj lepši primor je prav omenjeni članek, ki ni imel niti za potrebno podpreti svojo trditev o »pisanem« sporedu z navedbo točk programa. Zdi se mi utemeljen sum, da pisec ni niti prisostvoval koncertu niti videl tiskanega sporeda, temveč je vse napisal na podlagi oglasov v časopisju, kjer so bili navedeni le izvajalci, ne pa program. To domnevo potrjuje tudi podrobnost iz članka: »obsegal nastope solistov«. Solisti pa niso imeli nastopov, temveč le en sam nastop pri eni in isti točki. Iz članka je razvidna le onemogla jeza nepoučenega in nestvarnega pisca. Ne rečem, da bi moral biti v časopisu vsak člančič podpisan, mislim pa, da prav za članke, ki imajo tako napadalen značaj, kot ga je imel Vaš, bi moral pisec pred javnostjo zanj prevzeti vso odgovornost ali pa molčati. UBALD VRABEC Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiia Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 Nič. Morda je le sanjala. Vse tilio. Ojunačila se je in naglo odprla vrata na stežaj. J\a pragu je stal orjak, go’l do pasu. Ivana se je zazrla vanj z groze 'polnimi očmi in je nečloveško zarjula. Preden se je mogla ubraniti, jo je orjak zgrabil in ji zamašil usta. V obupnem zvijanju je dekle opazilo še drugo in Iretjo’ postavo. Zdaj se je spomnila na bombo, a je bilo že prepoizno. Čutila se je zgubljeno. V tem trenutku je čutila, da so orjakove klešče popustile. Opazila je tudi", kake se miu je obraz v grozi spačil. Nagonsko se je ozrla. Clifford je stal na pragu s samokresom v vsaki roki. • * * * Ivanka je ležala v postelji. Rumeni obrazi s poševnimi očmi in spačenim nasmeškom so ji plesali pred očmi. Ni se mogla obudili. Z velikim naporom je odprla trepalnice. »V sobi sem! Luč je prižgana. Ob koncu postelje je nekdo.« Skušala se je »preiti na komolec, toda vise se je zavrtelo okoli nje. Spet je pogledala. Zazdelo se ji je, da neznanca poizna! »Dobro jutro,« se ji je veselo nasiniejal Clifford Lynne. »Vašili sestričen še ni domov.« Ivanka je pogledala proti oknu. Skozi zavese je že sijala prva zarja. »Vi, gospod Lynne? Kam, kam so šli?« je jecljala. »Sem vas morda preplašil, draga Ivanka? Saj ste me slišali. Tako lahko je priti v vašo sobo1.« »A... torej... ste bili vi,« si je urejevala zmedene misli. On jo je resno gledal in si grizel ustnice. »Kaj pa zdaj?« je vzdihnil. »Kol lat sem se priplazil. Stojim tu ob vaši postelji. Kaj si bodo vaši mislili, ko se vrnejo e plesa? Kako bode mrdale vaše gospodične sestrične, kar vesele bodo škandala.« Ivanka se je usedla. V glavi se ji je še vse vrtelo. »Vi se vedno šalile,« je s težavo rekla. »Toda, kdo so bili listi neznanci?« »No, saj niso bili lako hudi. So že šli... ukazal sem jim skočili skozi okno. Toda ker so. kot imačke, se niso nič pol ol ki i. Sicer pa nočem svoje vile spremeniti v kitajsko bolnišnico.« Utihnil je in prisluhnil, ker je njegovo uho ujelo oddaljen-šum avtomobila. »Vračajo se.« »Kdo>?« je Ivanka prestrašeno vprašala. »Vaši ljubi sorodniki.« »In vi... ne smete ostati lukaj.« »Da, da,« je ves iz sebe vzkliknil, »kaj bo rekel stric, če me najde tu? Sicer pa, Ivankica, kar brez strahu, je pristavil in jo pogladil po laseh. Bom že jaz vse uredil.« Preden je mogla kaj reči, je že bil zunaj. Pristopila je k oknu in opazila, da se bliža avto. Clifforda je ugledala, ko je lekel čez vrt in zginil za živo mejo. Medtem se je avto ustavil pred vilo. Narlh je ipoimagal hčerkama iz voza. Opazila je, da je stric nekam vznemirjen. Obračal se je, hodil okrog voza in nekaj dopovedoval šoferju, kot da se mu noče v hišo\ Ko- sta dekleti že šli po stopnicah, jima je sledil. Njih sobe so bile v prvem nadstropju, prav pod, Ivankino. Zato je lahko' slišala, kako sla se Mahe] in Lety zaganjale v očeta: »Kaj li hodi na um? Kaj naj bi se bilo pripetilo Ivanki?... Saj jo boš zdaj zbudil.« Ivanka je odprla vrala in zaslišala korake po stopnicah. »Ob,« je vzkliknil Narlh. »Kako li je?« Ustne so se mu tresle. Oči je imel kot izgubljene. »Saj ti ni nič hudega,« je jecljal in gledal nečakinjo, kot da jo prvič vidi. »Ne, nič ini ni!« »Saj sem samo' tako vprašal. Torej je vse v redu? >No, kar še malo leži!« (Dalje)