Stey. 11. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom >a celo let» 3yld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posametne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokoplel so no vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila so plačuje od navadne vrstice, čo 8e natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Pol milijona podpore stradajočim delavcem! (Konec g, Hermanovega govora.) II. Pa tudi sistem svojega vzroka nima sam v sebi, ampak v tem, da se centralno vodstvo oprostuje tistih dolžnosti, ki jih naklada nravna postava. Če na Dunaju kaj storč ali pa opustč, še prašajo ne, če je to tudi prav. Tudi se ne drtt in ne obračajo do pravičnih, ampak dopada se jim, narodom, namesto ljudske koristi pospeševati in nasprotje poravnavati, življenje v državi kolikor mogoče greniti in še tam napravljati težave, kjer jih ni bilo, kakor se je v novejšem času glede Tirolskega zgodilo! Ali_ so vedne volilne nadlege v neki drugi deželi (na Češkem) morebiti pripravne pomnožiti ljudsko blagostanje in duhove spraviti? Volja državne oblasti ni dobrohotna, ne nravna, tedaj tudi ni močna in veljavna, in to je pravi in najimenitneji vzrok našega moraličnega in materialnega siromaštva, to je vzrok, zakaj da se v sovraštvu in neslogi drug od drugega oddaljujemo. Državno poslopje se mora majati, če nima podlage nravnosti in pravičnosti. Tudi narodi ved6, da zlega niso oni krivi, ampak da izvira od drugod, da so po vladanju v revščino prišli, in ne more izostati, da bodo zarad trpljenja svojega tiste dolžili, ki so ga zakrivili, in ki imajo moč in dolžnost mu konec storiti. Mi na Štajerskem bi si že vedeli pomagati ter pomanjkanju in ž njim vred odrtiji v okom priti, če bi bili najprej oproščeni vezi centralistične vstave in nekakih temeljskih državnih postav, ki imajo itak le teoretično vrednost, praktično veljavo pa le tam, 'kjer služijo koristim ene stranke. Mi bi bili praktični in bi v deželi najbrže ustanovili srednje velike okraje z eno samo gosposko za politične, sodnijske, dav-karske in notarijatske zadeve, kterej bi za gospodarske okrajne zadeve pridjali izvoljen okrajni zastop. Ta edina cesarska gosposka bi bila ob enem hranilno in posojilno društvo, ktero bi iz prihranjenih vlog okrajnega prebivalstva, iz siro-tinskih in vloženih deuarjev in iz zalog deželnega zaklada dobilo potrebno glavnico ter bi imelo na- logo in bi tudi zamoglo okrajnim prebivalcem v zadregi vselej hitro brez posebnih stroškov in proti zmernim obrestim denarje posojevati. Vse okrajne, hranilne in posojilne blagajnice bi bile k vzajemni pomoči med seboj zvezane. Take okrajne gosposke bi bile zlasti kmečkemu stanu zopet podpornice, kakoršne je svoje dni imel pri svoji graščinski gospodi. Okraju podložne bi bile občine, ki bi bile pa omejene na lastne občinske zadeve in na sodelovanje za javne upravne namene. Nad okraji bi decentralizaciji in polajšanju prebivalstva na korist, kakor tudi za ložje nadzorovanje okrajev najbrže in sicer v vsakem okroga (Kreis) osnovali kresijsko gosposko s kresijskim zastopom za gospodarske zadeve kresijske. Za to je seveda treba popolnoma sam svojega deželnega zbora in njemu na stiani edinostne samostalne njemu odgovorne deželne vlade, ki bi z deželnim zborom in najvišjim potrjenjem prestrojila deželne gosposke. Okrajna oziroma kresijska in deželna gosposka bi izvrševala sklepe okrajnih, kresijskih in deželnih zastopov. Če bi imeli samostalno edinostno, nravno deželno vlado, ki nebi ne samo delala nobene krivice in nje tudi drugim delati ne pustila, in ki bi zadeve deželne oskrbovala z ljubeznijo in večjim spoštovanjem, imeli bi potem po njej tudi nraven po pravičnem volilnem redu voljen deželni zbor, po njem pa prayične in primerne postave, in imeli bi dalje nravne višje in nižje gosposke, hitro uradovanje in po ceni na vseh stopinjah, dobrodejno prostoto in jasnost v vseh razmerah. Potem bi se tudi Cerkvi in drugej narodnosti ne bilo treba pritoževati zarad zatiranja in nravnost in mir bi zopet vladala v deželi. To vse moramo pogrešati vsled sistema in trmoglavnosti, s ktero se tistega drž6. Dokler vladar deželne zadeve oskrbuje z državnim zborom in državnimi ministri, namesto z deželnimi zbori in deželnimi ministri, kakor n. pr. v trojedini kraljevini, ne bomo prišli na zeleno. Duhovit centralistični sistem ni in tudi ne nraven, ker se opira na posilstvo. Narodi ga niso naredili in ga tudi zdaj nočejo. Politika centralističnega sistema je pa tudi brezsrčna in politično neprevidna, je za Avstrijo celo politika samoumora. Tisti trenutek, ko se oflcijelna Avstrija z nravnostjo sprijazni, propade sistem, in to je glavna reč, vse drugo je manje važnosti. Tu ne pomagajo nič ne bogate žetve, ne colnina, ne siromaška posojila. Tega tudi ne spremeni, če se obojno strankarsko mini-sterstvo narodom za hrbtom razgovarja o pogodbi, če se posameznim narodom v Cisli in Transli ne dajo njihove pravice. Saj v enomer delajo po-skušnje in včasih jako čudne, le tega nočejo poskusiti, kar edino more rešiti življenje. Morda ni več daleč čas, ko bodo narode zopet potrebovali. Radoveden sem, s čim bodo v vojnem oklicu zaspalo rodoljubje narodov zopet oživili, in kako bodo opravičili milovanja vredno brezskrbnost, s ktero so pustili, da so mirna leta v popolni nedelavnosti minula. Morebiti jih dražijo nektere večne pritožbe, toda dokler narodi tožijo in oporekajo, še vedno upajo. (Nemir.) Od tistega dne pa, ko umolknejo, več ne upajo in so nehali zanimati se za državo, ki je z vestjo in sramožljivostjo v očeh mnogih proč vrgla tudi pravico obstanka svojega. Beseda o krščanski izreji otrok. I. Krščanska vera, ktero nas je edinorojeni Sin božji Jezus Kristus učil, nam je v naše izveli-čanje neobhodno potrebna, ker „brez vere ni mogoče Bogu dopasti". Zato moramo vero vedno hraniti in braniti, pa tudi potemcem nepopačeno zapustiti; kajti tudi njim je v izveličanje potrebna. Djanski to dolžnost spolnujemo v krščanski izreji otrok. V sedanjem času, ko se krščanska vera od vseh strani hudo napada, je ta dolžnost, otroke po krščanski veri izrediti, toliko večja, v kolikor večji nevarnosti 8e nahajajo sv. vero zgubiti. Lastno opazovanje mladine in pogoste, grenke tožbe nas lehko prepričajo, da je mladina v veri in krščanskem obnašanju že veliko škode trpela, in s strahom si moramo priznati, da še nje utegne več trpeti, ker veliko ljudi se neprenehoma peča s tem, kako bi se mladina še bolje upljivu krščanske vere odtegnola, nasproti pa ni opaziti nikoga, ki bi to branil. V teb razmerah je tedaj kršoau eka izreja otrok, ki je vselej velike važnosti, zdaj še važnejša in imenitniša. Poglejmo torej: imenit-nost in važnost krščanske izreje otrok! Za Bogom, ki je največja dobrota, ni ničesa, kar bi preseglo podobo božjo v angeljih in ljudeh. Zato je človeška duša stvarjena po podobi božji tisučkrat več vredna in bolje imenitna, kakor celi svet z vsem, kar je na nebu in na zemlji. Zakaj da je Bog vse to stvaril, ni bilo druga treba, nego da je hotel, da je rekel besedo, pa je bilo! Na človeško dušo pa so vse tri božje osebe od vekomaj obračale svojo darežljivo in milostljivo ljubezen. In o določenem času res Bog človeško dušo vstvari in da ona v sebi ohrani in čedalje bolj dovršuje podobo božjo, odkazal jej je svet poln pripomočkov, Cerkev polno milosti, nebesa polna radosti. In Sin božji je 33 let delal, da bi v potu svojeg* obraza rešil jo sužnosti hudičeve ter jej pripravil vse pravice in dobrote detinstva božjega. In sv. Duh jo je takoj stopivšo na ta svet posvetil v zakramentu sv. krsta, podelil čednosti božje, nedolžnost in svetost ter jo v zakramentu sv. birme še v tem potrdil. Z enako ljubeznijo vse tri božje osebe še zmiraj delajo za podobo božjo v človeku, dokler ne pride v večno nebeško veselje. Krščanski stariši! če to pomislite, spoznali bote, kako imenitne so duše vaših otrok. Te otroke je Bog vam v krščansko izrejo izročil, od vas bode jih enkrat zopet ti rja 1. Vsaka zamuda v tej sveti dolžnosti bi bila tem nevarniša, čem marljivši je hudi duh, da bi izobrazovanje podobe božje deloma z svojim lastnim upljivom, deloma z pomočjo hudobnih ljudi motil, zaviral ali uničil. Sv. Janez je videl v skrivnem razodetju (XII.) veliko znamenje na nebu: ženo, v solnce oblečeno in luno pod njenimi nogami, in na njeni glavi krono dvanajsterih zvezd. Nasproti njej pa velikega rudečega drakoua (zmaja), kteri je imel 7 glav in 10 rogov in na glavah 7 kron. In drakon je stopil pred ženo, ktera je imela roditi, da bi njenega otroka požrl, ko bi bila porodila. — Ta drakon, rudeč v znamenje njegove krvoločnosti, z 7 glavami v znamenje njegove zvitosti in prekanjenosti, imajoč 10 rogov in 7 kron v znamenje njegove velike in obširne mogočnosti — ta drakon je podoba hudičeva. Žena, kterej hoče zmaj otroke požreti, pomeni Marijo, Mater božjo, kterej je hotel božje dete z pomočjo divjega Heroda požreti; pomeni dalje sv. mater katoliško Cerkev, kterej želi njene otroke po zvitosti ali sili pokončati; pomeni naposled tudi vsako posamezno krščansko mater, ki ima dolžnost z krščansko izrejo v svojih otrocih izobraziti podobo božjo in jih proti napadom hudega duha braniti. Najleži bode to dosegla, če na to neprenehoma in zvesto pazi, in vse pripomočke porabi, ktere jej sv. vera in katoliška Cerkev ponujate. Sicer pa bo zmaj peklenski njenega otroka požrl in podobo božjo na njem uničil, bodisi da je otrok po njeni krivdi ali lenobi brez sv. krsta umrl, ali brez verskega poduka odrastel, ali je odraščen na krščanski nauk pozabil, ali ga ni v življenju spolnoval. Ta nevarnost za krščansko izrejo otrok pa je še veči, ker tudi veliko ljudi dela po volji hudičevi nasprotovajč krščanski izreji; ti staiišem in učiteljem njihovo itak težko dolžnost še težavuišo delajo in dober uspeh krščanske izreje zopet vni-čujejo. (Dalje prih.) Gospodarske stvari. Gos, njena odgoja, reja in pitanje. II. Mlade goske zahtevajo veliko skrbi in postrežbe v prvi mladosti sicer ne rastejo dobro. Prvi čas se morajo bolj na toplem v zakurjeui sobici držati in tadi po noči pri luči vsaj enkrat nakrmiti. Podne se jim brž ko stara hrana poide, nova postavi. Za kopanje jim je treba plitve posode z frisno pa ne premrzlo vodo. Po 6—7 dneh, ako je lep, solnčen dan, se v jerbasu na suho trato zanes6, da se tu nekaj časa prehodijo. Dežja in snega jih je pa treba skrbno varovati. O lepem vremenu smejo z starko tudi na prosto, pa nikar ne o rosi ali o slani. Ko začnč močneje žreti, se kuhana jajca iz njihove piče izpuste in pitajo se z močnatimi svalki, pozneje zjutraj in zvečer z hrano, ki se iz otrobov iz kuhanega zmučkanega krompirja in iz raznega zelenja napravila, zlasti iz sesekanih mladih kopriv, oseta, regrata in podobne spomladanske zelenjave. Posebno dobro jim dene mlado rženo silje. Po 14 dneh smejo že rženi kruh in sekano repo dobivati. Kolikor postanejo starejše, toliko delj časa se smejo na prostem puščati. Najhujši in za mlade goske najbolj nevarni čas je takrat, ko proti koncu tretjega tedna začno rumeno volno izgubivati in perje do bivati. Zdaj posebne skrbi in postrežbe potrebujejo. Tu se morajo bolj na toplem držati in z drobljenim ječmenom in mladimi koprivami krmiti. Pogosto se jim mora črstva voda dajati. Štiri tedne 8tare se smejo že cel dan na prostem puščati, da si same hrane iščejo. Le o poldne se jim še nekaj zdrobljenega ječmena ali kake druge imenovane hrane vrže. Tudi mesec julij je gosem nevaren. Navadno začne zdaj hrana pomanjkovati in mlade živalice dobivajo belo perje. Treba jih je zdaj dobro krmiti. Pozneje, posebno od žetve do sv. Mihela, se vzrasle goske same vzdržijo pasoče se po strniščih in pašnikih. Pozneje, če niso za pitanje odločene, se morejo z zmučkanim krompirjem, zeljem, z vseh sort repo pitati. Gosi, ktere so za kljanje namenjene, se pa z žoltim korenjem ne smejo krmiti, ker po njem meso dobi neprijeten okus. Tudi gosi so marsikterim boleznim podvržene. Ako je junija in julija deževno vreme in ako nečisto vodo pijejo, se jih rada loti driska, proti kteri bolezni je okujina, t. j. železni delki, ki pri kovanju železa kot goreče iskre na vse kraje stikajo, v pitno vodo vrženi najboljši pomoček. Tudi se jim more v pitno vodo stolčeno smrekovo mladje ali drobno zdrobljena hrastova skorja nasuti ali pa hrana z tobakovim pepelom potrositi. Najboljša brana so pleve, zlasti ovsene, ki se z zdrobljenim zrnjem ali napiljeno hrastovo skorjo pomešajo in z vodo polijejo. Včasih gosi oslabč, dobijo gole vratove, kar je gotovo znamenje sušice. V zdravilo se jim daje voda, v kteri se je razbeljeno železo hladilo. Tudi omivati s tako vodo jih je dobro. Proti mušicam, muham in kršelom, ki se zlasti okoli kresa gosem v nosnicah in ušesih rade zarejajo in jih včasih do smrti trpinčijo, najbolj pomaga makovo olje, s kterim se z pomočjo priležnega čopiča na dotičnih krajih pomažejo. Gosi z tako nesnago na sebi glave pogosto po-tresajo, vrat stegujejo in peroti pobešajo. Dpbro jih je na glavi in pod perutmi z smolovcem ali katranom mazati in jim v hlevu z pelinom in pra protjo nastiljati. Tudi se mora živalim pogosto prilika dati, da se morejo v vodi potapljati. Uši naglavna muka gosi se preganjajo z marljivim sna-ženjem po hlevu, s peskom, da se v njem morajo kopati in pa z praprotjo, ki se jim tje polaga, kder po noči posedajo. Proti bolezni, ki goske o dolgo mrzlem in deževnem vremenu v tretjem tednu njihove starosti pograblja, ni dozdaj nobenega znanega pomočka. Najboljše je živalice škodljivih vremenskih vpljivov, kolikor mogoče varovati. Dobiček gosje reje leži v prodajanju nepita-nih iu pitanih gosi in v perju, v tako imenovanem „živem blagu", t. j. perje živim gosem popukano. Perje se dobiva s gosjim pukanjem. Navadno se perje puka 2 do 3krat na leto, vendar se pa to ne sme poprej goditi predno je perje godno, t. j. predno ne začne samo ob sebi izpadati in ko pi-pane peresne cevke niso več krvave. Štirikratno pukanje, kar je sem ter tje v navadi, ni preveč priporočati, ker gosi po njem preveč oslabč in perje nima časa popolnoma godno postati. Da živali po zimi mraza ne tcrpč in perna rast in jajčja lega ni zadržana, se perje ne sme niti pre-rahlo, niti prepozno pukati. Najprimernejši čas je začetek majnika, sred julija in zadnjikrat okoli sv. Mihela. Mlade gosi, ki so so spomladi vlegle, se morejo tedaj le dvakrat pukati, prvikrat meseca julija, ko jim je prvo perje popolnoma dorastlo in drugič nekaj tednov pred sv. Mihelom. Potem pridejo ali na prodaj ali na pitanje. One pa, ki so že julija ali avgusta za klanje odločene, se pred klanjem ne smejo pukati, ker bi preslabotne postale in koža preveč peresne strni dobila. Pri pukanju se perje po vratu pušča in tudi ozko perje pod perotmi, ker po pukanju tudi tega perja živali oslabe in peroti pobešajo. Tudi se ne sme premnogo perja po spodnjih stegnih popukati in le bolj po prsih, bokih, pod perotimi in po zgornjih stegnih. Puka se pa perje živim, ker je tako perje dosti boljše in ima večo ceno, je manj mastno in za -molje manj vabljivo, kakor perje zaklanih gosi. Od mladih gosi je perje druge puke boljše od onega prve puke. Poprek se računi kilo perja od osem gosi in kilo mehkega volnatega perja od 32 klavnih. Jedna gos daje na leto poprek pol kila pukovine in klavnega perja. (Konec prih.) Sejmovi na Štajerskem. 17. marca v Slov. Gradcu; J9. marca na Črni gori, v Vidmu, v Svi-čini, v Svanbergu, pri sv. Barbari v Halozah, v Kamci, v Ljubnem; 20. marca v Št. Ilu, pri sv. Jožefu nad Mariborom, v Ločah, pri sv. Križu na murskem polju, v Mahrenbergu, v Rušah, vZibiki; 21. marca v Žigerskem, v Rogaču, na Blanci, pri sv. Jedi ti nad Laškim; 22. marca v Artiču; 23. marca v Ernaužu, v Ivniku, v Ormužu, v Brašlov-cah, v Stradnu, v Slov. Bistrici. Sejmovi na Koroškem. 20. marca v Grebenju, v Ebersteinu in 26. marca v Weisseneggu. Dopisi. Iz Maribora. 8. t. m. je bila tukaj pri šolskih sestrah lepa svečanost. Dve deklici ste prejeli iz rok milostljivega kneza in škofa redovno oblačilo, in sicer: Maria Muskolin, Labinja rojena na otoku „Isola" blizu Capo d'Istrije, in Maria Stiller, Slovanka, rojena v Tišnovicah na Morav-skem. Prvi je bilo dano redovno ime Rozina in drugej ime Matilda. — Ob enem so napravile štiri noviciuje prve začasne obljube na tri leta, in^sicei : Maria Baumgartner iz Wolfsberga na Štajerskem, Marta Munda in Gabriela Plohi iz sv. Tomaža pri Veliki nedelji, — in Benedikta Črnko iz sv. Petra poleg Maribora. — Sploh je nad tem samostanom božji blagoslov očiten. V jeseni I. 1864. so prišle iz Gradca 3 sestre in prevzele v oskrb nekaj ubogih otrok „gospejske družbe". Zdaj posedejo lasten samostan, obstoječ iz dveh velikih hiš in velikega krasnega šolskega poslopja. Število sester je naraslo na 28, in šolo v 7 razredih obiskuje okoli 400 malih in tudi že odrašče-nih deklet. Med temi jih prebiva v samostanu 105, in 10 zmed njih se pripravlja za šolski poklic in za vstop v red šolskih sester. Ljudske učenke, ki v samostanu prebivajo, so, se v6 da, večidel iz naše domače škofije; vendar pa je tudi več zmed njih od daleč prišlo: iz gornjega Štajerskega, iz Beča in njegove okolice, iz Postojne na Kranjskem, iz Trsta itd. Od sv. Petra pod Mariborom. V noči med 27. in 28. sveč. porabijo mrak lune nekteri dolgo-prstneži ter vlomijo v tako imenovani „Knrnikov Štock". Tam poberejo različno hišno spravo, posteljnino, žlice itd. Tudi v pivnico si pot napravijo, kjer si „starega': po srčni želji privoščijo. Da nebi pod težo ukradjenih reči onemogli na potu, si v raznih poličnih in slatinskih glažih popotnico sladkega vinca seboj vzamejo. Pa vino v „Kurnikovem Stocku" je bilo tako sladko, da sta ga Jožef Schwab iz Orešja, in Janez Murko, ki je „iz Viša pritiša" preveč povžila ter sta na potu pijana obležala. Eden si je v neki grabi ukradjeno blazino postljal, drugi si je prazen vrč pod glavo — mesto vanjkoša — djal, in tako sta mirna spala do jutra, dokler niso nekteri ljudje iz mesta domov gredö obadva vzbudili in po kratki preiskavi gnali v Maribor pred sodnijo. Vino je pač le dobra reč, ker še grde tate pomaga loviti! Na „Schlossbergu" v fari sv. Marjete je tote dneve pogorela viničarija gosp. Purgajeve iz Leitersberga; pravijo da je tudi nekoliko živine, vsa druga hišna sprava bila od ognja pokončana. Ogenj je baje po nekem otroku bil natrošen. Iz Ptuja. (Razne novice). Človek ne ve, ali bi se jokal ali smejal, take reči se godijo dandanes. Dne 1. t. m. se je v našem mestu obesil zopet llleten deček, pekovski učenec, Anton Ze-lenko rojen v Podvincah okolice ptujske. Nekaj malo so ga grajali — on pa bajdi! po vrv in se obesi na kuhinjska vrata na klin. K sreči ga še o pravem času najde deklica, se vsa prestraši, zavpije, pokliče hlapca, ki naglo pribiti in vrv prereže. Pobalin zopet živi; ali žalostno je, da se svojega grozovitega dejanja celo nič ne sramuje in ne kesa. Onih dveh beguncev naše realne gimnazije, o katerih ste zadnjič poročali, do danes 4. marca ni nazaj! Blizu pred enim tednom je eden (V. Čemi) poslal očetu_ Matiju pismo za god iz Planine na Kranjskem. Čestital mu je lepo, a o razlogih in namenu svojega pobega ni črhnil besedice ne. Dostavil je, da se mu z tovarišem vred prav dobro godi, in da sta nakanila prehoditi „vesoljni svet". Te dni se je čulo, da ju je v Gorici baje nek žandar vjel; zdaj ju bodemo menda skoro dobili „per šub" nazaj. — V nedeljo 4. t. m. začela se je na stroške mestne in okraja ptujskega nedeljska šola za rokodelske učenee. Uradno ime ji je: „der gewerbliche Fortbildungskurs für Gewerbslehrlinge". Podučevali bodo v šoli nemško, menda učitelja g. Ferk in g. Robič. Od 8v. Andraša v slov. goricah se poroča, da so pred nekaterimi dnevi skoro ubili znanega polenovcaMurseca. V nedeljo popoldne bil je na Bregu zvunaj Ptuja strahovit pretep. Okoli 30 kmečkih razposajencev iz okolice se je klalo z nožmi, da je kri curkoma tekla. Eden je na pol mrtev obležal in bil od-nešen v holenišnico; celo kopico so jih polovili iu djali v zapor! Od sv. Jurja na ščavnici. Pomanjkanje denarjev postaja čedalje bolj občutljivo. Mnogi so prisiljeni jemati denar na menjice (Wechsel) pri tukaj dobro znanih radgonskih oderuhih, kar jih *koro vse spravlja na boben in v pogubo. Kako hoče kmet toliko pridelati, prigospodariti, da bi za 100 posojenih goldinarjev plačeval po 40 in še več procentov? Boljše bi bilo, da bi naši ljudje pristopili k ljutomerskej posojilnici. — Nekaj časa sem že naše drobne otročiče nadlegujejo razne bolezni tako, da jih mnogo umerje, to tem bolj ker nimamo blizu nobenega zdravnika, katerega smo krvavo potrebni. Ko bi se vendar pri nas hotel kdo izmed zdravnikov naseliti! — Te dni smo izvedeli, da se ne bodemo več v Radgono vozili, ne mi, pa tudi ne nobene težje pošiljatve; samo listinoša bo iz Negove sem in nazaj prihajal. Tako bodo listine vsaj za eno noč, če ne dalje, zaostajale in še za to prenašanje listin ponuja poštna direkcija tako skopo plačo, da bo ovi posel težko kdo rad prevzel. Ta novica nas je hudo iznemirila in smo podpisali in odposlali več prošenj, naj se nam naša pošta pusti in jej plača tako uredi, da bo podvzetnik zamogel izhajati! Iz šoštanjske okolice. Morebiti böte mislili č. čitatelji „Slov. Gosp.", da je nas šoštanjske Slovence že res nemčurski muren popil, ker ni iz Šoštanja v „Gosp." nikakega dopisa več čitati. Da temu ai tako, da še živimo iu gibljemo, smo pokazali pri volitvi 7. dec. še laujskega leta, kaj da zamoremo storiti, ako smo složni iu edini, keile v edinosti je moč. Izbacuili smo iz občinskega odbora vse šoštanjske nemčurske želodarje; in volili večjidel same narodnjake, in „ferfluchte windische bauemkaualie", (kakor nas imenujejo trški nemčurji, ki do vrata po omiki bredejo). Potem so bili od občinskega zastopa voljeni sledeči gg. Franjo Novak, posestnik v Drožmirji za župana, Valentin Medved, posestnik v Ravnah, Mat. Tamše posestnik v Drožmirji; Ivan Dermol, posestnik v Lokovici; in Ivau Vošnjak, usnjar in posestnik v Šoštanju; za svetovalce. Kar bi posebno rad vrlemu novemu županu na srce položil, je slovensko uradovanje; akoravno se je neki rudečenosni, menda iz „Reiha privandrani" gospod, proti nekomu izrazil, „wir wollen keine Prasberger sein", naj župan v slovenskem uradovanju Mozirjane posnema in pokaže, da ni sluga bismarkovcev, ampak župan od Slovencev voljen, in za čast svojega jezika vnet. Pa še nekaj č. g. urednik! Ako bi Vi blagovolili pobirati milodare za Turke, ali za kako častno sabljo kteremu koli paši; zagotovim Vas, da se smete nadjati od naših nem-čurjev obilo podpore; bogme, morebiti prevzamejo tudi posel, da mesto ogrskih softov, nesejo sabljo potem na Turško; pa saj ne bo nič z Vami! Iz Ogričevec pri Ljutomeru. Kakor povsod imeli smo tudi tukaj nove srenjske volitve. Poprejšnji župau, ki je sploh obče spoštovan, značajen in naroden mož, bil je izvoljen v odbor srenjski. Vsi smo torej pričakovali, da bo zopet postal župau. Toda neka svojat je toliko rovala, da so se glasovi tako razcepili, da je naposled moral razsoditi žreb, ki pa ni za nas srečno zadel, ampak za župana napravil človeka, katerega nobenej srenji na ijlovenskem ne želimo. O njegovih nemških „pe rihtib" bodem prilično že poročal v „SI. Gosp." *) ■ Iz Gomilske. V št. 8 „Slov. Gosp." berem dopis od sv. Ruperta nad Laškim, v kterem se pritožujejo, da ne morejo dobiti župana, ker se se- l dajnemu milo stori odstopiti. Tolažilo Vas bo Ruperčane, ako slišite v tem dopisu, da ne samo Vam, ampak tudi nam se taka godi. Volitev za odbornike smo imeli 16. grudna 1876; župana še do danes nismo volili, vkljub vsemu prizadevanju. Kdo je tega kriv ne vemo. Ali to vemo, da se tudi naš župan kislo drži, ker bo mogel županstvo popustiti. Sest let je že od tega preteklo, ko je prinesel svojej ženi veselo novico, daje „Gospod" postal. Mirno smo gledali njegovo delovanje kot župaua, ali naveličali se smo. Pri zadnji volitvi odbornikov so se zdramili vrli Gomilčani in so volili večino odbornikov iz Gomilske, v kterej si hočemo tudi župana izvoliti, prvič ker je Gomihka večja kakor Trnova in Žakl, drugič ker želimo j župana imeti pri cesti, da bo vsak lehko k njemu prihajal, med tem ko sedaj moramo vodo prebresti, Ured. Priloga k „Slov. ker še ladje nimamo. Kmalu po dokončani volitvi odbornikov je župan videl, da je njegov propad gotov. Zato tuhta in „študira", če je za njega še kaka pomoč. Solnce mu posije, obraz se zvedri, hitro se obrije iu čedno umije, namaže škornje in po najkrajši poti mahne v Celje prosit, naj volitev župana zadržujejo. Njegova prošnja, kakor se zdaj prepričamo, je bila uslišana. Dvakrat smo se potrudili že v Celje k ces. okraj, glavarstvu prašat, kaj je z volitvijo; dvakrat smo se obrnoli pismeno na ces. okr. glavarstvo; vselej dobimo odgovor, da ima župan ukaz za volitvo že v rokah. Župan zopet trdi, da ničesar ni prejel. Kdo tedaj volitvo zadržuje, razjasnila nam bo, kakor upamo, višja uamestnija v Gradcu, kamor smo se zdaj obrnoli. Našega župana pa prosimo, naj le pridno dela račun, kterega nam je dolžen ves čas nje' govega županovanja. ker v kratkem bodo veljale tudi njemu besede: „Daj odgovor, ker zanaprej ne boš mogel več županovati." Majhna pešica prijateljev mu nebo pomagala, akoravno se zlo na nje opira. Opomniti še moram, da si je naš umirajoči župan lanjsko leto izposodil od brašlovske cerkve možnarje za neko slovesnost pri sv. Ru-pertu na Gomilskem. Dolgo časa je možnarje zadrževal in njih ni odrajtal, morebiti da bo jih še takrat sprožil, kedar bo zopet izvoljen za župana. Ali ker je bil ojstro spominjan, tuje blago nazaj dati, njih odpošlje črez 2 meseca, le enega največjega si je pridržal, mislim zategavoljo, da vsaj eden z močnim glasom svetu naznani, kdo je zopet župan v Gomilskem ! Pa pisavec teh vrstic župana opominja, naj ga le odrajta nazaj, ker prepričan sem, da v njegovo slavo več pokal ne bo. Eden v imenu več odbornikov. Iz Teharjev. (Poslano.) V tolažbo vsem tistim, kteri so po dopisu „iz celjske okolice" v štv. 10. „Slov. Gosp." zadeti in menda tudi razžaljeni, mene dolžijo in sumničijo, da sem jaz dopisnik; naj bode povedano, da jaz omenjenega dopisa nisem poslal.*) Jaz bi imel kaj druga pisati. Čemu tudi tako'stikanje, iskanje in'vohanje po dopisniku — saj ni nič neresničnega, ali celo razžaljivega bilo poročeno. Ker se pa ljudje znane baže tako bojijo, ako njih djanja pridejo na beli dan, je ta strah gotovo znamenje, da so njih dela malo kaj vredna. Resnica v oči kolje. Komu se krivica godi, naj popravi, ali naj se opraviči, ali pa naj toži — za to so gosposke. — Možko pa ni, zdaj tega, zdaj uuega obirati in črniti. Z čem smo se pa mi duhovniki mlademu, dragemu, prijaznemu, postrežljivemu sosedu tako zamerili, da je svoje nam nerazumljivo sovraštvo do nas z be-ričem vred tako očitno in brezsramno kazal, to vč sam Bog. Berači si pripovedujejo, da je zavoljo tega na nas tako srdit, ker mu je farovški maček klobaso snedel. Ti grdi maček, ti! O tem sosedu bi pač zamogel reči: Bog nas varuj pred *) G. Greršak ni poslal omenjenega dopisa! Gospodarju" štev. 11. našimi prijatelji, pred sovražniki se bomo sami varovali. Obžalujem, daje ta zadeva prišla v časnik. ^ V. Geršak. Iz Šmarja. Pred kratkim so predrzni tatovi napadli tukajšnjo štibersko ali davkarsko kaso. Istrgali so železne križe na oknu, šipe potrupali in se ongavili vplezati, ali k sreči jih zapazi uradni služabnik in odžene tatove v pobeg. — Dne 6. marca t. 1. v temni noči so pa brezbožni tatovi našo cerkev že četrtokrat napadli in obropali. Postavili so lestvico na severni strani cerkve k oknu, šipe zdrobili, okno odprli in tako splezali na oratorij, lestvico so potem gori potegnili, njo v cerkev prestavili in tako noter dospeli. Najprej se cerkvene škrinjice lotijo. Ali ta je bila k težkemu kamnu priklenjena, z 3 klučavnicami zaprta in še z obešnico okovarjena; ali vse je bilo še preslabo! Vse so polomili in razbili, in darovane siromaške pe-neze pograbili, kojih pa gotovo ni bilo veliko, ker se je pred kratkim škrinjica izpraznila. Z tem niso bili zadovoljni, ampak segli so po altarjih in so pogrinjala pobrali vsem razve velikemu altarju, kder je bila platnina že lozna in preplezana. Cerkvene „špice" so odtrgali in jih pod klop vrgli, platnino pa odnesli. Monštranci in obhajilnemu kelhu so tokrat prizanesli, ker so se prvokrat bili prepričali, da nista bila iz dragocene robe. Poskusili so z črtalom v žagreb prilomastiti, aH njih trud je bil vender brez uspeha, ker so vrata in okno prav dobro okovarjena. Vrnili so se zopet po enakem potu iz cerkve; lestvico so gospodarju pošteno nazaj postavili, rop pa odnesli, da ni duha ne sluha po njih. Velika predrznost je le bila, cerkev obropati tukaj, ker stoji sredi trga, kder so svetilnice razstavljene, — kder je ponočni čuvaj, ki celo noč po trgu gori in doli hodi in vsako uro po noči na ves glas milo prepeva, kder je kasarna žandarjev in polna kajha tatov. O drugih ponoč-nih tatvinah na polju in vinskih goricah, v žitni-cah, v kravjih in svinjskih hlevih in drugih čum-natah še govoriti nečemo. Tako daleč smo zabredli, .da, kdor hoče svoje imetje zavarovati, ali mora sam po noči čuvati ali si čuvaja najeti. — Iz savinjske doline. „SI. Gosp." je bil zadnjič povedal, da je bila gornje savinjska posojilnica v Mozirju razposlala — nemški račun in bilanco — Rechnung und Bilanz. — Pa ne samo z tem, ampak tudi v drugih ozirih se hočejo nekateri mozirski gospodje z nemščino odlikovati. Tako n. pr. so si bili napravili pred pustom v gostilni g. Kolenca zabavo „Tanzkranzchen" in napisali tudi nemško povabilno polo, ki je romala po trgu od hiše do hiše. — Gotovo bodo morali tem gospodom, ki se v slovenskem Mozirju tako z nemščino odlikujejo, za to zaslugo kak „orden" podeliti! Iz Ribnice. Tudi pri nas ljudje mnogo tožijo o slabih časih in imajo prav; deske nimajo nobene vrednosti, kakor poprej; druga pa kmet pri nas nima skoro kaj prodati. Lani je bilo tukaj rži malo, pšenice nekaj več, kuruze pa skoro nič, i le oves je bil lep in tudi krompirja smo še precej nakopali. Zato ni prav, da ljudje preveč to-žujejo, po drugod je še slabše, na primer na Bolgarskem, v Bosniji in v Hercegovini, kder divji Turki neusmiljeno kristijane trpinčijo, jih imetje ropajo in pogosto umarjajo. Ni lepo, da mi, njihovi brati slavjanski, za nje tako malo sočutja in djanske ljubezni skazujemo! V „Slov. Gosp." beremo, kako mu iz mnogih krajev dopošiljajo darov za uboge kristijane na Turškem, le iz Ribnice ni nikoli nič brati, čeravno stanuje v našej fari nad 3000 duš. Na pustni pondeljek so pri nas napravili veselico ali po nemški „Faschingsball". Tam se je toliko ljudi zbralo, kakor da bi bil živinsk sejm. Mislim, ko bi naš g. župnik oznanili kako procesijo za dež ali za papeža itd. da bi se izmed ovih veseličarjev menda malokdo udeležil. Od sv. Nlargete niže Ptuja. Ko 27. febr. zvečer mesec popolnem otemni, — kakor da nebi hotel žalostna priča biti nesreči — se v enem trenutku zažari celo obnebje blizu nas in nad nami še celo v 2 uri daljnem Ptuju je bil zvonik in mesto osvetljeno; in klic: „ogenj!" „ogenj!" nas vse prestraši. Pogoreli so popolnoma v Placarovski vesi 3 kmetje in 1 želarkinja vdova. Le malo obleke so rešili in nektere druge reči; nekteri še si celo živine in eden tudi vozov (2) ni mogel oteti, ker je v enem hipu bilo vse v ognju! Škoda znaša 10.000 fl. Le hitrej pomoči od vseh strani se je zahvaliti, da še več sosednih hramov ni pogorelo; tudi 2 mali brizgalnici ste temu nekoliko pomagale. Ali prašaš: kako je nesreča nastala? 131etni fantič je zvečer za sosednim hramom iz stare pištole streljal. Ali pa je fantič sam uzrok onej strašnej nesreči, ali njegovi stariši krivi, ki otroku vse prepuščajo in še njegovo svojevoljo zagovarjajo — to naj Bog presodi ! Da se pomilovanja vrednim nesrečnežem vsaj za nekaj časa pomoč podeli in njihove solze pobrišejo, se je hitro sostavil odbor onim v pomoč; nabralo se je po celej fari in med pogorelce razdelilo blizu 60 mernikov zrnja, 80 funtov zabele, mesa, pšena, itd. Tudi les za stavljenje hramov se je ubogim revežem na dostih krajih obljubil! Da se enaka nesreča s streljanjem nebi ponavljala, se je pri zboru ostro sklenilo, da se streljanje, posebno o velikonočnih praznikih po srenjskih predstojnikih naj ostro zabrani — pa tudi se je odločilo, naj se za celo faro spravi večja brizgalnica, da bi bila hitra in zdatna pomoč, ako bi kedaj take žalostne pomoči bilo zopet treba. Iz Koroškega. (Prevelikih srenj) smo se Slovenci skoro povsod branili, čeravno se vselej vseh uzrokov nismo zavedali in zgledi nesrečnih nasledkov nam sedaj kažejo, da smo pravo slutili. Tak zgled imamo na Doberlivesi. L. 1868. so liberalni in nemčurski poslanci v Celovcu skle-noli, da se napravi v Doberlivasi ,,velika srenja" in so torej 9 župnij z 8000 prebivalci stlačili v eno srenjo, ki je imela voliti 30 odbornikov in 15 nadomestnikov. Gospodarili v njej pa so doberli-vaški nemčurji in jihov glavar Sarnitz. Slovenci smo se tolikega strahovanja naveličali in skušali 1. 1873. nemčurski jarem otresti. Zmagali smo v 2. in 3. razredu ter smo hotli v 1. prodreti z vrlim g. Pogančem v Miklautzbof-u. Ali ni se nam posrečilo in zatorej smo g. Hobelna po domače Ravnjaka pri št. Vidu prosili, da je županstvo prevzel. Nerad je se lotil županovauja grozno velike srenje in je še na svojo nesrečo in škodo najel nekega zadušenega jurista in liberalnega Mladoslovenca za srenjskega pisača, katerega je naposled sodnija prejela in zaprla. Novi župan je moral poprejšnjega zarad 2113 fl. tožiti in je nekemu advokatu v Celovcu naprej plačal 200 fl. Ali ta je zahteval še 400 fl., in ker mu jih župan ni dal, je vsa pisma poslal nazaj malo pred postavljenim dnevom. V tej sili hiti Ravnjak k advokatu v Velikovec. Ta vloži prošn o za preložitev tožbe. Ali sodnija je prošnjo odbila in srenja je 2113 fl. zgubila in vse tožue stroške. To je župana silno žalostilo; začel je bolehati tako, da je umrl. Ravno na svečnico smo ga pokopali. Zapustil je svoje posestvo zadolženo, nesrečno udovo in 8 sirot! Politični ogled. Avstrijske dežele. Po vsej Avstriji so se začeli katoličani pripravljati na slovesno obhajanje 501etnice škofovanja Pija IX. in društvo sv. Mihaela poživlja na 16.—19. april vse katoličane na velik shod na Dunaj v pogovor o najvažniših rečeh, ki zadevajo vero in državo in vso človeško družbo. Poziv priobčimo prihodnjič. — V državnem zboru je dr. Kronavvetter tožil, da ustavovemi poslanci in sedanji ministri premehko postopajo zoper pod-vzetnike železnic. Tako so podvzetniki moravsko-šlezijske železnice za prodane akcije spečali 16 milijonov goldinarjev in vsaj za 6 milijonov dobička v lastni žep vteknoli, delničarje pa slekli, železnico slabo postavili in nje ne dokončali in sedaj bi naj država t. j. davkeplačilci hirajočej železnici pomagali! Isti poslanec je povedal, kako so poslanci Bajanič, Keller in Ljubiša dobili od ministrov dovoljenje staviti dalmatinsko železnico, potem dovoljenje nekemu Gross-u in Knaaru prodali in kakor bi trenil več sto tisoč goldinarjev zaslužili na račun se v6 — davkeplačilcev. To so res čudne reči! — Južna železnica ima sedaj 2000 milijonov frankov dolga. — Državni zbor bo od 25. marca do 19. aprila počival in deželni zbori bodo smeli od 4. do 18. aprila t. j. samo 14 dni zborovati; to je res malo časa! — Ubogi Cehi morajo že pa zopet voliti; 7. in 9. aprila imajo volitve za deželni zbor, v katerega pa iti nečejo, dokler bodo ustavoverni Nemci v njem gospodarili. — Po veliki noči bode naš in ogerski državni zbor razpravljal o novej nagodbi na 10 let, kakor so njo oboji ministri dogovorili. Magjarski minister Szell išče nekoga, ki bi mu 40 milijonov posodil. — Sedaj se vozi strelivo, živež in novi kanoni proti turškej meji, zlasti v Karlovec, Sisek, Gradiško, Osek iu Petrovaradin. Železnicam se je naznanilo, da bodo kmalu prevažale večje oddelke vojakov. Zagreb mora poskrbeti za stanovanje 10.000 mož. Tudi v Ljubljani so vse preiskali in zapisali, kje in ko liko vojakov se zamore vkvartirati. Nekaterim kmetom v okolici so že izročili vojaške vozove, da bodo zamogli prevažati vojaške reči. Spomlad bo letos — krvava! Vnanje države. Ruski general in poslanik Ignatijev se je od Bismarka odpeljal v Pariz, kder se je pogovarjal z francoskimi državniki in je prišel dnes na Dunaj, od koder se poda v Rim. Pravijo, da bo potem ali sredi aprila ali z počet-kom tnaja rusko-turški boj. — Nemci počenjajo z Bismarkom nezadovoljni postajati; pruski jarem se jim predrag dozdeva; samo za nove kasarne til-ja Bismark 168 milijonov. Da ga katoličani ne ljubijo posebno, tega jim nihče no more zameriti, ker jihove škofe in mešnike neusmiljeno preganja že 5 let; in naposled je liberalno gospodarstvo na Nemškem pouzročilo grozno stisko za denar, ki hiti večjidel v same judovske žepe in kase. — Sv. oče Pij IX. so imenovali 11 novih kardinalov. — Na Italijanskem zlasti v Siciliji lovijo sedaj 576 tolovajev in so za zasačenje nekaterih nastavljene premije od 100 do 25.000 lir. Tolovaji so strašno drzni; lovijo potujoče gospode, katere potem le proti visokej odkupnini zopet izpuščajo. — Na Francoskem v mestu Lyonti je med tkalci, ki izdelujejo zidano robo, toliko pomanjkanje dela in zaslužka, da mora država miloščino deliti. — Perzijski vojaki so vdrli na Turško in tukaj vro-pali 40.000 glav živine. Turški sultan bo moral tudi zoper Perzijo boj začeti. — Angleži so svojemu velikanskemu cesarstvu v Indiji pridjali novo deželo Afganistan in se tako zopet bližej k Rusom poineknili; enkrat bodo z temi trčli in tedaj se bo šlo, kdo bo gospod v Aziji: Anglež ali pa Rus; in ker Angleži to slutijo, zato se napredovanju Rusov ustavljajo, kder le zamorejo zlasti branijo gnjilo Turčijo. Turške homatije. Evropske vlade so od turškega sultana firjale, naj postane krščanskim pod-ložnikom bolj pravičen; sultan je naBvete zavrgel in sedaj hoče ruski car, naj mu vse vlade dovolijo, da gre z pripravljeno svojo vojno nad Turke. Do sedaj so se Turki zanašali na Angleže in se nadjali, da bodo ti zabranili rusko vojsko, ali celó boj napovedali Rusom. Toda videti je, da utegne turško upanje prazno biti; videti je, da utegnete celó Avstrija in Rusija skupno v turške dežele marširati, mohamedanske divjake razorožati in kri-stijane strašnega 5001etnega jarma rešiti. To smemo sklepati iz tega, da so se turški ministri začeli Avstriji groziti, v Bosniji in Hercegovini vojake zoper nas kupičiti in šance delati. V Bosniji ženejo Turki vse kristijane na delo, da navažajo nasipe, delajo šance zlasti okoli Banjeluke. Drzni Turki se bahajo, kako bodo črez Savo mahnili in do Zagreba in še dalej vse pokončali. Ali časi nekdanje turške sile so minoli; sedaj še le doma zamorejo divjati; tako so v Banjiluki kristijanu Sovanoviču desnico odsekali, Kostiču pa živemu ude telesa z natezavnico razmeknili. — Črnogorski knez tirja, ako hočejo Turki mir skleniti, 40C] milj turške zemlje, trdnjavo Nikšiče in pa pristanišče za ladje na jadranskem morju. Turki temu nečejo privoliti in zato ni verjetno, da se bo mir sklenil z Črnogorci tako, kakor z Srbi. Ti imajo sedaj mir, turška vojna zapušča Srbijo, kder je 3 mesta požgala, 200 vasi pokončala, 10.000 mož ubila in in 25.000 ranila. Srbi so veliko trpeli, ali svojih sobratov niso mogli rešiti iz turške sužnosti. To bo storil krepkeji ruski meč. Ruska vojna je vsa pripravljena in čaka le na ugodniše vreme, kajti sedaj je palo veliko snega in huda zima pritisnila. Ali že to, da Rus na meji stoji, je velika sreča za kristijane na Turškem, kajti ovače bi divji Turki brez dvombe vse začeli pobijati! Za poduk in kratek čas. Iz Maribora v Solčavo in savinjsko dolino. XIV. Vleklo me je domu; povsod dobro, doma najboljše, sem si mislil in se toraj od Žavca poslovil, čeravno je gostoljubni župnik in moj stari znanec veduo v mene tiščal, naj še ostanem. Po kosilu je dal zapreči svoja bistra konjiča, ki sta urno drapala z menoj po gladki cesti proti Celju. Pri 3 kamenih podobah pa sem iz velike ceste krenol na desno, da obiščein Mater božjo v Petrov-čah. Precej visok in tenek zvonik se že od daleč lebko vidi, cerkev pa gosti hrami zakrivajo. O njej ne bodem veliko pisal; kdor hoče več izvedeti, lehko prilično pogleda v XIV. letnik Slom-šekovih neprecenljivih Drobtinic, kder je cerkev v Petrovčah drobno popisal učeni župnik g. Jožef Ulaga. Le nekoliko črtic hočem o njej tukaj za-znamiti. Postavil njo je brumberški graSCak baron Miglio pred 200 leti. Na velikem altarju stoji veličastno in lepo okinčana podoba Marije; človeku se na prvi pogled zdi, da je živa. Dragi prstan, ki se njej na prstu blišči, ima posebno dogodbo; na levi strani je bronastej ploSČi z latinskimi besedami vpisana. Pripoveduje se, da je baron Miglio bil pobožen gospod, ki je rad zahajal v petrovsko cerkev Marije častit Tisti čas so grdi Turki pogosto vdirali v naše dežele in kamorkoli so prišli, povsod so strašno ropali, požigali in morili. Da bi tote divje sovražnike krščanskega imena vsaj nekoliko ukrotili, so se velikaši in graščaki pripravljali na boj. Tudi baron Miglio ni hotel za drugimi ostati. Vendar preden zasede vojnega konja, se poda v petrovsko cerkev, poklekne ponižno pred Marijo in jej obljubi svoje žive dni neoženjen ostati, ako mu deviška mati nebeška sprosi srečno zmago nad sovražnikom. V znamenje storjene obljube potegne prstan iz svojega prsta in ga natakne Mariji na kazalec desne roke. Tako pripravljen se poda v turški boj. Vojska je bila huda, ker je bilo Turkov kakor listja in trave. Toda vkljub temu so zmagali kristijanski junaki in so Turka zapodili globoko v Bosnijo. Tudi baron Miglio se je hrabro vojskoval v paj-daštvu nekega hrvatskega plemenitaša, kateremu so bili Turki drago hčerko vlovili in odgnali. Sovražna sablja rani tovariša na smrt. Umirajč prosi ta naj otme ugrabljeno hčerko in naj za njo skrbi. Baron Miglio stisne umirajočemu prijatelju roko, se potem zapodi med Turke, jih poseka in reši siroto devico ter njo srečno spravi na očetov dom. Pri skrbi za siroto mu pa ljubezen do device vleze v hrabro srce in je. začel misliti na ženitev. Ali sedaj ga iznemiruje misel, da je Marijo razžalil in svojo obljubo prelomil in da se torej ne spodobi več, da bi še nebeška kraljica dalej nosila njegov prstan. Zato poklekne pred njeno podobo in jo prosi za odpuščanje, ter hoče prstan iz njenega kazalca vzeti — ali čuda velika, kazalec se pri tej priči skrči, da ga nihče ne more več iz prsta potegniti. Osupnjeni gospod se strahu in spoštovanja do Marije komaj zavč. Potem ponovi svojo obljubo, pozida na mestu stare cerkvice sedanjo reličastno hišo božjo in kmalu potem umerje. Kazalec na Marijini podobi je res skrčen tako, da se prstan iz njega potegniti ne da. Cerkev je snažna in vselej skrbno in okusno okinčana in farmani jo veliko rajše obiskujejo, kakor pa farno cerkev v Žavcu, ker je čisto na sredi župnije in prostorniša. Po prizadevanju sedanjega g. župnika je cela cerkev jako okusno na presno zmalana, kar jej daje znotraj čisto drugo podobo. Omeniti še moram orgle, ker jim bojda ni enakih v celi škofiji po sestavi in moči glasov. Opravil sem v prelepem svetišču kratko molitvico in poprosil nebeško kraljico, naj vzame tudi moje srce v dar, kakor je vzela prstan pobožnega barona, in me varuje vsega hudega, kakor prstan na mili roki. Potem se vsedem zopet na voz in šlo je proti Celju, kakor da bi me vetrovi nosili. Gosta megla debelega prahu se je za vozom valila in zagrnila ves ragled za menoj. Prišel sem v Celje močno hitro. Oblatilo na meni je vso barvo zmenilo; bil sem, kakor da bi me kdo iz praha po-teguil in gospe na kolodvoru so me po strani gledale, dokler me ni strežnik z ščetinskim orodjem vsaj nekoliko oblizal in osnažil. Sedaj priropoče vlak iz Trsta; hitro zmuznem v prazen kupč in se stisnem v samoten kot ter se dam še tisti den privleči v Maribor, od koder sem drugo jutro srečno prišel nazaj v svoj ozki svičinski beden. Z Bogom čitatelji „Sjov. Gosp." in bralci mojega potovanja iz gosposkega Maribora v gorato Solčavo in prekrasno savinjsko dolino! France Srol. Smešničar 11. Nek imeniten gospod stopi v cerkvo sv. Štefana na Dunaju in si jo hoče ogledati. Bila je velika guječa ljudi. Zdaj začuti gospod, da mu neka roka sega v žep. Brž se obrne, in ko zagleda fanta, kakih 16 let starega, mu reče: „Ali te ni sram? Takč mlad, pa že tak tat!" — Fant mu brž odvrne: „Ali ni mar Vas sram ? Tak gospod, pa še „židanega" robca nima v žepu!" Razne stvari. (f Ivan TuŠek) sloveči slov enski pisatelj je v soboto dopoldne v Ljubljani umrl še le 42 let star. Matica slovenska ga bo težko pogrešala. Slovenci smo zgubili enega najmarljivših in spretniših pisateljev. (Prošnjo do nadsodnije v Gradcu) so vložile občine in okrajni zastop brežiški, naj bi se notarjem odvzele komisije in zopet izročile sodnij-skim uradnikom, sicer, pravi prošnja, postanejo notarji milijonarji, kmeti pa pridejo na beraško palico. (Dr. KoSevar) je od Vranskega trga imenovan za častnega srenjčana; isto čast mu namerava skazati tudi jegov rojstni trg — Središče ! (Za pribegle turške kristijane) je daroval č. g. župnik Sebastijan Magdič 5 gld. Bog mu plati! Prenesek 12 gld. 10 kr. skup 17 gld. 10 kr. (Vojaških novincev) mora slovenski Štajer letos dati 1522; Maribor 23, mariborski in št. le-nartski okraj 255, Celje in Laško 183, Kozje 76, Vransko 52, Konjice 89, Šmarje 65, Gornjigrad 65, Šoštanj 43, Rogatec 43, Brežice-Sevnica 111, Slov. Bistrica 68, Šlov. Gradec in Mabrenberg 100, Ptuj 174, Ormuž 69, Ljutomer in G. Radgona 100. (Znanstvena predavanja) so letos v Mariboru vsaki postni torek zvečer v dvorani velike realke. Prvi je govoril profesor Špiler in sicer o strupenih pijačah in jedilih. Drugi pa profesor dr. Pajek o vstanku kmetov v brežiškem okraju 1. 1573. to pa tako zgovorno, izvrstno in zanimivo, da smo narodnega gospoda poprosili, naj nam za „Slov. Gosp." imenitni predmet slovenski priredi, kar nam je tudi blagodušno obečal. (Kopati ubili) so 2. t. m. Mihaela Lozinšeka pri sv. Trojici v Halozah. (Volka ustrelili) so 10. t. m. pri sv. Jurju na južni železnici. (Hudo ranjen) je 11. t. m. bil Janez Skobej, delavec v Trbovljah na železnici, pri katerej konji vagone vlačijo. (Dva človeka zgorela) sta 11. t. m. blizu Le-obna, ker je nekdo hlev užgal tako, da sta oba hlapca storila strašno smrt v ognju! (Rudolfova železnica) ne more z dohodki shajati in zato je iz državne kase lani dobila nič več, kakor samo 5,280.000 gld. podpore v srebu. Kde pa drugi davkeplačilci dobijo kaj podpore! (Stavljenje novih Šolskih poslopij) je mesto Dunaj v 3 zadnjih letih stalo 2,946.070 fl. (Konjsko meso) so začeli v Mariboru proda-vati in uživati. Prvi tukajšnji konjski mesar je g. Peter Kriegseis, ter ima svojo mesnico pri sv. Magdaleni v Franc-Joževi ulici štev. 21. Zdrave debele konje dobro plačuje. Dražbe 1IL 16. marca Šalk v Polskavi 5600 fl., Jož. Grabaer v Reicbenburpu 516 fl., Anton Potočnik 1460 fl. pri sv. Lenartu; 21. marca Jož. Lovec v Prenušu 13115 fl.; 22. marca Mat. Kranjc v Podgradu 2186 fl,; 23. marca Rozalija Vihar 800 fl. v Janeškemvrhu, Marija Butolen 350 fl. v Siteču, Filip Kokol 1400 fl. pri sv. Barbari v Halozah. Listič uredništva. Dopisi iz Pohorja, Lembalia, od Sčavnice, i i celjske okolice, od Slivnice pri Mariboru, iz šmarske okolice in iz Babinec smo morali odložiti. G. D. pri Velikejnedelji: Vaš „Steckbrief" za orglarjem se ne more v ,.Slov. Gosp.1' objaviti I Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. (1 HI. -= 1M/100 vag. — 100 kilo = 1 cent in 78'/, funta. Mesta Pšenica >M M Ječmen Oves Turšica Proso Ajda H kr 10 fl. 6 kr. 60 fl. 5 kr. 20 a fl. 5 kr. 30 fl. 5 kr. 20 fl. 5 kr. 10 ur. 3: 70 Maribor . . 9 Ptuj . . . 8 80 6 — 5 20 3 40 5 30 5 20 5 20 Ormuž , . 7 32 6 17 5 70 2 92 4 80 7 80 4 88 Gradec . . 10 10 7 37 5 20 20 5 30 — — 4 88 Celovec . . 10 10 8 10 5 60 3 58 5 16 4 46 5 56 Ljubljana 10 24 6 40 4 70 3 74 6 80 4 70 5 95 Varaždin 9 — 8 — 5 — 4 — 5 10 5 40 5 80 Zagreb . . 9 — 8 — 3 80 3 70 5 10 6 30 5 Dunaj U ^ 13 50 10 70 8 50 3 20 6 80 — — — Pešt 1 - 5 13 10 9 77 7 92 7 75 5 90 5 — -- V Mariboru. Krompir 3 fl. 10 kr. HI. -— fažol 14, leča 30, grah 28 kr. Kg. — Pšeno 12 kr. liter. — Pšenično gres 26, prednja moka 22, srednja 17, polontna moka 12 kr. Kg. — Kravje maslo 1 fl. 20 kr, svinjsko maslo 90, slanina frišna 54, slanina prevojena 86 kr., puter 1 fl. — kr. Kg. — Jajce 2'/j kr. vsako. — Govedina 44, teletina 52, svinjetina mlada 52 kr. Kg. — Mleko frišno 12, posneto 10 kr. litor. — Drva trda fl. 3 — mehka, fl. 2-80 Kbmt. — Ogelje trdo fl. 1—, mehko 60 kr. HI. — Seno 3 fl. 70 kr. slama 2 fl. 80 kr., stelja 2 fl. 30 kr. za 100 Kg. Iinlrrljn« ütrvilhtfi V Trstu 10. marca 1877: 77 66 32 89 39. V Lincu „ „ 52 30 26 25 56. Prl'odiyo s>r«čkxiijo: 24. marca 1877. Najnovejši kurzl na Dunaju. Papirna renta 63'— — Srebrna renta 68'--Zlata renta 74---Akcije narodne banke 830— Kreditne akcije 149.— — Napoleon 9-88 — Ces. kr cekini 5 85 — Srebro 112-90 čeeeeoeeešseeeeees! Za veliki teden silno potrebna knjižica: Obrednih, za eerkvenike ali natančen poduk za vse cerkvene slnžebnike se dobiva v Ljubljani pri M. Gerberju H. Ničmanu, J. Lercherju, v Celju pri J. Scbmidtu, v Mariboru pri A.Novaku, v Celovcu v tiskarni družbe sv. Mobora, v Konjicah pri založniku č. g. Jerneju Vohu. Da si cerkveni služebniki ložej naročijo knjižico, katero so jim skofijski listi: la-vantinski, ljubljanski, krški itd. najbolj gorko priporočali, se je cena takole znižala. Mehko, vezana knjižica se dobiva po 20 kr.; trdo v papir vezana po 25 kr. v platno vezana po 30 kr. Kdor jo želi po pošti sprejeti, naj priloži 5 kr. za poštnino. „Angeljska slnžba" posebej natisnena 3—5 se dobiva po 4 kr. fc^eeeoeeeeeaeeešl Grrof H. Atems-ova semenska štacija 3-3 pri sv. Petrn blizu Gradca priporočujo p. n. prijateljem vrtnarstva in gospodarjem svoja semena pridelana na lastnem zemljišču. TT~ Cenovnik se vsakemu dopošije zastonj, ako ga kdo poželi. Učenci se prejemajo v poduk v vrtnarstvu. Napis Be napravi: grafi.-H. Attems'sche Sammencultur-Station in St. Peter bei Graz. OrgMa in mežnarska služba. Pri farni cerkvi sv. Petra v Zavodnjem se orglarska ino mežnarske služba oddaje. Dohodki obstoji v zapisani bernji, prostem lepem stanovanju, prosti kurjavi i. t. d. sploh se služba dobrim prištevati smeje. Prošniki naj svoje prošnje vložijo pri farnem predstojništvu do 20. aprila t. 1. 2—3 Lep hramec 2—3 v prijaznem trgu spodnjega Štajerja, posebno pri-ličen za č. g. duhovne v pokoju! Več se izve lO C,