št. 23	Nedelja 21. julija	1955
Janez Ražencvet s
umske kraljice
Gospod Sneg in gospod Mraz sta veliko slavnostno dvorano uredila in pripravila, da bi je še v gledališču lepše ne mogli. Stebri, ki so kakor velikanske ledene rože podpirali strop, so se lesketali kakor z briljanti posuti. Prekrasni lestenci so bili polni ledenih sveč, vsi
sta bila grba obeh kraljevskih hiš, nad baldahinom pa galerija za godce.
Na galeriji je bila zbrana vsa lisičja godba, ki je godla, ker je debelušni polkovnik gospod Možan še gardo sneženih mož vadil. Gospod polkovnik je imel prsi na gosto z odlikovanji posut« in tudi
zidci in napušči pa pogrnjeni z belim snegom. Od snega so visele kakor srebrne in diamantne resice drobne ledene svečice. Tla so bila iz brušenega zelenkastega ledu, a dvorana se je prelivala zdaj v taki, zdaj v drugačni luči.
Na koncu dvorane je bil postavljen velik baldahin iz sinjega baržuna z ledenimi resicami. Pod baldahinom je bilo pripravljenih šest sedežev. Nad njimi
;- i
njegovi vojaki so bili sami odlikovane^ ■ Za las so si bili drug drugemu podobni. Vsi so bili enako debeli, v belih plaščih do tal s sinjimi baržunastimi resami po-šiti, z novimi brezovimi metlami oboro-i ženi, vsi so imeli črne oči, korene namesto nosov in majhne črne cilindrčke na debelih, belih bučah. Strumno m> la-vajali vaje r korakanju, obračanja, pru stopanja in sakanjn brezovih metel
il8 ,-------- -
Gospod polkovnik je bil lahko zadovoljen, zakaj pri vojakih je enakost in strumnost največja lepota. Zato ni čudilo, da je bil gospod polkovnik hudo nejevoljen, ko je sredi najlepše vaje z brezovimi metlami prihitel v dvorano gospod Sneg ter zahteval, naj se garda precej umakne k steni, da bo imel z dvornimi damami še zadnjo skušnjo za ples
enožinlr
Le posredovanje gospodične Kristali-ne, ki jo je gospod polkovnik rad videl, je preprečilo, da se dostojanstvenika nista do grdega sporekla.
Garda sneženih mož se je umaknila k steni, godba je zaigrala za ples in gospod Sneg je zaplesal s prelepimi dvornimi gospodičnami Snežinkami, da je človeku kar vid jemalo. Ko je gospod polkovnik videl, kako gospod Sneg suče gospodično Kristalino, se je še sam začel lahkotno vrteti in celo njegovi sneženi možje ob steni so jeli i nogami mencati in poskakovati
Pa so sredi plesa zadonele trobente in godba je zaigrala himno kraljice Zime.
Kakor bi trenil, je garda obstala in se zravnala Gospod polkovnik je skočil na svoje mesto, gospodične snežinke pa ▼ vrsto na drugo stran dvorane. Sneženi možje so prezentirali brezove metle, njim nasproti so se dvorne dame priklonile do tal, a minister Mraz je v dvorano pripeljal kraljico Zimo in kr&ljič-no Milico.
Veličastno je popeljal visoki gospe pod baldahin k sedežem, potem pa odhi-tel, da sprejme goste, zakaj že se je slišalo zvončkljanje sani, koj nato pa tudi navdušeni pozdravni vzkliki ljudstva pred gradom.
Lisičja godba je zdaj zaigrala himno kraljevskega gosta, ki ga je minister Mraz s kraljeviči in ministrom Burjo vred v dvorano privedel.. Za njimi je prikorakala slavna kraljeva hokejska garda in nazadnje še kraljevi godci, beli medvedje. Ko so ti stopili v dvorano, so zaigrali himno zimske kraljice in dve himni sta se zmešali v tak veličasten trušč, da je bilo v resnici nepopisno lepo.
Gardi sta prezentirali ena metle, druga kije. Pred njima so se visokim gostom do tal priklanjale prelepe dvorne dame in ministra sta predstavljala dostojanstvenike. Novi godci so šli na galerijo, kjer so potem godli enkrat beH medvedje, enkrat lisica, dvora* dame so
pa prinesle čaj in pecivo.
Ko je kraljevska gospoda pila čaj, so dvorne dame pred njimi zaplesale ples snežink. Po končanem plesu sta bila gospod Sneg in gospodična Kristalina, ki sta se najbolj odlikovala, poklicana pred kralja, ki jima je milostno čestital in podal roko.
Potem sta pokazali svojo vojaško plesno umetnost obe gardi hkrati. Možje niso bili tako gibčni kakor gospodične Snežinke. Vendar je moral biti tudi ta ples jako lep, zakaj ko so nehali, je kralj stisnil roko gospodu polkovniku Možanu, kraljica Zima pa poveljniku kraljeve garde.
n.
Čaj in sijaj dvora zimske kraljice sta pa odtajala srca kraljevih sinov, ki bi zdaj radi s kraljično Milico zaplesali
Prvi se ojunači kraljevič Drsk. Sleče kožuh in se prikloni pred kraljično. Kra-ljična odloži plašč in gre z njim plesat. Na moč lepo je godla godba kapelnika Lisjaka in na moč lepo sta kraljevič in kraljična plesala. Zdaj vkupaj, zdaj vsak sebi; zdaj je ona bežala in jo je on lovil, zdaj se je on moško držal in se mu je ona nastavljala. Ko se je pa kraljevič Drsk med plesom razvnel in začel kraljični razkrivati svoje srce, se je ona očitno norčevala. A ko jo je hotel celo objeti, je z obema rokama od-mahala in zbežala iz dvorane.
Kraljevič Drsk je kar kleče in z razprostrtimi rokami obstal, godba je utihnila in vsa dvorana je ostrmela. Osramočeni kraljevič si je nato zakril oči in obupan planil iz dvorane. Kraljica se je z dvornimi damami vred preplašila in gospodična Kristalina je stekla za kraljično, da jo pripelje nazaj. Kralj Sever je srepo pogledal in pomignil dvema vojakoma svoje garde, naj pohitita za kraljevičem, da si ne bi kaj naredil. In za kraljevim stolom je minister Mraz pogovarjal ministra Burjo, ki se je nekaj razburjal.
Dalje prihodnjih
JUTROVČKI PIŠEJO
Kako sem si sama napravila lično vašo za nizke cvetlice. Zelo rada nabiram cvetlice in mamica je zmerom vesela, kadar ji prinesem Šopek domov. Toda kadar sem prinesla vijolice, trobentice, prve telohe, ki imajo ie prav kratke pec-lje, jetrnice ali podobne cvetlice, sva bili z mamico zmerom v zadregi, v kakšno posodo naj jih postaviva. Letos mi je
pa prijateljica povedala, da si lahko napravim iz praznega jajca lično vazo za nizke cvetlice.
V jajce sem napravila z buciko luknjo in sem jajce izpihnila na krožnik. En vrh jajca sem previdno odščipnila, tako da sem dobila pripravno odprtino. Na drugem koncu sem pritrdila tri noge, da je jajček lepo stal na mizi. Noge sem napravila iz pečatnega voska. Potem sem pobarvala jajce z višnjevo barvo, a tik ob odprtini sem potegnila s čopičem za prst debelo rumeno črto. No-žice sem pobarvala s srebrno barvo. Niti pol ure nisem imela dela, in že je bila vaza gotova. Seveda taka vaza ni zelo trpežna. Bog ne daj, da bi padla na tla! In kadar sem dala cvetlicam sveže vode, sem morala skrbno paziti, da ni kanila kaka kapljica na lepo pobarvano stran vaze, ker bi se bila poznala. Toda lepega dne je bilo moje vaze konec. Hotela sem jo iznova napolniti z vodo, a ker sem jo pretrdo prijela, se mi je med prsti zdrobila. Zdaj si napravim novo vazo, in če boš priden, ljubi stric Matic, tedaj pošljem tudi Tebi eno. Lepo Te pozdravlja
Marica Juvanc, uč. HI. razr. v Kolovratu, p. Medija-Izlake.
Dragi stric matic! Zelo vesel sem počitnic. Letos še dosti bolj kakor druga leta, zakaj letos sem bil med šolskim letom z doma. Hodil sem v Celju v I.
razred gimnazije, ki sem n s dobrim uspehom dokončal. Zdaj uživam počitnice doma pri svojih starših, ki sem jih moral med letom pogrešati. Vsak dan se hodim kopat v Savinjo, ki je zelo topla. Najrajši se kopam pri velikem jezu, kjer voda neprestano šumi. Dnevi mt hitro minevajo v krogu mojih prijateljev. Ze zdaj se bojim slovesa. Lepo Te pozdravlja
Marjan Pistotnik, dijak IL rane. gimn. r Celju.
Igra z žogo t vodi
Za našo igro si poiščemo prostor, kjer voda ni pregloboka. Segati sme igralcem kvečjemu do vratu. Iz deska si napravite vrata, kakor vam kaže naša slika. Pred vrata postavite »vratarja« in mu dodelite tri pomagače. Naloga vratarja in pomagačev je, da pazijo, da žoga ne
zleti v vrata. Ostali dečki, ki jih mora biti prav toliko ali pa dva več, se razvrstijo na nasprotni strani in skušajo vreči žogo v vrata. Dobri plavači se lahko tudi z žogo potopijo in se tik pred vrati pokažejo iz vode ter skušajo presenetiti vratarja in njegove pomagače. Pri igri lahko uporabljate roke, noge in glave, vendar pazite, da ne bo nihče sirovo igral. Šport je samo lep, kadar ni sirov. Pred vsem pa glejte, da boste vsi dobri plavači: slabim se lahko zgodi nesreča!
Danilo Oorinfek:
DEŽUJE...
Dež pada, pada i« neba... Obilo je mokrote, dež pada, nosi iz neba nebeške nam dobrote.
Je ▼ vsaki kaplji kos Boga in polno blagoslova, zdaj žejno njivo, polje, vrt spet nada boža nova.
Kolikor božjih kapljic je, toliko sreče vzrase in toliko več vere je v bodoče plodne čase.. s
Manica:
Zakaj ima čebela želo
Čebelica je bila prve čase po stvarstvu brez strupenega žela. Vedno marljiva, je brenčala, nabirala sladki med t erpridno polnila z njim svojo zakladnico.
ko, kakor je še danes, namreč, da so bili med dobrimi in pridnimi ljudmi tudi hudobni in leni delomrzneži. Parv tako je bilo tudi med živalmi in takšna zanikrna svojat je pridni čebelici kradla in s silo jemala s težavo pridobljeno slad-
ko zalogo.
Tedaj se je pa obupana čebelica dvignila kvišku ter zaprosila svojega Stvarnika, naj ji pomaga.
»Kaj bi rada? Samo razodeni mi svoje želje«, je rekel prijazno Večni, kajti ugajala mu je pridna delavka.
»Torej poslušaj, o Stvarnik moj,« je zabrenčala čebelica. »Orožja mi manjka. Konju si dal kopito, kravi rogove, ptici močan kljun, mački kremplje in psu ostre zobe. Daj tudi meni kaj, da se bom lahko branila pred onimi, ki brezvestno jemljejo in uničujejo sadove mojega truda!«
»Zgodi se,« je dejal Večni in dal čebelici želo, s katerim se odslej uspešno brani raznih nepoštenih sladkosnedežev.
Križanka »Košarica s cvetjem
Vodoravno: 1. otok v srednjem Jadranu; 3. drevo; 5. pijača; 8. vsemirski obok; 10. mlečni izdelek; 11. del mesta.
Navpično: 1. tolmun; 2. prišitek na obleki; 4. zgodovinsko mestece v severni Dalmaciji; 6. človekov notranji sodnik; 7. vrh v Karavankah; 9. enota dela v fiziki
i TOVut..	---
Gabrijel — dijak:
¥/■ v •
liesnja
Črni čmrlj leti k znanki svoji, sladko zabrenči zdaj na uho ji; boža lica ji, je dobre volje in spet odleti na dom čez polje. Omamljena gleda za njim vesela cvetka .... koso zavihtim umre — marjetka!
Huda dogodivščina malega pomorščaka
»V kolikor se le morem spominjati: Zmeraj sem hrepenel po morju im da bi postal mornari« je pripovedovala s tam korenina,, »in vendar me je nekega dne minil ves mik.«
»Vsi so hffl mornarji, praded, ded in oče.
Oče je našel celo svoj grob v valovih, a mati, ki je bila res zelo dobra in popustljiva, ni hotela kar nič slišati, če sem jo kdaj pa kdaj prosil, naj mi dovoli, da grem na morie- Vedno je dejala, da ne
Ko sem se prebudili, je biLo Se temno. "Moj
Bog, sem pomislil, »kako dolga je vendar noč«! Ali bil sem gladen in sem z največjim tekom pojedel neka'j velikih faoeov kruha, ki sem jih bij vzel s seboj- V moje veliko veselje so mornarji nazadnje le dvignili sidro im po gibanju ladje som kmalu spoznal, da smo prispeli na odprto morje. Valovi so vse krepkeje udarjali ob ladjine boke in leseno ogrodje je škripalo v vseh sklopih. Nd trajalo dolgo, ko me je popa
smem deliti očetove usode. Toda kljub temu sem dan za dnem tekal v pristamižoe, in pripovesfci in dogodivščine pomorščakov iz velikega, pisanega sveta so me vsebodj prevzemale. Tako sem se nekega dne odlo: čil: Hotel sem pobegniti. Izbral sem si povsem aa tShean ladjo. Jutri bi morala dvigniti sidro. Ponoči pa, ko so v hiši vsi zaspali, sem se tiho splazil skozi zadnja vrata iz hiše. Ker je bila noč precej temna, mi je bilo lahko priti prav neopazen. Tam sem našel luknjo dm splezal po vrvi, kii so jo uporabljali za pretovarjanje, v globino. Skril sem se za veliko kad im takoj zaspal.
dSa morska bolezen, čutil teme le eno ni more pomaga/fci, svež zrak. Vstal sem ia pmčel iskati vrv. Toda vrv je izginfla in t trenotku se mi je vse zjasnilo: Luknja je bffla zaprta! Nobem svetlobni žarek nS piodiial k meni v globdmo in kamorkoli sem se obranil, povsod sem zadel ob velike omare, zaboje im kadi. Prevzel me je grozen strah: bil sem zaprt, živ pokopan! Klicati sem in vpil kolikor so mi le dopuščale pljuča, toda vse je balo zaman, nihče me nd slišal. Utrujen sem 9e zgrudil na neko culo In v duhu ugledal vse muke smmti od gladu. Želodec ml je že vpdl od lakote ia
začutil Man neizmerno žejo. Le kako naj bi to održfll le en sam dam? V svojem ob upu wm ležad z glavo tesno ob velika kadi, in tzncnada mi je vpadel iz nje v uho klokotajoč glas. Klok klok — k,lokl — je venomer prihajalo iz kadi, kakor bd se bil nekdo r njej skrivaj in se mi smejal v pest. Kaj neki naj ba to bilo? Voda? Potegnil sem iz žepa svoj nož in pričel vrtaiti ▼ kad. A kdo naj popiSe moje veselje, ko mi )e čez nekaj časa po majhnem naporu brizgnili tenek, hladen curek vode v Široko odprta usta. Pil sem m pffl, in ko sem si nazadnje utešfl žejo, sem suknjiču odtrgal kos podloge in ž njo zamaši stud en ček. I
dega, sem z žalostjo ugotovil, da je «aboj s prepečencem že skoro prazen. Le kako se je moglo to zgoditi? še včeraj je bilo pre-pečenca preko polovice zaboja I Kaj so ga snedle morda podgane? To bi bilo le malo čudno ,ker jih doslej nisem bil opazil. Ko sem se utrudil, se nisem upal niti oči za-tisndti. Nazadnje sem le legel kraj zaboja, da bi bil v danem trenotku takoj na mestu. Ležal sem povsem tiho, ko se je iznenada splazilo preko mojih nog mogočno podganje govedo v zaboj .Kakor strela sem iztegnil roko — pa me je besno puhajoča žival prav tako hitro ugriznila. Od bolečine sem I ddvje zavpil in zagnal ostudno žival od se-
V temi sem zadel ob neki zaboj, in s pomočjo noža rnd je precej lahko uspelo, da sem odstranil del pokrova. Z roko sem segel v zaboj im od veselja zavpil: Prepeče-nec — pravi prepečenec!! — Hitro sem iz-rezal lesen čep za kad z vodo, potem sem 6e pa vrnil k svoji shrambi.
Nu, spet sem se opogumil. Saj sem bil bogato založen z jedačo in pijačo ter sem se mogel mirne duše vdati eno ali dvomesečnemu potovanju po morju. V tem času pridemo že kako v zaželjeno pristanišče. Počasi sem se privadil teme in pričel brskati zdaj tu zdaj tam -Našel sem vse mogoče reči, toda nič takega, kar bi bilo res dobro za pod zob.
Nekega dne pa, ko nisem slutil nič hu-
be. Toda kaj naj bo iz mene? Kaj naj storim? sem ugibal Da bi se bil za vsak primer zavaroval, sem od zaboja odtrgal desko in pričel slepo udrihati okoli sebe in po zaboju, da bi si kolikor mogoče dolgo ohranil svojo zalogo prepečenca in pregnal žival. Toda povsem brez spanja vendar nisem mogel dolgo živeti in nekega dne je izginil zadnji košček prepečenca. Zdaj me je smrtni strah gnal preko človeških moči- Moral sem priti h krovu, pa naj bi veljalo karkoli. Res. že preje sem luknjo malo bolj natanko pregledal toda nikoli nisem mogel dognati, ali morem doseči krov ali ne. Vselej me je bilo strah da bi me med plezanjem moolo kaj nokopati. Sicer pa sem prej mogel čakati. Toda zdaj
pa sem inora] tvegati. Nič več nisem mogel čakaiti. S tresočimi se rokami m koleni sem s« počasi spravil na delo. Le počasi je šlo kvišku. V curkih mi je tekel znoj s čela. In vendar, morda je vse zaman, sem pomislil spet. Kdo mi je povedail, da so zaboji dovolj visoko naloženi drug vrh drugega. Kdo mi je jamčil, da bom mogel doseči krov? Toda kaj so mi mogli koristiti vsi pomisleki- Do krova sem moral priti.
In plezal sem do njega. Ko so že bile moje moč izčrpane, sem iznenada zadel z glavo ob krovne deske. Izmučen sem za nekaj trenotkov nepremično obležad. Potem sem se spa/,il po vseh štirih dalje proti tenkemu, slabotnemu žarku, ki je bržkone' prihajal iz neke šprajne. In tedaj sem slišal glasove, glasove čisto blizu sebel Srce mi je od razburjenja udarjalo kakor ko vaško kladivo, toda niti za trenutek nisem premišljal. Kakor kak divjak sem tolkel ob zaporo moje ječe. Slišal sem, kako so poskušala pokrov dvigniti. Poteklo jc nekaj minut, z&donelo je povelje, pokrov so dvignili in — v oči mi je privrela oslepljujoča dnevna svetloba. Nič več nisem slišal ne videl. Kakor opit sem se opotekel n« krov
S MESNICE
Pekarček: »Pomisli, na ljubljanskem kolodvoru imajo tak avtomat, da vržeš leti iz njegabf bf bf bf bf bf bf fskkk zgoraj 1 dinar v špranjo, spodaj pa prileti iz njega zavitek čokolade!«
čevljarček: »To ni nič posebnega! Na Bleiweisovi cesti imajo še vse drugačen avtomat: če vržeš v okno prvega nadstropja navaden kamen, prileti spodaj živ stražnik ven!«
•
Mojster: »Poglej današnje Jutro,« katerega smo danes!«
čevljarček: »Ne bo mogoče dognati! Pravkar ga je dekla odnesla zdaj imava pa samo včerajšnje »Jutro« tu!« •
Učitelj vpraša v šoli čevljarčka: »Koliko je polovica od 33?«
čevljarček pekarčku: »Vidiš, že spet me hoče ujeti! Če rečem 16, bo premalo,
če rečem 17, bo pa preveč!«
•
Mojster: »Kdaj si bil rojen?« čevljarček: »Datuma ne vem, a bilo je bai na moj rojstni dan!«
in padel kakor sem bil dolg in širok na tla. Ko sem se spet zavedel, je stala vsa posadka okoli mene in začudeno strmela vame. Pozneje, ko sem se pogledal v zrcado, sem razumel, zakaj so tako strmeli vame. Bled, z vdrtimi očmi in umazan do neskončnosti kakor sem bil, bi me imeli lahko preje za kakega duha kakor pa za človeka. Kapitan mi je dal kozarec krepkega vina, iin ko so se mi zbrale spet življenske sile, sem jim povedal svoja doživetja. Le malo slepih potnikov je bilo tako prijazno sprejetih, kakor sem bil jaz. Toda moja ljubezen do pomorskega poklica je enkrat za vselej doživela brodolom. Napravil sem le to vožnjo po morju, a konec je bil boljši kakor začetek. Ko smo pa po nekaj mesecih spet privozili v domače pristanišče, sem se za vselej poslovil od morja in krenil s culico pod pazduho domov, da sem si dal odmeriti merico pošteno zasluženih udarcev % leskovko.«
Slika a. Ponoči pa, ko so v hiši vsi zaspali, sem se z maihno cu>'co pod pv^uho, tiho splazil skozi zadnja vrata iz hiše.
S<>ka b. Kakor opit >t-m se o pot ;Sti n« krov.
čevljarček: »Gospod stražnik, prosim, bodite tako prijazni in povejte mi, koliko je ura?«
Stražnik: »Točno deset in trideset!« čevljarček: »Torej, gospod stražnik, točno ob enajstih me lahko pišete v uho!«
Stražnik hoče zgrabiti poredneža, ta pa urno zbeži, in mož postave steče za njim. To vidi drug čevljarček; hitro priteče k stražniku in vpraša, kaj je napravil njegov tovariš. Stražnik: »Rekel mi je, naj ga točno ob enajstih pišem v uho?«
»Nu, potem imate pa še pol ure časa, gospod stražnik, in vam ni treba tako hiteti!« pravi mali nepridiprav in zbeži V drugo stran.
•
čevljarček in sosedov pekarček sta si kupila za svoje prihranke lepe sanke. Doma je rekel čevljarček:
»Najbolje bo, da napraviva pogodbo, drugače bi se utegnila prepirati zaradi sank. Sestaviva pogodbo takole: Ko s« pripeljem jaz na sankah v dolino, prepustim sanke tebi, da jih zavlečeš na hrib. In ko jih privlečeš na hrib, jih daš spet meni, da se popeljem v dolino Velja?« Pekarček je bil zadovoljen in je podplati pogodbo.	——'-—
kaj predstavljajo te slike? Vsaka slika vam zadaja vprašanje, ki bi morali prav za prav brez pomišljanja odgovoriti nanj. Rešitev objavimo v prihodnji številki.
1. Koliko je ura v New Yorku, kadar je v Londonu 12?
2.	Katero celino predstavlja ta slika?
3.	Komu smo dolžniki za ta izum?
4.	Koga predstavlja ta slika?	tj
5.	Ali mesec na tej sliki raste ali se krči?
6.	Katera država uporablja to zastav vo?
Kvadrat i
1. —, 2. spoprijem, 3. del rastline, 4, narod severne Evrope.
1	2	3	4
s	u	C	E
R			
s C			
4 E			
Kupite lanski letnik .MLADEGA JUTRA'
Zfogovnica
Sestavi iz naslednjih 8 zlogov: dro-e-le-majl-nik-par-si-to 4 besede pomena: 1. ladja, 2. časovna doba, 3. prevleka, 4. ladijska potrebščina — da bodo tvorile začetne črke od zgoraj navzdol zabavo, končne črke od zgoraj navzdol pa to zabavo v narodu.