Dopisi. Sv. Trojica v Slov. goricah. (Naša z a d r u g a). Kmetijska zadruga za trg Trojico z okolico je potrjena. V nedeljo dne 1. aprila se vrši obCni zbor in tako začne zadruga svoje delovanje. Nasprotniki rovajo proti njej z vsemi silami. Čudno! Od kmeta živijo ter se mastijo, pa so zoper kmeta, ki zahteva zadrugo! Nek star narodni nasprotnik ie celo ude zadruge imenoval s prelepim imenom «osli». Pri sodniji pa so mu povedali, da je velik razloček med oslom in kakim udom kmetijske zadruge ter mu zapovedali take «osle» drago plačati. Sloveaski kmetje! Lahko ste spoznali pri snovanju zadruge, kdo je vaS prijatelj; tisti gotovo ne, ki je nasprotnik zadruge. Hrbet mu obrnite! Nad 60 vas je že pri zadrugi, a to je vse premalo. Dokler vas ni združena velika večina, ni mogoče pričakovati dobrega vspeha. Pristopnina znaša le 2 K, udnina pa na leto 12 K, katere lahko plačuješ tudi mesečno. Iz nič pa veste, da ni nič. Kdor ničesar ne seje, ničesar ne žanje. Kmetje slovenski! Resno premislite svoje tužno stanje: ne država, ne dežela vam ne pomaga ter noče pomagati, ker ste Slovenci. Edina rešitev vaša je v združenji v zadrugi. Ako vam je količkaj mar vaša podedovana rodna zemlja, vaš dom in vaSa družina, stopite skupaj t. j. združite se. Dne 1. aprila pridite na občni zbor, da se še bolj prepričate o pomenu, namenu in potrebi zadruge. Pridite v obilnem številu in ravno tako pristopite v obilnem številu k zadrugi. Podaimo se vsi srčno na tako resno delo za svoj obstanek in obrnimo hrbet onim pijavkam, ki hrepenijo le po našem denarju, nas pa ne marajo. Predragi slovenski kmet! S trdnim zaupanjem v Boga le srčno na delo, vspeh je zagotovljen. Gederovci na Ogrskem. Dragi bralci • Slovenskega Gospodarja* in prijatelji Slovenci! Ako vam je kaj mar za nas uboge ogerske Slovence, prosim Vas ljubi bratje na Štajarskem, Koroškem in Kraniskem in povsod koder vas kaj je, da nam pošljete kaj slovenskih knjig. Nekateri so nam že poslali, Bog jim povrni njihovo ljubezen do nas zavrženih Sloveneev! Morebiti me boste vprašali, zakaj? Vam povem malo dogodbo. Pred nekaterimi dnevi smo mi fantje iz fare Tišine vse knjige in časopise, kar smo jih imeli in katere smo dobili od prijateljev, pobrali in poslali doli na mejo ogrskih Slovencev. Kaj pa je bilo? Za teden dni so nam poslali lep pozdrav z glassom, da pridejo še po več knjig, da tako radi berejo, da imajo veliko veselje s knjigami; nas pa to še bolj veseli, saj razvidimo iz tega, da ne bo med nami tako hitro izginila vera in materinski jezik. Vi veste, ljubi bratje, kjerkoli vas kai je, kako dolgo smo spali, a zdaj več ne, akoravno nam govorijo, da hočemo mi nekateri svet obrniti na Ogrskem, posebno naši poStni uradniki nam to pravijo, ker slovenske napise pišemo na pisma in tako na dalje. Videlo se bode kmalu, da bode to vse koristilo; oCetje in matere že tudi govorijo, da se bodo morali otroci v šolah do 3 leta učiti slovenskega jezika. Vidi se Se več podobnega, a zdaj ne bom več razlagal, ampak prosim vas vse vkup, da pomagate nam fantom, ki hočemo delati, da ne ovene vera in materini jezik po naših krajih v Panoniji, kjer je bil nekdaj začetek in sredina Slovenije. — Prosim ljube bralce in prijatelje, da nam brž kaj pošljejo. Knjige potrebujemo, kajti po dosti krajih še ne poznajo teh knjig. Pa Se nekaj: Kako pridni so pač naši luterani pri branji! «Slov. Gospod.» radi berejo in tudi Mohorjeve knjige, pa takole rečejo: «0h! kako so pač srečni katoličani, da za tako mal denar dobivajo toliko knjig*. Posebno jim je pa ljub «Slov. Gosp.» in si hodijo k nam po njega, kakor hitro priroma na Ogrsko. Sami si ne moremo pomagati, zato pa prosimo pomoči od vas! Po malem si bomo že tudi bralna druStva osnovali. Vojska je zdaj velika z nami Slovenci; Ogri so najbolj jezni na Mohorjevo družbo, ker dobro vedo, da kdor je pri družbi, ne bo nikdar magyar-ember. Zato bode Mohorjeva družba v kratkem tudi pri nas še bolj razširjena. Ako bode Bog z nami, kdo nam kaj more? Iskren pozdrav, ljubi bratje! Naslov, če nam hoče kdo kaj poslati: »Edšidt Matjas, fant v Gederovcih (Kohida) P. Frankosz. Ungarn, Eisenburger Comitat. Iz Ptuja (Račun) o dohodkih in stroških za fresco sliki Slomšeka in Komen- skega na pročelju šolskega poslopja Ptujske okolice. — Stroški: slika Slomšeka 100 K, slika Komenskega 100 K, naprava dveh na- pisov 20 K, postavljanje in podiranje odrov 20 K. Skupaj 240 K. — Darovali so: slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuju 40 K, Neimenovan v Ptuju 20 K, gsp. dr. Tomaž Horvat, odvetnik v Ptuju 10 K, č. g. o. Alf, Svet, v Ptuju 10 K, g. M. Brenčič, v Žabjeku 10 K, preč. g. J, Fleck, v Ptuju 6 K, g. dr. Fr. Jurtela, v Ptuju 6 K, g. dr. A. Brumen, v Ptuju 6 K, g. Jožef Zelenik, posestnik pri Sv. Urbanu 6 K, č g. o. Karol BelSak 5 K, g. Anton Jurza, v Ptuju 5 K, č. g. o. Lenart Vaupotič, v Ptuju 4 K, g. Simon Oschgan, v Ptuju 4 K, Neimenovan v Ptuju 4 K, č. g. Fran Moravec, v Ptuju, 4 K, č. g. Jakob Menhait, v Ptuju 4 K, g. Schuler J., v Ptuju 4 K, g. dr Bela Stuhec, v Ptuju 3 K, gosp. Hinko Druzovič, učitelj v Ptujski okolici 3 K, gca. A. Mahnič, učiteljica 3 K, gca. Marija Trstenjak 3 K, g. Rudolf Havelka, v Ptuju 3 K, g. A. Kukovič, na Polenšaku 2 K 80 v, g. Lilek, v Serajevu 2 K, g. Blaž Zafošnik 2 K, g. V. Kaukler, 2 K, g. Kosi Jožef 2 K, g. A. BrenčiC, gostilničar 2 K, g. Peteršič, trgovec v Ptuju 2 K, č. g. f A. Bratuša 2 K, g. Mahorič F. 2 K, gg. Pinterič A., Klanjšček, Lončarec, Muršec, Petkovič, Postružnik po 1 K, g. Ivan Kaukler, nadučitelj v Ptujski okolici 51 K 20 v. Ker se je po Ptuju in okolici z zlobnim namenom raznašala kriva govorica, Ceš, da so se pokrili stroški za slike iz krajnošolskega zaklada Ptujske okolice, zato sem objavil ta račun. Blagim dobrotnikom izrekam prisrčno zahvalo z gorko željo, da bi se le posrečilo sodniji izslediti hudobneža, ki je obe sliki po noči od 2—3. septembra pret. 1. pomazal in žal uničil z oljnato barvo. Ivan Kaukler, nadučitelj. Sv. Bolfenk pri Središču. Na štajarsko-medjimurski meji stoji na prijaznem hribčeku, poraščenim z vinsko trto, cerkvica Sv. Bolfenka pri Središču. Kraj s tem imenom je slovel zaradi svojega izbornega ljutomeržana in lepe lege daleč okrog. Kakor povsod hirati so jeli vinogradi vsled trtne uši, katere so pokončale vse naše nade za prihodnjost. V narodnoslnem oziru so prišle tudi take uSi nad naSe narodnjake. Odkar smo izgubili iz svoje srede moža, kateri nas je dregal iz naše zaspanosti, pričelo se je zopet dremati. Kako rada naša bolfenska inteligenca trobi v tevtonske gozde, naj povemo jeden priličen dogodek. Lansko leto je prišel k nam "naš rojak po stanu učitelj, in tukaj ga je neki gospod vabil k sebi, kateri tudi tukaj stanuje, v dražestni germanSčini. Toda vsa čast naSemu rojaku. Sprevidel je, da ima z nemškutarjem opraviti, odklonil je povabilo ter ni hotel iti ž njim. Tukaj na meji dobro vidimo mi obmejni Slovenci, kako stiskajo Madjari naSim bratom Medjimurcem vratove. Bog ve, ali vedo naši medjimurski bratje, da se tudi nad nami vihti nemSkutarski bič? Zato si srčno želimo mi bolfenski Slovenci, da naj pride kdokoli od kakekoli strani, da nas zaCne zopet prebujati iz naše zaspanosti ter naj iz nas Bolfenčanov naredi trdno obmejno slovensko stražo. Zdaj pa dremljemo in če se tudi skuša kateri prebuditi ter pogleda okrog, a ne vidi voditelja, položi trudno glavo zopet pod jarem boifenskih nemčurjev. Pridi voditelj, zbudi nas, to srčno želimo!