Povrnitev škode zaradi povodnji
Velike padavane v pre-tefcU zl-mi in pomladi so v Srbijl pov-zro&l« velik* povodnji in po-jav talae vode na nižjih tere-nih, kar je gospodarstvu te re-piiblike povaročila veli&o Lko-do. Do škode je prišlo tud* v dTUgih repuMikah, kakor n. pr. v Makedoniji in na Hrvatskem, toda t mamjšem obsegu.
Zlasti vcliko škode je nastalo Y kmetijstvu, na stavbah, ce-Btah in vodnogospodarskih ob-jektih. O-nijo, da ,je kmetiistvo utrpelo škode 2.771,891.000 di-narjev. Od tega odpade na Sr-bijo 2.452,200.000 dinarjev, na Hrvatsko 27,427.600 dinarjev in na Ma.ked<mi*> 292,264.000 di-narjev.
Stavbe so ntrpele škode v vi-ilnl 3.917,932.000 din. Od tega odpade oa Srbijo 3.795,700.000, na Hrvatsko 103,108.000 in na Makedorujo   19,124.000   diiiarjev.
Ceste so ntrpele škodo v vred-nosti 2.005,300.000 dinafjev. Od te-ga odpade na Srbijo 1.929,000.000, na Makcdoiiijo 76,300.00 dinar-jev.
Vodnogospodarski objekli so doživeU Htodo 250.473.000 din. Od tega odpade na Srbtijo 249.163.00«, na Makedonijo pa 10,320.600 dlnarjev.
Razen tega so utrpele določe-Do   šfcodo   tudi   nekatere   djuge
panoge kot n. pv. železniški pxo-tnet.
Skupna Lkoda znaša 9 mill-Jard dinarjev. Največ ikode je nastaJo na oeemlju Vojvodine, naže najvažn€|jše žitnice, kjer škoda dosega približno 5 mili-jard dmarjev, od tega pa samo na stavbah ~ 3,4 milijarde di-narjev.
Zvezni izvržni svet je oforsv-naval ta problem, ki je nastal zaradi posledic povodnH in poja-va talne vode, in sprejel ustpez-ne Sklepe, kl žalijo pomagati gospodarskim o-rganizacijam in individuail. interesentom, kl so bili  prizadeti po tej  nesreči.
Tako so določili, da bodo do-delili iz vodn&ga sklada za 1«-tošnje leto 416, 440.000 dioarjev, in sicer:
za siroškc poi obrambj pred povodnijo na rekah zveznega pomena ~ 89 miUjonov dinar-jev in
za rekonstrukeijo in uredltev tistih objektov, loi jih je poško-dovala povodenj zveznih rek ~~ 347 mjlijonov 440 tisoc dinarjev.
Znatma sredstva so odobrill tudi iz zveznih rezerv, pa tudi iz investicij&kega sklada bodo dajalj kredite gospodarskiin or-ganizacijam. Tako so :z zveznih rez«rv odobrili 130 milijonov di-narjev za rekonstmkcijska dala
in uredrter vodnagospodarskih objekitov na republiških in ofcrajnih rekah ter za strožke zaSčite pred poplavami na teh obje&tih. Z enako količno sred-Stey bodo v teh delih udeleženi tudj okraji in republike.
Bazea tega so bila odobrena sredstva v zneaku 1 milijarde dinarjev za posojila posamezni-kom, ki so utrpeli škodo zaradi povodnji. Ta sredstva bodo upo-rabiU za nabavo gradbenega materiala. Višino obresti in — nitveni rok dobo določili kas-neje.
Dolo6eno je, naj zahteve za odobritev    posojil    posamezniki
pošiijajo oWinskim ljudskim odlboroon, občine pa naj jih do-stavljajo ofcrajnim komisiiain s svojim predJocgom višine poso-jila. Pri tem mo-rajo seveda upožtevati obseg škode In eko-nomsko moč prosilca. Ljudski odb-or bi dal banki jamstvo za predloženi  znesek.
Menijo, da bo po odobrltvi teh in prejenjih kreditov letos upo-rabljeoo 2,5 miLijarde diioarjev za rekonstrukcijo vodnega siste-ma v žitnem območju, kar bo vsekakor močno prispevalo k ureditvi vodnega sistema v te-m tako važnem  gospodarakem  ot>-
B. V.