Stabilizacija -najpomembnejša strateška naloga
Pogovor z Markom Kocjanom, predsednikom občinskega sveta Zveze sindikatov Be^lgrad
V prrtmktmm Imtu *mo ttmlno ipnmljati dmlo občln-alngm švtt zv«z« mintitkmtov In nj*nlh ofganov. Lmtoa, ko #• Mffi v gompodantvu n# pUm nmjbofj* tn ko bomo morafl v»i tkupsj §• kako zafgntti BtabtHzadfrki pat, bopoatal* Ykigmtlndtkmta,kotgtavnmpoiltičtf gtbmin* altrn v idrutfttm dmfu, i* pomtmbnmjim kot vpntokio-ttt In /*• n«*rfn/#, tvdl to mormmo iapi»*ti, daj* Imml prav MindikMt odtočujočo vlogo pri dobiih poalovnfh rmmltaOb bmiigrtfakmgm gompodantva v pftmktom to-tu. Pomočnlk odgovomaga ufdnlka Stant Droljc tn novlnmr TmdmJ Bratok ata priprmvit* obilmmjil raigovor a pndamdntkom občlnakaga avmta xv*zt aindlkatov tov. ktarkom Kocjanom.
Kako gfcdat« na vlogo sJndlkata v Mdan|«m tra-nutku?
»Nova ustava je dala sin-dikaiom konkretne pristoj-nosti in povsem določeno akcijsko področje, tako da smo uspeh, da je danes sin-dikat v Bežigradu družbe-nopolttična organizacija, v kateri delujejo komuntsti v zdruzenem delu na Sirši osnovi. kot je to predvtde-no s sisiemom. sindikat je nosilec nalog politiČnth ak-ci) in samoupravnega spo-razufnevanja Povsod pa ni tako še vedno se dogaja, da se sindikalno delovanje zozuje na obrobne proble-me, podobno, kot je bilo to nekdaj, ko |e bit zadolzen za zbiranje ozimntce in or-gamziranje izletov V neka-terih okoljih sindlkat sploh ne delu/e. ponekod pa ne razumejo njegove vloge. Z veseliem pa ugotavljam, da se delovanje sindikala v na-Ši občini ne odraža zgoij v delovnth organizacijah, ampak se je njegovo delo razmahnilo na krajevno sa-moupravo. se pravi tja, kjer Ijudje prezivijfc tisti det dne-va, ko nlso na delovnem mestu. To pa zahteva poe-
notenje d»la v socialisilfini
zvezi, dogovarjamo pa se, da ne deia vsak vse.«
Kakln« ao blle konkrvt-n« naloge slndlkata v pr»-taklam l*tu? S kaksnlmi ¦kci|aml ate s« pretvino ukvarjail In kf« |e bllo taži-iča lanskoletneg« sindi-kalnega delovanja?
-Naša pnzadevanja smo usmeriii v glavnem v tri smeri. Najprej smo se totili sktopa družbenoekonom-skih odnosov. kjer je bila ost akctje usmerjena v ure-sničevanje stališC repubti-škega sveta zveze sindtka-tov o delitvi dohodka po delu in rezultatth dela Ste-mi stahSči je blla zvezana še koptca drugih proble-mov, od produktivnostt. za-poslovanja, izpada proizvo-dnih ur pa do fluktuacije delavcev. Sočasno pa ne gre prezreli razreSevanja dohodkovnih odnosovsku-paj s področjem svobodne menjave dela. Pri uresniče-vanju stalisč repubhskih sindikatov so v osnovnih organizacijah vloitli večje napore in prizadevanja, kot pa smo pričakovali. Pn tem nismo mkjer naleteli na od-pore. pafi pa ponekod na težave. saj takšna uresniče-vanja pomenijo znaten za-logaj. Pri delitvi po deiu smo se v praksi dokopali do treh kategorij rešitev. V prvo bi prišteli področja. kjer je delavčevo delo, nje-gov pnspevek m rezultate mogoče konkretno izmerfti in ovrednotiti. Druga zade-va področja, kjer je vre-dnost del majhna v primer-javi z vrednostjo analize detavčavega prispevka in rezultata. Tretja skupina pa zajema znanstveno tn razi-skovalno delo. kjer rezulta-
tov deia m mogoče takoj ovrednotiti, ampak se po-kažejo kasneje tako v pozi-tivnem kot v negativnem smislu Zadnji dve katego-nji sta nosiicem nalog pov-sod povzrofiali precej gla-vobola m tu bo potrebno v sisiemu nekaj dodelati
Pri sklopu družbenoeko-nomskih vpraSanj moramo omemti Se dve stvan. Naj-pre| |« tu akcija spremijanja analize gospodarjenja in poslovanja, k< je že prerasla v srstem. Omenil pa bi tudi zavzetost smdikatov v lan-skem lelu pri obravnavanju planskth smernic, načrto-vanju za LetoSnje leto in ob-Sirnt razpravi o pnpravi planskih dokumentov za srednieročno obdobje do leia 19B5. To je bila tudi osrednja tema prve repu-i#***se isiodikalne konferen-are)v lanskem novembru-
V pr»taklem latu smo blll prtča Žlvahnfm razpravam o dalovanju dalagatskaga sisiam*.   Tudl   na   zadn|l tanski seji občlnakaga *ln-dlkalnega iveta sta — uk-varJaU t lato problematlko. Kako )• a lami probtoml v nail obdlnl?
-Osrednjo pozornost smo posvetiti delovanju de-legatskega sistema v zdru-žer>em delu. saj za to nosi-mo tudi pohtično odgovor-nost. Na vseh ravneh dele-gatskega odločanja smo sodelovali pri oblikovanju ¦tahšt. vendar z doseže-nim. kfjub očitnemu na-predku, nismo bill povsem radovoijni. Zlasti za skup-Ščinski eistem menlm, da se )e v njem slndikat pre-malo zavzema) v povezova-nju. niti ae niso zavzemale delagaclje, prav tako ne de-lavski sveti in njihovi izvr-silni orgam, k! bi bili dolžni strokovno lolmačiti nekate* ra vprašanja, ki imajo lahko včasih materialnl vpltv na 2druženo delo.
V trotji sklop naSih priza-devanj sodijo naloge in ak-xije, o katehh smo se dogo-
vorili v S2DL ali izhajajo iz sklepov republiSkega sveta zveze sindikatov, Ob tem smo imeli vedno pred očmi, da v vsako takšno akcijo vključimo slehernega čiana osnovne organizacije. pa ne samo tistega. ki je v ob-iini, temveč tudi obfiana na delu izven občine, repubit-ke. države - skratka najbolj oddaljenega. NaSa dolž-nost - dolžnost osnovnih organizacij - je, da omogo-čimo vsakemu delovnemu človeku, ki ima nek mteres na posameznem področju, da ga tudi izrazi.-
V letu, ki je pr*d nami, 6aka zvazo aindikatov ko-plca važnlh in pomambnl nalog. Katera od tah nalog bf poatavilf na prvo me-sto?
-Najpomembnejia stra-teSka naloga je usmeritev aktivnosti občinske organi-zacije Zveze sindikatov pri uresničevanju gospodar-. ske stabilizacije v letu 1980; tej nalogi bomo po-svetili posebno pozornost. Sicer pa ne gre za uvajanje čtsto novih naiog. bolj za razštritev in poglabljanje dosedanjega dela; to je realizacija v letu 1979 zafte-tlh nalog celotne občinske organizacije zveze sindika-tov, vktjučno z natogamt po sklepu 1. konference Zveze stndikatov SEovenije. Naia poiiiifina akcija bo še na-prej usmerjena k realizaclji sprejetih smernic iz načrto-vanega razvoja za letoSnje leto in saveda na oblikova-nje izredno pomembnih srednjerofinih planskih do-kumentov. Dokonfiali bo-mo začete akclje in nada-Ijevali a stalnimi. Poglavit-na natoga bo Še naprej iir-jonjo delovanja z edinim ci-Ijem, da bo delavec resnič-no lahko uveljavit svoje od-ločitve, da se bo uveljavil kot samoupravljatec, da bo popolnoma soodgovoren za usodo svojih odločitev, za nadaljni napredek mate-riaine osnove združenega deta-