GrosuPlJe (centrala) sP 908 NRŠ KRRJ 2000 352(497.4 Dobrepolje) o * ' trt 120000161,4 i kraj letnik VI, št. 4 april 2000 Zaključena je druga faza projekta "Slovenske korenine - Po poteh naravne in kulturne dediščine" V projektu, ki je trajal več kot dve leti, je sodelovalo 14 občin pod strokovnim vodstvom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in predstavnikov vlade Velike Britanije. Ob koncu druge faze je izšla brošura v več jezikih, ki prikazuje kulturno in naravno dediščino vseh sodelujočih občin. Med njimi je tudi občina Dobrepolje. Na nedavno končanem sejmu Alpe-Adria je bil projekt prvič javno predstavljen. Več na strani 5 Na fotografiji: pogled na razstavni prostor naše občine. V tem svetem in jubilejnem letu 2000 ima velika noč še svoj poseben čar. S svojim sporočilom o Jezusovem vstajenju, ki so ga podkrepile številne priče, nas že dve tisočletji navdaja z veselim upanjem. Smrt ni večna, večno je življenje, zato se ga veselimo in to velikonočno veselje razširimo na vse ljudi. Posebno si želim, da bi v teh dneh občutili odrešenjsko veselje tudi vsi tisti občani, ki iz različnih razlogov trpijo razne telesne ali duševne muke. Mnogim, tudi našim občanom, trpljenja ne moremo odvzeti, toda Kristus je trpel in zmagoslavno vstal tudi zanje. Njegovo vstajenje naj nam bo kot jutranje sonce po težki nevihtni noči. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIM, DA RESNIČNO DOŽIVIJO VESELJE VELIKONOČNIH PRAZNIKOV KI SE NAJ V VAŠIH SRCIH NADALJUJEJO SKOZI VSE LETO 2000. Zupan Anton Jakopič Želimo vam vesele g • '^ifM^ in blagoslovljene i^^00^ velikonočne praznike. J^™^^*^ 27. aprila praznujemo dan upora proti okupatorju, 1. maja pa praznik dela. Čestitamo k praznikoma in vam želimo prijetno praznovanje. - Iz vsebine S seje občinskega sveta....................................3 Obisk predstavnikov nekdanjih SKD in SLS.......9 Gasilska vaja Sv. Anton 2000 ........................... 13 Prireditve za materinski dan............................18 Pogovor z Nežo Zrnec......................................16 Razpisi, razna obvestila....................................6 Državno taborniško tekmovanje v Dobrepolju.....................................................23 Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec maja. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu 120000161,4 Županova stran april 2000 In grob je bil prazen... V tisto prvo vstajensko velikonočno jutro se je kot blisk razširil glas Jezus je vstal od mrtvih. Ta dogodek je zaznamoval nadaljnja tisočletja. S tem svojim dejanjem je Jezus dokazal, da je Bog, da je božji sin. To je tudi največji njegov čudež od vseh, kar jih je naredil na zemlji. S tem nam je tudi hotel povedati, da Bog lahko stori vse, kar hoče. Neverjetna novica, ki je prestrašila marsikoga, zlasti pa vse njegove nasprotnike, kije vzbujala začudenje celo pri njegovih naj bližnjih, da jih je postalo strah. Šele sedaj so pričeli domnevati, da jim je o tem žc prej govoril in šele po vstajenju so doumeli, da Jezus ni samo dober človek, ampak je v njem božja moč. Kdo lahko premaga smrt? Samo tisti, ki je gospodar življenja, ki življenje daje. To pa je Bog. To je ta večni nedoumljivi, brezčasni, dobrot-ljivi, ljubeči in mogočni, pred katerim se priklone vsako koleno. To je "alfa in ornega", začetek in konec. Gospodar in kralj, ki pa vsakemu pušča popolno svobodo, da se sam odloči zanj ali je do njega brezbrižen. Dopušča mu celo možnost, da ga lahko tudi zanika. Toda ne glede na to, nas on vse sprejema takšne, kot smo in nas ima vse enako rad, tistega, ki je v naših očeh slab in tistega, ki je v naših očeh dober. Tega seveda tudi kristjani včasih ne moremo razumeti. In vendar je tako. To nam je Jezus pripovedoval v prilikah o delavcih, ki so delali na polju, eni ves dan, eni pol dneva, eni pa samo nekaj ur ali eno uro, pa so vsi dobili enako plačilo. Podobno v priliki o izgubljenem sinu. Kako krivično po naši materialistični logiki in kako enkratno po božji logiki.Vsakega Bog čaka kot ljubeči in odpuščajoči oče in kot ljubeča mati. Naš rojak dr. Zvone Štrubclj, ki nam je pred kratkim predaval, nam Boga prikaže kot očeta in mater v eni osebi, čudovita podoba Boga in v marsičem drugačna, kot si jo predstavljamo mi. In kako enkratno Bog dopušča, da si ga predstavljamo vsak po svoje, da ga ljudje častijo celo pod različnimi imeni, na različne načine, pa vendar enega večnega in nikoli do konca doum-Ijivega Boga. Kristjani gledamo podobo Boga v njegovem učlovečenem Sinu, ki nam je s svojim življenjem, delovanjem in predvsem s svojim vstajenjem od mrtvih pokazal pot po kateri naj hodimo skozi življenje. Mnogokrat zaidemo na stranski tir, mnogokrat je zašla tudi Cerkev kot celota, toda Bog nas vedno čaka z odprtimi rokami, ne zahteva niti opravičila, samo čaka nas. Papež je v imenu katoliške cerkve prosil odpuščanja vse, komur je naredila kakšno krivico, to njegovo dejanje naj vzpodbudi tudi nas, da odpremo svoja srca in se v teh velikonočnih dneh zamislimo nad samim seboj in poskušamo vsaj za trenutek velikonočno skrivnost razmisliti v tej luči. Bog se namreč javi vsakomur ne glede na nje- govo prepričanje, če mu samo da trenutek časa in trenutek miru in vsakega tudi ljubeče sprejme. Človek je duhovno in telesno bitje in šele, če sta oba pola primerno nahranjena, lahko uspeva, drugače se zlomi. Polnjenje psihiatričnih posvetovalnic in uživanje gore pomirjeval in mamil, je znak, da ne hranimo dovolj našega duhovnega pola. To nam danes govorijo že vsi resni svetovni misleci, pa jih največkrat nočemo vzeti zares. Velikonočni čas je pravi čas, da ta trend spremenimo. Začnimo pri sebi. In za konec. Veliko stvari je še, o katerih bi lahko pisal v teh dneh. O tekočih problemih in delih v občini, o politiki v državi, o padcu vlade o združevanju strank, o nepotrebnih zdrahah in politikantstvu. Lahko bi zbral tudi "velikonočno" temo v kateri tekmujejo vsi naši časopisi, namreč kako se barvajo pirhi, kako je potice pekla stara mama in kako dobra je šunka s štru-klji, in s tem odvedel misli daleč stran od prave velikonočne vsebine. Vsi pa vemo, da živimo v veliki duhovni praznini. Napolniti jo ne moremo z zunanjimi, kičastimi ali političnimi debatami. Verjemite mi, ko sem se o tem zamislil, se mi je zdelo kot greh, da bi v teh dneh in v tem svetem jubilejnem letu 2000 po Kristusu govoril o teh temah, ki kar nekako zvodeni-jo, če se samo hočeš malo bolj poglobljeno zamisliti nad enim samim stavkom, ki ga Rusi, na primer, uporabljajo za velikonočni pozdrav: "Kristus je vstal!" Vaš župan Anton Jakopič Neuradni rezultati volitev v svet Kmetijsko - gozdarske zbornice LISTA ŠT. MANDAT. PREJETIH GLASOV PREDLAGATELJ IZVOLJEN DRUŠTVO SKZ - SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA IN KMEČKA LISTA - DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA 1 444 DRUŠTVO SKZ - SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA IVAN LEVSTIK LJUBA TURK ŠEGA 1 300 rURK Šl GA I JUBA LJUBA TURK ŠEGA DRUŠTVO SLOVENSKO KMEČKO GIBANJE 1 240 DRUŠTVO SLOVENSKO KMEČKO GIBANJE JOŽE MAROLT JANKO DEBELJAK 1 229 DEBELJAK JANKO JANKO DEBELJAK STANE GODEC 115 GODEC STANE JOŽE TURK 84 TURK JOŽE VESNA BRELIH 64 BRI I IH VI SNA ZVEZA GOVEDOREJCEV SLOVENIJE 23 ZVEZA GOVEDOREJCEV SLOVENIJE 4 1.499 Rezultati na voliščih v Dobrepolju VOLIŠČE DR. SKZ-SL. KM. ZVEZA IN KM. LISTA -DR. DR.SLOV. KMEČKO GIBANJE ZVEZA GOVEDOREJCEV SLO JOŽE TURK STANE GODEC JANKO DEBELJAK VESNA BRELIH LJUBA TURK ŠEGA SKUPAJ VOLIŠČE 6 GASILSI DOM 18 45 1 2,5 1 2,5 1 2,5 12 30 4 10 3 7,5 40 100% 7 POD. ŠOLA 11 52,4 2 9,5 3 14,3 1 4,8 4 19 21 100% 8 POD. ŠOLA 31 59,6 6 11,5 2 3,8 1 1,9 4 7,7 1 1,9 7 13,5 52 100% OBČINA DOBRE 86 1 2 1 50 7 3 10 160 OLJE 53,8 0,6 1,3 0,6 31,3 4,4 1,9 6,3 100% S seje občinskega sveta Poročilo nadzornega odbora in sprejem zaključnega računa Svetniki so na 15. redni seji OS po hitrem postopku sprejeli osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 1999. Po županovi obrazložitvi in poročilu predsednika nadzornega odbora Staneta Skulja, se je razvila krajša razprava. Nadzorni odbor sicer ni odkril nepravilnosti v poslovanju, opozoril pa je na visoke stroške šolskih prevozov. Prvotni zakon je določal, da mora biti prevoz organiziran za učence prvih razredov in vse ostale učence, ki so oddaljeni več kot 4 km od šole. Občinski svet v prejšnji sestavi pa je sprejel sklep o prevozu vseh učencev, kmalu za tem je izšel zakon o varnih šolskih poteh. To je podražilo prevoz na več kot 13 milijonov tolarjev letno. Kljub temu so se svetniki zavzeli za racionalizacijo prevozov. Šoli so priporočili, da naredi analizo prevozov z več variantami, vendar mora biti pri tem v ospredju varnost otrok. Poročilo nadzornega odbora pa je poleg pobude za racionalizacijo prevozov vsebovalo tudi opozorilo za dosledno izvajanje zakonskih določil za pravilno uporabo proračunskih sredstev, kar tudi pomeni, da so uporabniki dolžni redno posredovati poročila o porabi sredstev. Občinski svet mora na pobudo nadzornega odbora zavzeti stališče do ponudb oz. sistema izbire izvajalcev, ki so financirani iz občinskih sredstev. Svetniki so se zavzeli, da mora biti ta problematika na dnevnem redu naslednje seje. Odlok zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge ponovno vrnjen v osnutek Na dnevnem redu pa je bil ponovno predlog odloka o ZN za stanovanjsko območje Predstrug, ki so ga svetniki na prejšnji seji zaradi številnih pomanjkljivosti in napak zavrnili. Odlok je bil že trikrat popravljen. Po županovih besedah ga je pri-pravljalka, sicer docentka na Fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo, tokrat maksimalno popravila, zato je predlagal, da bi odlok obravnavali kot predlog in ga z določenimi amandmaji končno sprejeli. S. Palčar, ki po županovih besedah v zakonitem roku ni poslal nobenih pripomb, pa je dejal, da je pridobil mnenje pravnih strokovnjakov in zahteval, da se ponovi celotna procedura sprejema odloka. Ko so svetniki pri obravnavi ponovno odkrili pomanjkljivosti in napake, so se odločili, da odložijo glasovanje do naslednje seje, do takrat naj se pripravijo potreb ni amandmaji. Poročilo o poslovanju Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica Občinski svet je potrdil predlog o imenovanju Staneta Jakiča za predsednika upravnega odbora MSRMG občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Novo imenovani predsednik bo opravljal funkcijo eno leto in bo zamenjal dosedanjega predsednika Jožeta Košaka. Svetniki so dali tudi soglasje k poročilu o poslovanju in rezultatih MSRMG v letu 1999. Za zadnji razpis sklada je bilo v občini Dobrepolje nekoliko več zanimanja. Sprejem poročila o porabljenih sredstvih iz samoprispevka Svetniki so bili seznanjeni tudi s poročilom o zbranih in porabljenih sredstvih občinskega prispevka za investicije v šolstvo, otroško varstvo in modernizacijo krajevnih cest. V razpravi ni bilo posebnih pripomb, člane sveta je zanimalo le to, koliko občanov ne plačuje samoprispevka. Občinska uprava meni, da samoprispevek plačuje približno 90 % vseh občanov. Medtem ko nekateri ob menjavi službe o tem takoj obvestijo občinsko upravo, drugi tega ne storijo. Zaradi tega občina o teh občanih nima podatkov o zaposlitvi. Občinska uprava ugotavlja, da posamezniki iščejo vse možnosti, da bi se izognili plačevanju samoprispevka. Sicer pa ta poteče že konec letošnjega leta. Da bi občina dobila tudi po letu 2000 nujna sredstva za investicije, razmišlja o uvedbi nadomestila za stavbno zemljišče, ki je po županovih besedah eden glavnih virov v drugih občinah. Ostali sklepi V nadaljevanju so svetniki soglašali, da občina odkupi parcelo, ki meji na zemljišče, na kateri stoji mrliška vežica. Ugodili pa so tudi prošnji občana, ki želi postaviti čebeljnjak 250 m iiHjaselja Zagori-ca. Ker gre za kmetijski <\f;ckl, ki je odda- KNJIŽNIC v - Adamičeva <■■> ljen več kot 50 m iz naselja, se mora s tem strinjati občinski svet. Sprejetih je bilo še nekaj drugih sklepov bolj ali manj formalne narave. Občinski svet o preimenovanju osnovne iole Na sejo je bil vabljen tudi Jože Kralj iz Zagorice, ki je občinskemu svetu razložil svojo pobudo za preimenovanje JVIZ OŠ Dobrepolje v OŠ Franceta in Toneta Kralja. V svoji utemeljitvi je poudaril, da sta umetnika občini v ponos in da bi bilo poimenovanje šole po njiju simbolična od-dolžitev in spomin na oba umetnika. Izpeljava postopka preimenovanja bi bila primerna v letošnjem letu, ko bo 100-letnica rojstva Toneta Kralja. Dejal je tudi, da je za novo poimenovanje že pridobil soglasje obeh umetnikovih sorodnikov in tudi fundacije Toneta Kralja. Svetniki so pobudo večinoma pozdravili, slišati je bilo le mnenje, da je potrebno pridobiti mnenje sveta šole in sveta staršev. Imenovali pa so tudi komisijo, ki naj bi našla najustreznejšo rešitev za novo imenovanje, ker je v sedanjem uradnem nazivu Jav-novzgojnoizobraževalni zavod (JVIZ), ker je v sklopu šole tudi vrtec. Komisijo sestavljajo: Jože Kralj, Ivan Grandovec in Anton Jakopič. Poročilo o opravljenih delih v občini Na pobudo svetnikov na eni od prejšnjih sej sta župan in tajnik poročala o opravljenih delih v občini v zadnjem obdobju. Povzetki iz poročila: "Veliko dela je bilo s projektom tako ime-novanih CRP-ov in PO POTEH DEDIŠČINE. Na projektu "Po poteh dediščine" je prvi rezultat izdana brošura v več jezikih, projekt CRPOv pa prehaja v fazo konkretnih projektov za posamezne institucije. * Na obisku je bil predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory. * Zbirajo se ponudbe za izvajalce melioracij. * Vsak ponedeljek so ogledi za pridobi- Posvet med prekinitvijo seje Iz občine SKLADEN REGIONALEN RAZVOJ V juliju 1999 smo dobili Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS 60/99), ki predstavlja novo poglavje v izvajanju regionalne politike v Sloveniji. Ker predstavlja Zakon nov izziv tako za gospodarstvo (in malo gospodarstvo), kot tudi za lokalno skupnost, bom v nadaljevanju predstavil povzetek omenjenega Zakona. tev prostorske dokumentacije. * Izdan je bil razpis za postavitev usmerjevalnih tabel. * Pripravljal seje zaključni račun. * Na področju komunale so v pripravi razpisi za pridobitev izvajalcev (čistilna naprava v Bruhanji vasi). * Pridobiva se dokumentacija za gradnjo Jakličevega doma. * Pričakujejo soglasje za gradnjo pločnika na Vidmu. * Urejanje dokumentacije za nakup zemljišča za gradnjo mrliške vežice in širitev igrišča v Strugah. Vprašanja, predlogi, pobude JANEZ PAVLIN je dal pobudo za dopolnitev hišnega reda za mrliško vežico in postavil vprašanje o začetku gradnje Jakličevega doma. Glede zadnjega je župan obljubil, da bodo uredili vse, kar je mogoče, da se bo gradnja začela še v letošnjem letu. Za nadomestni prostor za vaje posameznih skupin v času prenavljanja se bodo dogovorili. Naredili so izračun za dve investiciji. Ena od njih predvideva tudi sredstva, ki naj bi jih prispevali ministrstvi za šolstvo in šport in kulturo, vendar ta za zdaj še niso odobrena. TINA SHAVVISH je izpostavila dokončanje lekarne. Občina je gradnjo končala, trenutno pa sama lekarna opremlja notranjost. ALOJZ ERČULJ je vprašal glede sanacije asfalta na cestišču Videm - Podgorica. Dobil je zagotovilo, da bo v roku 14 dni sklicana komisija za pregled objektov. SLAVC PALČAR je postavil več vprašanj, na nekatera je dobil odgovor že na seji. Nekaj odgovorov na vprašanja: Odvoz kosovnih odpadkov bo predvidoma enkrat v poletnem času. Izvajalec bo dal poročilo o odvozu smeti na občinski seji. Odlok o kategorizaciji občinskih cest bo na dnevnem redu prihodnje seje, prav tako bo na isti seji obravnavan ureditveni načrt za območje Predstrug. Občina je zadolžena za vzdrževanje spominskih obeležij, vendar so v to vključena le tri. Nekaj drugih vprašanj: Kdo potrjuje cene dimnikarskih storitev? Kdaj bo popravljen kozolec proti Ponik-vam? Kaj lahko stori občina proti odlaganju mrhovine? Koliko nasipnega materiala je dobila občina v letu 1999 od kamnoloma? Izrečena je bila tudi pobuda za analizo pitne vode v vaseh, ki niso priključene na vodovod (Vodice, Tisovec, Hočevje). M. Steklasa Spodbujanje skladnega regionalnega razvoja temelji na ciljih: spodbujanje uravnoteženega gospodarskega, socialnega in prostorskega vidika razvoja, zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti med regijami s poudarkom na celostnem pristopu k razvoju podeželja, preprečevanje nastajanja novih območji z večjimi razvojnimi problemi, ohranjanje poseljenosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije, pospeševanje razvoja okolju prijaznega gospodarstva ter varovanje naravnih dobrin, naravne in kulturne dediščine in drugega javnega dobra. Zakon predvideva naslednje institucije: Svet za strukturno politiko, Agencijo za regionalni razvoj, Regionalno razvojno agencijo in Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Vsaka od institucij pa bo prevzela določene naloge v okvirjih koncepta politike regionalnega razvoja. Spodbujanje skladnega regionalnega razvoja izhaja iz načel: celovitosti izvajanja regionalne strukturne politike na celotnem ozemlju Republike Slovenije, partnerstva v obliki sodelovanja med državo in lokalnimi skupnostmi ter med javnim in zasebnim sektorjem, usklajevnja med državnimi resorji in lokalnimi skupnostmi pri načrtovanju spodbud, subsidiarnosti - višja teritorialna raven opravlja le tiste naloge, ki jih ne morejo učinkoviteje opraviti nižje ravni, programskega usmerjanja razvojnih spodbud za namene in utemeljene v regionalnih razvojnih programih in projektih, vrednotenja učinkov razvojnih spodbud z nadzorom zakonitosti postopkov dodeljevanja spodbud, trošenja in ugotavljanja uspešnosti, sofinanciranja skladnega regionalnega razvoja iz občinskih proračunov, državnega proračuna, zasebnih in drugih virov. Zakon predvideva delitev sredstev strukturne pomoči le v skladu z izdelanimi razvojnimi programi, ki morajo biti usklajeni s regionalnim razvojnim programom. Spodbude za skladen regionalni razvoj so usmerjene predvsem na področja: podjetniških vlaganj, razvoj infrastrukture regionalnega in občinskega pomena, tekoče poslovanje gospodarskih družb in usposabljanje kadrov za izvajanje regionalne strukturne politike. Za regionalne razvojne spodbude so predvidena sredstva v višini 0,5% (v prvem letu) in 1% bruto domačega proizvoda za vsako nadaljnje leto. Spodbude se delijo v obliki: subvencij, ugodnih posojil, poroštev, davčnih oprostitev in olajšav, kot so določene z davčnimi predpisi, podeljevanjem statusa ekonomskega območja, statusom območja za pospeševanje zaposlovanja, kapitalskih vložkov in drugo.. Posebne pozornosti so deležna področja s posebnimi razvojnimi problemi: ekonomsko šibka področja, območja s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo in razvojno omejevana obmejna in gorsko višinska področja. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je napisan tudi v skladu z dejavnostmi Slovenije pri njenem vključevanju v Evropsko unijo. Evropska unija že sedaj namenja del sredstev z naslova predpristopne pomoči Sloveniji (program PHARE, programi čezmejnega sodelovanja, Mul-ti beneficeary program, program ISPA za okolje in transport, SAPARD pomoč trajnemu razvoja kmetijstva in celovitemu razvoja podeželja in ostali programi pomoči). Predpristopna pomoč se bo nadaljevala do članstva Slovenije v Evropski uniji (po vstopu - članstvu v Evropski uniji je možno pomoč črpati iz drugih naslovov: strukturnih skladov, kohezijskega sklada, kmetijstva...). Za vse tiste, ki želijo izvedeti več o regionalnem razvoju in delovanju strukturnih skladov Evropske unije so v dokumentacijskem centru EIC- Euro Info Centra (stavba WTC, Dunajska 156, Ljubljana, telefon. 061/189-18-90, 189-18-85, E-mail: eic-Žpcmg.tradepoint.si) pripravili, poleg ostalih informacij, tudi pregled neperiodičnih publikacij o tej tematiki. NADALJEVANJE OBJAVE POVZETKOV RAZPISOV OBJAVLJENIH V URADNIH LISTIH RS Naslov: SOFINANCIRANJE IZVAJANJA PROGRAMOV TRŽNEGA KOMUNICIRANJA, PRODUKCIJE PRODAJNIH KATALOGOV, PROSPEKTNIH PUBLIKACIJ IN PROGRAMOV PRIDOBIVANJA MEDNARODNIH KONGRESOV UL št. 22, str. 1909, Slovenska nacionalna turistična organizacija Vsebina: sofinanciranje slovenskemu turističnemu gospodarstvu (pravne osebe in podjetniki na področju turističnega gospodarstva) za pripravo in izvedbo programov iz naslova razpisa, prednostno za aktivnosti na tujih trgih. Razpisana sredstva: 75 mio SIT. Sofinanciranje do 60% programa, vendar največ 400.000 (oz. 700.000) SIT. Rok za prijavo, Odpiranje vlog in delitev sredstev: 10.04.-60%, 28.08.-40%. Informacije in dokumentacija: 189 18 40, Klara Hauko, Iztok Altbauer, Ljubljana. Naslov: CELOVIT SKLOP RAZPISOV ZA TEKSTILNO, OBLAČILNO, USNJARSKO IN OBUTVENO INDUSTRIJO, UL št. 24 Naslov: PRESTRUKTURIRANJE PODJETIJ UL št. 26, str. 2445, Ministrstvo: za gospodarske dejavnosti Vsebina: za razvojne projekte gospodarskih družb, ki omogočajo izvajanje procesov prestrukturiranja. Razpisana sredstva: 712mio SIT za srednje in velike gosp. družbe. Sofinanciranje do 40% programa. Rok za prijavo: do porabe sredstev. NE SPREGLEJTE RAZPISA!! Naslov: FINANČNE INTERVENCIJE ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PROIZVODNJE HRANE ZA LETO 2000 UL št. 27, str. 3505, Vlada Republike Slovenije Vsebina: finančne intervencije ZA KMETIJSKA GOSPODARSTVA, FIZIČNE IN PRAVNE OSEB, ki opravljajo kmetijsko dejavnost (ali drugo v povezavi s tem področjem), različno od vrste razpisa. - Sredstva za neposredna plačila EKO 0: - Ukrepi za stabilizacijo trga - Neposredna plačila na površino za območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo EKO 1 - Slovenski kmetijski okoljski program EKO 2 nadaljevanje na str. 8 "Slovenske korenine - Po poteh naravne in kulturne dediščine" se predstavljajo Ljubljana, 22.3.2000 Danes na sejmu ALPE ADRIA prvič predstavljajo nov turistični proizvod Slovenske korenine - Po poteh naravne in kulturne dediščine", ki so ga na območju štirinajstih slovenskih občin: Bloke, Cerknica, Dobrepolje, Idrija, Kočevje, Kostel, Logatec, Loška dolina, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče pripravili s skupnim sodelovanjem Ministrstva za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano, britanskega Know-How Funda in sodelujočih predstavnikov lokalnih skupnosti. Gre za produkt, katerega osnovni namen je revitalizacija podeželskega območja v omenjenem prostoru štirinajstih slovenskih občin. Z vključevanjem območij in objektov naravne in kulturne dediščine, kot osnovne turistične ponudbe, se na eni str,mi nudi obiskovalcem zanimivo paleto možnosti za enkratna doživetja in preživetje prijetnega oddiha, na drugi pa priložnost lokalnim prebivalcem in podjetnikom, da tržijo svojo ponudbo ali z njo začnejo. Na podlagi pozitivnih izkušenj prvega projekta"Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine", kije nastal pred tremi leti, je i o /c drugo zaokroženo območje v Sloveniji, ki celostno ponuja "regionalno" zasnovan turistični proizvod. Ta sledi trendom sodobnega turističnega razvoja v svetu, kjer ima kulturni turizem čedalje večji pomen. Projekt je nastajal skupaj s strokovnjaki iz Velike Britanije od leta 1998. Ves čas izvedbe so intenzivno sodelovale vse lokalne skupnosti in zainteresirani posamez n i k i - predstavniki privatnega sektorja, ki naj bi postali osnovni nosilci prihodnjega razvoja. Ponudba novega turističnega proizvoda ponuja zanimive vsebine, kot so: Partizanska bolnica Pranja, (irad Revver-kenegg, I lotedršica, Rakov Škocjan, Grad Snežnik, Bloke, retje, Nova Štifta, Primož Trubar,Grad Kostel, Dobrcpolje,Ribnica, Kočevski gozdovi, Sedem cerkva v dolini Petra Klepca,... Trženje projekta, ki se danes prvič predstavlja, se bo izvajalo tako na domačem kot na tujem tržišču s pomočjo Nacionalne turistične organizacije in seveda marketinške službe projekta, ki bo profesionalno usposobljena ravno za izvajanje teh aktivnosti. Poleg tega je to tudi priložnost) da potovalne agencije, ki pokrivajo"inco-ming", popestrijo svojo ponudbo v Sloveniji s tem izredno kvalitetnim turističnim proizvodom slovenskega podeželja, ki istočasno nudi možnost spoznavanja bogate naravne in kulturne dediščine ter s tem kulturne in preteklega načina življenja in dela ljudi, kakor tudi tradicije in običajev, ki so zaznamovali ta del Slovenije. V procesu približevanja EU je pričakovati, da bodo projektne vsebine podprte tudi s strani strukturnih skladov, oziroma i/ naslova predpristopne pomoči Sloveniji iz Bruslja, predvsem s pomočjo programov SAPARD in PHARE. To daje dosedanjim in prihodnjim aktivnostim še poseben pomen, saj je pričakovati hitrejšo realizacijo nekaterih ključnih podprojektov, v smeri kvalitetnejšega zagotavljanja ponudbe na podeželju na območju občin od Osilnice do Gerkna. Za vse podrobnejše informacije vam je na voljo pisarna začasnega upravljalskega združenja projekta v Ribnici, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica, tel. 061 8369 330, fax 061 8369 335, e-mail: obcina-ribnica@ siol.net. ZAKLJUČENA JE II. FAZA PROJEKTA "Slovenske korenine -Po poteh naravne in kulturne dediščine" Po dobrih dveh letih se je zaključila II. faza projekta "Po poteh dediščine - Slovenske korenine". Projekt je skupaj pripravljalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, vlada Velike Britanije s strokovnjaki iz Know How Fund-a in 14 občin. Ob zaključku II. faze je bila izdan prospekt, brošura, ki, kot je rekel direktor projekta Peter Nizette, ne more zadovoljiti vseh okusov in želja, vendar bo kot marketinško orodje služila svojemu namenu - animaciji obiskovalcev. Namen izdane brošure je, da spodbudi zavest o naravni in kulturni dediščini na območju 14 občin od Cerkna pa do Kolpe, vendar sama ne bo pripeljala obiskovalcev. Potrebno bo oblikovati pakete kot del marketinških aktivnosti v naslednji fazi razvoja projekta. V okviru projekta je bilo v zadnji fazi izvedenih 13 delavnic celostnega razvoja podeželja, rezultat delavnic je 77 individualnih in 56 skupnih podprojektov, ki jim bodo strokovnjaki še določili prioriteto in bodo posamezniki in občine z njimi lahko kandidirali že na letošnje javne razpise. Projekt je bil širši slovenski javnosti prvič predstavljen na sejmu Alpe Adria 2000, ki je potekal od 21. do 25. marca v Ljubljani. Še dodatno je bil projekt predstavljen na Forumu, v programu katerega je bil za novinarje na lokalni in državni ravni, predstavnike institucij na državni ravni, župane občin in ostale vabljene obiskovalce pripravljen bogat kulturni program. Iz naše občine je so- delovala dramska skupina Scena z odlomkom iz Jakličeve Neveste s Korinja, ki so jo odigrali v domačem narečju, župan Anton Jakopič pa je privlačnosti občine prav tako predstavil v dobrepoljskem narečju. Za novinarje je bila naslednji dan še posebej pripravljena tiskovna konferenca. Na samem sejemskem nastopu v petek, 24 . marca se je občina Dobrepolje predstavila skupaj z občino Velike Lašče. Nastopili smo s promocijskim materialom občine in obeh turističnih društev, od prospektov, karte občine do Jakličevih knjig in Dobrepolj-sko - Struškega zbornika, z izdelki suhe robe in eksponati z natečaja TD Dobrepolje -Dobrepoljski spominek. Kulturni program, ki je bil tudi sestavni del našega nastopa, so oblikovali: kvartet Beati, dramska skupina Scena, Jože Zajec s svojimi violinskimi citra-mi, in harmonikar Stanko Meglen. Na sejmu je bilo prikazano izdelovanje zobotrebcev, v kulinarični ponudbi so svoj širok izbor izdelkov prikazali iz Pekarne Blatnik, prizadevne članice Društva podeželskih žena pa so razstavile in ponudile značilne dobrepolj-ske jedi. Marija Kramžar Dobrepoljci na sejmu Alpe-Adria Na sejmu Alpe-Adria, ki je bil v Ljubljani od 21. do 26. marca, je bil prvič javno predstavljen projekt "Slovenske korenine - Po poteh naravne in kulturne dediščine". Na sejmu smo bili prisotni 24. marca, razstavni prostor pa smo si delili z občino Velike Lašče. S ponudbo promocijskega materiala in predstavitvijo dobrepoljskih posebnosti je razstavni prostor vzbudil precejšnjo pozornost obiskovalcev sejma. Tudi zato, ker se je posebno v popoldanskem času neprestano kaj dogajalo. S krajšimi vmesnimi premori so se predstavili: kvartet Beati, dramska skupina Scena, Jože Zajec z violinskimi citrami in harmonikar Stanko Meglen. Mimoidoči obiskovalci so si lahko ogledali izdelovanje zobotrebcev, pokusili izdelke Pekarne Blatnik in značilne dobrepoljske jedi, ki so jih pripravile članice DPŽ Do-brepolje - Struge. Razstavni prostor je nudil na ogled vzorce z natečaja "Dobrepoljski spominek" in promocijski material, ki so ga prispevali občina, Turistično društvo Dobrepolje in TD Podgora. Dobiti je bilo mogoče tudi karto občine, Jakličeve knjige in zbornik Naši kraji in ljudje. M. Steklasa Župana občin Kočevje in Velikih Lašč opazujeta dogajanje v dobrepoljskem delu razstavnega prostora Nastop skupine Scena Živahen pogovor z županom občine Velike Lašče Jožetom Zakrajškom Marija Kramžar, Anka Hočevar in Anica Prijatelj so na sejmu zastopale dobrepoljsko občino OBČINA DOBREPOLJE RAZPISUJE KREDITIRANJE KMETIJSTVA IZ BANČNIH SREDSTEV IN SUBVENCIONIRANI OBRESTNI MERI IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE DOBREPOLJE 1. Sredstva se bodo dodeljevala iz razpoložljivega kreditnega potenciala v višini 15.000.000,00 SIT. Kredit je za kreditojemalca brezobresten, plača samo TOM. Obresti bodo poravnane iz občinskega depozita vezanega v ta namen. Krediti se vodijo v SIT. Doba vračanja posojila je 5 let. 2. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - gradnjo, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije; - nakup in posodobitev opreme; - razširitev, posodobitev in pridobivanje novih možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot so kmečki turizem, domača in umetna obrt, kmetija odprtih vrat itd. - za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč; - za programe predelave in trženja. 3. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki: -v preteklem obdobju niso koristili kreditov za te namene; -so kmetijski zavarovanci; -so kmetje, ki imajo kmetijsko izobrazbo ali naslednika s kmetijsko izobrazbo; -imajo ekološko primernejši program; -z naložbo povečujejo površino kmetije ali zaokrožajo zemljišča. Upošteva se tudi ekonomsko upravičenost naložbe. 4. Lastnoročno napisani vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo: -vloga za podporo investicij - bančni obrazec, ki se dobi na občini; -zapisnik o terenskem ogledu investicije (poda ga občinski odbor za kmetijstvo); -osnovne podatke o kmetiji (kmetijska svetovalna služba); -izjava o zagotovljenih lastnih sredstvih; -tekoče potrdilo o statusu kmeta oz. v primeru, da se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom, domačo in umetno obrtjo oz. kmetijo odprtih vrat, še odločbo o izpolnjevanju pogojev, ki ga izstavi oddelek upravne enote, pristojen za gospodarstvo; -pri gradnji, prenovi in adaptaciji gospodarskih objektov kmetije pa še zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun celotne investicije; -posestni list s stanjem za tekoče leto, ki ne sme biti starejši od enega meseca; -če prosilec ni lastnik, pa še soglasje lastnika ali upravljalca kmetije, da se strinja z nameravanimi deli in najemno pogodbo, sklenjeno najmanj za dobo vračanja kredita; -za nakup opreme, predračun ali račun; -za nakup kmetijskega zemljišča overjeno kupoprodajno pogodbo in izjavo kreditojemalca, da zemljišče ne bo prodal naslednjih 5 let. 5. Višina posojila je odvisna od namena investicije, razpoložljivih sredstev in števila vlog. Višina posojila se lahko dodeli v obsegu: -v primeru gradnje ali nakupa zemljišča najmanj 300.000 SIT do največ 2.000.000 SIT. Posojilo ne sme presegati 50% vrednosti celotne investicije. 6. Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na uradu Občine Dobrepolje. Razpis velja do porabe sredstev oziroma do 31.12.2000. Župan Občine Dobrepolje Anton Jakopič Na podlagi Odloka o ustanovitvi Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (Uradni list RS, št.70/96, Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 10/96), v skladu s Statutom Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za projekte malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in ivančna Gorica ter po pooblastilu upravnega odbora Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica z dne 03. 04. 2000, Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (v nadaljevanju Sklad) skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavlja VI. JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. I. PREDMET RAZPISA Sklad skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo razpisuje posojilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skupnem znesku 50.000.000 tolarjev. Namen posojil: - odpiranje novih delovnih mest, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme ali njena obnova. II. MERILA IN POGOJI Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo: - samostojni podjetniki in - podjetja v zasebni in mešani lasti. Sedež in dejavnost samostojnega podjetnika ali podjetja mora biti na območju občin ustanoviteljic Sklada. Posojila se prednostno dodeljujejo dejavnostim: - ki zagotavljajo delovna mesta, - ki so izvozno usmerjene, - ki omogočajo razvoj turizma, - ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva, - z visoko stopnjo inovativnosti, - ki uvajajo sodobne tehnologije. Posojila se daje: - za dobo do 5 let, - obrestna mera TOM + 1 %, - stroški odobritve 0,5 %, - stroški spremljave 0,15 %, (Izračunava se od neodplačane glavnice in sicer enkrat letno-od drugega leta naprej). - zavarovanje: hipoteka na nepremičninah in premičninah, solidarno poroštvo, zavarovanje pri zavarovalnici, bančna garancija ipd. III. VSEBINA VLOGE Podjetja morajo vlogi priložiti: 1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Sklada), 2. podatke o registraciji in akt o ustanovitvi podjetja, 3. obvestilo Zavoda RS za statistiko o razvrstitvi po dejavnostih, 4. bilančne podatke za zadnji dve leti, potrjene s strani Agencije RS za plačilni promet, 5. podatke o tekočem poslovanju, 6. karton deponiranih podpisov, 7. BON - 2 obrazec ali BON - 3 obrazec, 8. poslovni načrt oz. investicijski program z gradbeno dokumentacijo - za novogradnje in dograditev objektov, 9. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo pri gradnji poslovnih prostorov - gradbeno dovoljenje - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazila o lastništvu - predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo pri adaptaciji poslovnih prostorov - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo - predračunsko vrednost adaptacijskih del - pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik pri nakupu osnovnih sredstev - predračun oz. račun osnovnega sredstva pri investiciji v ekološko sanacijo - investicijski program ter mnenje ustrezne inšekcijske službe 10. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku). Samostojni podjetniki morajo vlogi priložiti: 1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Sklada) 2. tekoči izpisek iz registra samostojnih podjetnikov 3. priglasitveni list samostojnega podjetnika 4. obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti 5. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih 6. davčna napoved z bilanco stanja in izkazom uspeha za zadnji dve leti, 7. podatke o tekočem poslovanju 8. potrdilo o prometu na žiro računu 9. potrdilo o (ne) blokadi žiro računa 10. poslovni načrt oz. investicijski program z gradbeno dokumentacijo -za novogradnje in dograditev objektov, 11. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo pri gradnji poslovnih prostorov - gradbeno dovoljenje - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu - predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo pri adaptaciji poslovnih prostorov - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti za prosilca za posojilo - predračunsko vrednost adaptacijskih del - pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik pri nakupu osnovnih sredstev - predračun oz. račun osnovnega sredstva pri investiciji v ekološko sanacijo - investicijski program ter mnenje ustrezne inšpekcijske službe 12. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku) IV. ROK ZA PRIJAVO Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave je do 15.05.2000 oz. do porabe namenskih sredstev. Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne. Upravni odbor Sklada bo v 30 dneh po roku za prijavo odločal o dodelitvi posojil. Vse potrebne informacije dobite na sedežu Sklada pri ga. Božič na tel.: 778-384, 778-385. Predsednik: Stane Jakič l.r. Razpisi, politične stranke nadaljevanje s str. 4 in EKO 3 (tudi za ekološko kmetovanje). Razpisana sredstva: 18.693 mio SIT. Rok za prijavo: različno po vrstah intervencij, do 30.05.2000 ali drugi različni termini - glej UL. Obrazci, vloge in informacije pri območnih enotah kmetijske svetovalne službe in kmetijskih zavodih. Naslov: ZBIRANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI ZA LETO 2001 UL št. 29, str. 2866, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Vsebina: Predlogi programov in projektov s področja kulturnih dejavnosti za dejavnost: glasba, gledališ-čejutke, folklora, film, video, ples, likovno ustvarjanje in fotografija, literatura in multimedijski projkti. Razpis je za registrirana kulturna društva in njihove zveze. Rok za prijavo 31.05.2000. Dokumentacija in informacije: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Štefanova 5, Ljubljana. Naslov: ZBIRANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI ZA LETO 2001, KI JIH BO FINANCIRALA RS IZ DELA PRORAČUNA ZA KULTURO UL št. 29, str. 2867, Ministrstvo za kulturo Vsebina - predloge zbira: Ministrstvo za kulturo za področja: književnost in založništvo, uprizoritvene umetnosti, glasba, ples, balet, vizualne in avdiovizual-ne umetnosti, posredovanje koncertnih dogodkov, gledaliških predstav in drugih kulturno-umetniških dogodkov... Uprava RS za kulturno dediščino za področje varstva kulturne dediščine (tudi mednarodno sodelovanje).... Arhiv RS za področje varstva arhivskega gradiva. V sklopu je tudi razpis štipendij s sofinanciranjem šolnine na umetniških smereh v RS za šolsko leto 2000/2001 in štipendij za izpopolnjevanje in študij v tujini.... Rok za prijavo 17.05.2000, dokumentacija in informacije: glej Uradni list. Naslov: DODELJEVANJE POSOJIL IN KAPITALSKE NALOŽBE V GOSPODARSKE DRUŽBE ZA NEMENE SANACIJE UL št. 29, str. 2872, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova ul. 5, Ljubljana. Vsebina: dodeljevanje posojil in odkup kapitalskih deležev v gospodarskih družbah za namene sanacije, iz uporabe dela kupnin v letu 2000. Za srednje ali velike gospodarske družbe. Rok za prijavo je do porabe sredstev kupnin. Dokumentacija in informacije: Igor Naglic, tel. 061/ 178-32-66. Naslov: SOFINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V ŠOLSKEM LETU 2000/2001 U L št. 31, str. 3041, Ministrstvo za šolstvo in šport. Župančičeva 6, Ljubljana Vsebina: sofinanciranje izobraževalnih programopv in infrastrukturnih dejavnosti v izobraževanju odraslih (izobraževanje po jevnoveljavnih programih, študijski krožki, Usposabljanje za življensko uspešnost in Družinsko pismenost, študijski krožki, državljansko in splošno izobraževanje ..... Razpisana sredstva: 391,5 mio SIT. Rok za prijavo: 27.04.2000. PODROČNI CENTER ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA d.o.o. Ribnica 00 SKD DOBREPOLJE-STRUGE IN U0 SLS PODRUŽNICA DOBREPOLJE O ZDRUŽITVI Ko to pišem, je nova stranka, ki bo nastala za združitvijo SKD in SLS tako rekoč že pred vrati. Upam samo, da bodo vse stvari tekle tako, kot je prav in da bomo v soboto vsi skupaj ugotovili, da smo z združitvijo naredili pomemben korak za boljšo prihodnost našega naroda. Združiti pa se bo treba tudi na lokalnem nivoju. Zato smo se v sredo, 12.4. srečali člani OO SKD in UO SLS v naši občini. Soglasno smo menili, da se moramo na lokalni ravni združiti takoj, ko bo formalno nastala nova stranka. Tudi trenutno nestabilno politično stanje v Sloveniji zahteva čimprejšnjo ureditev vseh formalnosti v zvezi z združitvijo, da se bomo potem lahko takoj posvetili drugim vprašanjem in skupaj storili vse potrebno, da bo nova stranka verodostojno izpolnila vsa pričakovanja. Organe in vodstvo nove stranke v naši občini bodo na skupnem občnem zboru izvolili vsi člani obeh bivših strank, se pravi vsi člani nove, združene stranke. Tako bo v največji meri zagotovljena popolna demokracija, obenem pa bo nova stranka začela delovati z ljudmi, ki jim bo članstvo izkazalo največ zaupanja. Zadovoljen sem, da seje projekt združevanja približal koncu in da bomo lahko kmalu polni novega zagona začeli delati tako, kot bo najbolje za slovenski narod, slovensko zemljo, slovenski jezik, skratka za slovensko prihodnost. Janez Tomšič predsednik OO SKD Dobrepolje-Struge Med nami se prebuja pomlad, simbol novega življenja in novega začetka. Pomlad je dih novega življenja kot praznik velike noči, v kateri je Kristus za večno premagal smrt. Tudi mi se veselimo življenja in radostno prepevajmo: "Kristus je vstal!" Vsem občanom želimo globoko doživete velikonočne praznike. Vstali Kristus naj vas napolni z veseljem in upanjem. OO SKD Dobrepolje-Struge UO SLS Podružnica Dobrepolje Predsedn ik Pfedsedn ik Janez Tomšič A n ion Jakopič Razpis za povračilo stroškov prepisa pri nakupu ali zamenjavi kmetij- skih zemljišč Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za povračilo stroškov prepisa kmetijskih zemljišč. Na razpis se lahko prijavijo kmetje, ki so prebivalci občine Dobrepolje, ki so ali bodo v tekočem letu zamenjali ali dokupili kmetijsko zemljišče tako, da bo nova skupna parcela velika najmanj 1 ha. Občina bo poravnala stroške pogodbe in takse za vpis v zemljiško knjigo in pri zamenjavah tudi morebitni prometni davek. Pri prodajah plača prometni davek prodajalec. Prijavi s točnim naslovom prosilca je potrebno priložiti: 1. kupno ali menjalno pogodbo 2. mapno kopijo situacije 3. sklep o vpisu v zemljiško knjigo 4. potrdila o vplačanih stroških pogodbe in taksah za vpis v zemljiško knjigo, pri menjavah tudi potrdilo o plačilu davka 5. število tekočega ali žiro računa prosilca 6. potrdilo o statusu kmeta Če je menjava med dvema lastnikoma se stroški povrnejo tistemu, ki je z menjavo parcelo zaokrožil na skupno površino 1 ha in ima potrdilo o statusu kmeta. Sredstva se po prejemu pravilne dokumentacije nakažejo na tekoči ali žiro račun prosilca. Skupni znesek razpoložljivih sredstev je 400.000,00 SIT. Razpis velja do konca leta 2000 oziroma do porabe sredstev. Občina Dobrepolje župan Obisk predstavnikov nekdanjih SLS in SKD "Spet se prebuja pomlad, pred desetimi leti se je prebujala politična pomlad. Ta se je v teh desetih letih malo ohladila, zdaj so spet znaki za novo politično pomlad." S temi besedami je Brane Brodnik, podpredsednik OO SKD Dobrepolje-Struge, 16. marca v Jakličevem domu na Vidmu odprl srečanje občanov z najvišjimi predstavniki zdaj že nekdanjih SLS in SKD. Na pobudo predsednika OO SKD Dobrepolje-Struge Janeza Tomšiča so se srečanja udeležili predsednik SKD Lojze Peterle, podpredsednik SLS dr. Berta Jereb, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But in poslanec SLS v državnem zboru Leon (! OS tiša. Močni delegaciji so se pridružili tudi predstavniki regije in sosednjih občinskih odborov. To je bil še čas intenzivnih sestankovanj in dogovarjanj o združitvi SKD in SLS, zato o kakšnih dokončnih odločitvah in novih stališčih tako ene kot druge stranke nismo slišali. Pogovor je potekal v duhu volilnega leta in združevanja, pri čemer so gostje v svojih uvodnih izvajanjih predstavili del svojih pogledov na dogajanje v obeh strankah in v slovenski politiki na sploh. Opaznejših nasprotij med predstavniki obeh strank ni bilo čutiti, le v pogledih na konkretnejše rešitve pri poteku združevanja je bilo še zaznati določene razlike. Kljub temu je celoten pogovor izzvenel v pričakovanju skorajšnje združitve strank. To je bilo zaznati tudi med poslušalci, saj so bili med njimi v veliki večini člani SKD in SLS. Tako je soorganizator srečanja Anton Jakopič izrazil veliko zadovoljstvo, da se zadeve odvijajo v"želeno smer" in ponovno poudaril svoje stališče o evropski primerljivosti strank, pri čemer je izrazil prepričanje, da bo nova združena desnosredin-ska stranka najmočnejša v Sloveniji. "Če imamo v Sloveniji že močno levo- sredinsko opcijo, je jasno, da moramo imeti še močno desnosredinsko opcijo. Že to je dovolj velik razlog za združitev," je dejal Franc But in dodal:"Kdor bo pripeljal državo v Evropsko zvezo, bo zagotovo vladal še naslednja štiri leta." Po njegovem so te volitve pomembne tudi zaradi drugih potrebnih sprememb v državi. Pri tem je izpostavil krizo vrednot, šolski sistem itd. Lojze Peterle je govoril o poteku združevanja in problemih, ki pri tem nastajajo. Najmanj težav povzroča programska usklajenost, nekoliko težje je pri izbiri imena stranke in evidentiranju kandidatov za najvišje vodstvo združene stranke. Dr. Berta Jereb je ob tem dejala, da v SLS prevladuje mnenje o kandidaturi "tretjega" človeka. To varianto so podprli tudi vsi razpravljala iz OO SKD Dobrepolje-Struge in UO SLS podružnica Dobrepolje. V nadaljevanju je Peterle opozoril, kaj vse čaka prihodnjo vlado, saj so se nakopičili gospodarski problemi, na mnogih področjih vlada zmeda, zadolženost pa je trenutno že večja, kot je bila v prejšnji državi. Tudi Leon Gostiša je poudaril potrebo po ustanovitvi močne desnosredinske stranke, kakršne so ustvarile moderno Evropo in izvirajo iz tradicionalnih vrednot. Taka stranka bo tudi v Slovenijo prinesla zbistritev političnega prostora. Dr. Berta Jereb pa je dodala: "Potrebno je, da se naučimo pogovarjati in razmišljati v smeri: kar je dobro za nas, je dobro tudi za druge in obratno." Ni pa bila navdušena nad izstopom SLS iz vlade ob zdru- žitvi. Nekaj vprašanj so postavili tudi poslušalci. Eno od vprašanj je bilo, kako po izstopu SLS iz vlade ostati medijsko in politično dovolj prisoten v javnosti. Ob tem vprašanju se je med drugim razvila tudi razprava o medijih in njihovi pristranosti. O tem problemu je Anton Jakopič dejal naslednje: " Naši novinarji so se šolali v prejšnjem sistemu. Šli so tako rekoč skozi rdeči lcmenat. Kdor je napravil to fakulteto, ni potreboval cenzure in je še danes ne potrebuje, ker je v njem prisotna samo-cenzura. 50-letna indoktrinirana vzgoja se pozna še danes." "Povprečen Slovenec ne bere dovolj kritično," je k temu dodal Janez Tomšič. Pogovor je tekel tudi o tem, kako priti do alternativnega časopisa - dnevnika, vendar so ugotovili, da glede tega slabo kaže, ne le zaradi finančnih problemov, ampak tudi zaradi kasnejšega naročanja nanj oziroma njegove prodaje, saj se je pokazalo, da Slovenci ostajajo pri naročilih na sedanje dnevnike. Celo več, najraje berejo tako imenovani rumeni tisk. Žal, to velja v precejšnji meri tudi za bralce, ki so sicer desno usmerjeni. "Tudi če bo prišlo do nastanka novega dnevnika, bo zagotovo propadel, če se nanj ne bomo naročali," je še dodal Anton Jakopič. Poslušalce v dvorani je zanimalo tudi to, kako se bo združevanje SKD in SLS odražalo na lokalni ravni. Lojze Peterle je o tem napovedal možnost nekega prehodnega obdobja, v katerem bi se obe stranki na lokalni ravni dogovorili o postopku združevanja in volitvah. Srečanje, ki je imelo tudi namen pospešit i združevanje strank, je dokazalo, da za dosego končnega cilja ni velikih ovir ne na državni ne na lokalni ravni. Nenazadnje je to dokazalo tudi kasnejše politično dogajanje v državi. M. Steklasa Voditelj srečanja Brane Brodnik Leon Gostiša, mag. Franc But, dr. Berta Jereb in Lojze Peterle Kultura Trinajsti in štirinajsti marec 2000 v Kulturnem domu Grosuplje lahko imenujemo pravi otroški gledališki maraton Produkcija je velika, navdušenje tudi. Najbrž, daje to pravi čas, da začnemo razmišljati tudi o boljši kvaliteti predstav in bolj odločni podpori šol tej dejavnosti: več načrtnih ogledov predstav in več izobraževanja za mlade igralce in njihove mentorje. sno podobo, je kar zapleteno. Posebej pa otroci rabijo čisto opredelitev prostora in vsebine, seveda še bolj natančno kot malo starejši. Potem so lažje prepričljivi in igraje bolj sproščena. Zato je dobro, da sta mentorici vsaj dve, saj ena sama težko zmore usklajevati delo z otroki - igro in obenem še tehnično stran predstave. Seveda pa se pri skupinah, ki so i/, višje stopnje in o življenju že drugače razmišljajo, zahteva več in drugače. Če igrajo zahtevnejši tekst, je tu že pomembnejša dramaturgija, probleme, ki jih lc ta obravnava, je tako treba temeljito obdelati. In spet se zamentorja odpira nov način dela z mladostnimi igralci. Predstava mora funkcionirati kot živ organizem: z začetkom, jasno opredeljenim vrhom in končnim razpletom. O vsem tem seje treba pogovoriti, kako mlade igralec pripeljati na samosvoj način do tega. Brez te jasnosti se lahko na odru zgodi samo kaos, zatikanje pri tekstu, slab ritem predstave, pa še kaj. Sicer pa velja tudi pravilo, da se učitelj od učenca kaj nauči, seveda če ga RDEČA KAPICA - Dramski krožek predmetne stopnje OŠ Dobrepolje Kot selektor sem si do 28. marca 2000 ogledala kar pet območnih srečanj otroških gledaliških, lutkovnih in mladinskih skupin v Kočevju, Ljubljani in okolici (Rakitna), Ljubnem in v (Grosupljem. Vsega skupaj torej kar devetintrideset predstav. Od tega je krepek delež odmerjen za našo Območno izpostavo Ivančna Gorica, saj se je na srečanje prijavilo kar štirinajst skupin, med temi ena lutkovna in dve mladinski. Torej je stanje dobro, zanimanje za gledališče veliko. Moja pripomba je le ta, da bi morale šole malo bolj podpreti mentorice pri njihovem delu in izobraževanju (ogledati si čim več predstav z igralci vred, se udeležiti različnih delavnic in s tem izboljšati izbor otroških dramskih tekstov). Vse to pomaga in dobro vpliva na rojstvo izvirne ideje, ki varno pripelje do gledališke predstave. Do njene prepričljivosti, vznemirjenosti, sproščenosti in seveda dobre igre. Skupin je vsako leto več, letos kar tri več kot lani. Med igro je bilo veliko manj zadreg. To pomeni tudi bolj tekočo predstavo in pa boljšo seznanjenost z vsebino. Pohvaliti moram mentorje, ki otroke za igro navdušijo in kljub okoliščinam (izmenski pouk, vozni red prevozov šolarjev, vedno premalo denarja, usklajevanje z ostalimi dejavnostmi, ..) stvari pripeljejo do konca. Lepo pozdravljam tiste, ki so se prvič predstavili med nami. Ker so bili prijetna osvežitev, povabljeni tudi naslednje leto. Mladi igralci, naj povem, da jih je bilo vseh skupaj 235, pa so bili letos še posebno radovedni. Hoteli so povratno informacijo o njihovi igri na odru kar takoj. Upam, da zato, ker si želijo biti drugo leto samo še boljši. Teksti so bili letos raznovrstni - od čiste pravljice do glasbene pravljice k hladni odtujenosti današnjega časa, ki vodi v drogo in kriminal. Najpopularnejša je bila igra Vike Gro-bovšek z naslovom KAJ SE SKRIVA ZA VELIKIM TREBUHOM, ki smo jo videli uprizorjeno kar trikrat. Gledališče za razliko od drugih umetnosti v sebi združuje besedo, sceno in kostume ter glasbo. Te štiri komponente združiti v lepo estetiko in ja- pravilno usmerja. Torej odprite mladim igralcem vrata svobode, dopustite jim skok v svet domišljije, ki jim je kot radovednim bitjem že v naravi. In če sami zahtevajo še več, naj bi jim dali še več. Na medobmočnem srečanju v Kočevju, kjer sc bo predstavilo enajst skupin, nas bodo zastopale tri skupine: Zajčki VVZ Kckec Grosuplje s predstavo -Guido Genechten: UHLJI TAKŠNI IN DRUGAČNI, mentorice Slave VVcchtcrs bach, gledališka skupina Osti -žek OŠ Ponikve - Matej Rode: PRAVLJICA O POMLADI z mentoricama Matejo Hočevar in Martino Pihaj in otroška gledališka skupina Kratkohlač-niki KI) Zagradec - Vika Gro-bovšek: KAJ SE SKRIVA ZA VELIKIM TREBUHOM mentorice Katje Šuštar. Skupino OŠ Šmarje -Sap TO NI PRAVLJICA-priredba po Dragi Potočnjak mentorice Belke Jamnik pa boni zaradi vsebine igre predlagala v ogled selektorju za Festival gledaliških vizij. Vsem tem skupinam želim še veliko nastopov in pa polnih dvoran. Saj je reakcija publiki' nekakšen motor za igralca. In naj vsi, ki delajo gledališče, ne pozabijo na njegovo magičnost. Saj predstave in teksti vedno ostajajo, uprizoritve in zasedbe pa se menjajo. Mentorice in mladi igralci imajo težko nalogo, da pokažejo na umetniški potencial teksta pa tudi na svojo igralsko moč, energijo in odnos do sve- SMETANOVI KOLAČKI - Dramski krožek OŠ Dobrepolje ' I Jm PRAVUICA O POMLADI - Gledališka skupina Ostržek OŠ Ponikve ta. Boljši bodo, več bo publika zahtevala od njih. In bolj zahtevna publika zna razločevati dobro od slabega. Zal je v času populizma, ki ga zdaj živimo, publika vse manj zahtevna. In otroško gledališče ima v tem pogledu važno nalogo, saj je skorajda prvo, ki začenja vzgajati mlado publiko. Le pogumno v atmosfere novih, še boljših predstav! Simona Zore Ramovš, za Sklad R Slovenije za LKD Ol Ivančna Gorica Kvartet Beati vabi na prvi samostojni koncert, ki bo v ponedeljek, 1. maja ob 20. uri v cerkvi sv. Martina v Podpeči. Program bo povezoval Igor Ahačevčič. LEPO VABLJENI! TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOL JE vabi S TOmTOM KRAIJ6M v Posočje Ponovno vas vabimo, da se udeležite edinstvenega strokovno vodenega ogleda, kjer bomo od blizu spoznali umetnine, način ustvarjanja in cerkve, v katerih je ustvarjal in slikal naš veliki rojak in umetnik Tone Kralj iz Zagorice. Ogled bo V SOBOTO, 13. maja z odhodom avtobusa z Vidma ob 7. uri in Ljubljane ob 8. uri (Kongresni trg) Program vsebuje ogled krajev v Posočju in okolici: Šentviško Goro, Most na Soči - Sv. Lucija, Volče, Mengore - pol ure lahke hoje v hrib, Tolmin, Soča, Trenta in povratek čez prelaz Vršič - v primeru, da bo kopno! Ne pozabite na veljavne potne liste! Cena znaša 3.900 SIT in vključuje prevoz s strokovnim vodenjem in kosilom. PRIJAVE ZBIRAMO DO ZAPOLNITVE PROSTIH MEST NA NASLOVU: Anka Hočevar, Podgora 23 (tel.: 061/7807-149) POHITITE! Iz izkušenj prejšnje ekskurzije vam zagotavljamo: NE BO VAM ŽAL! Medobčinska revija mladinskih pevskih zborov je bila v Jakličevem domu na Vidmu V sredo, 29. marca je bila v Jakličevem domu na Vidmu medob- Jagodic. Nastopilo je pet mladinskih zborov iz Brezovice, Loškega činska revija mladinskih pevskih zborov. Organizator je bil Sklad RS Potoka, Višnje Gore, Velikih Lašč, Račne in Dobrepolja. Domači za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Go- mladinski zbor (na fotografijah) je zapel tri pesmi. Zborovodja je bil rica. Revijo je spremljala strokovna spremljevalka Majda Hauptman, Roman Gačnik, na klavirju pa je zbor spremljal Janez Gačnik. prisostvovala pa je tudi svetovalka za glasbeno dejavnost Mihaela (foro; M. S.) Gasilstvo Občni zbor Gasilske zveze Dobrepolje Pohvale predstavnikov Gasilske zveze Slovenije - Jože Lenarčič in Jože Zrnec ponovno izvoljena za predsednika oz. poveljnika zveze. V nedeljo, 2. aprila so se na občnem zboru GZ Dobrepolje zbrali gasilci iz vseh sedmih društev in pregledali uspešnost dela v preteklem letu ter sprejeli program za letošnje leto. Kot vsakokrat je bilo tudi letos precej gostov, kar je med drugim tudi dokaz dobrega medsebojnega sodelovanja. Med gosti so bili Bogomir Samsa iz GZ Velike Lašče in obenem predstavnik Gasilske zveze Slovenije, Jože Burja - poveljnik ljubljanske regije 2 in Božo Knez, član regijskega predsedstva. Od sosednjih gasilskih zvez so se občnega zbora udeležili predstavniki gasilcev iz Kočevja, Ribnice in Grosuplja. Letošnji občni zbor je bil v znamenju 5. obletnice obstoja Gasilske zveze Dobrepolje, zato je njen predsednik Jože Lenarčič pripravil obširen pregled njenega delovanja od ustanovitve, leta 1995 naprej. Izrazil je zadovoljstvo, da so odnosi z GZ Grosuplje ostali tudi po reorganizaciji v samostojno zvezo dobri in prijateljski, obenem pa je poudaril, da so v zadnjem petletnem obdobju napredovali bolj kot prej v več desetih letih. Kronološko je navedel pridobitve in uspešno dejavnost zveze. Poleg nabave opreme je izpostavil napredek v izobraževanju, uspehe na tekmovanjih in stalno skrb za vstop mladih in žensk v gasilske vrste. Tudi poveljnik GZ Jože Zrnec je pohvalno predstavil aktivnosti zveze in dejal, da v lanskem letu na tem območju na srečo ni bilo kakšnih večjih požarov. Posebno je za- dovoljen z izobraževanjem kadra, ki pa žal ni enakomerno razporejen po društvih. Seveda ni mogel prezreti uspehov na tekmovanjih, saj je uvrstitev kar dveh ekip na državno tekmovanje enkraten dosežek. Ta uspeh je izpostavil tudi Bogomir Samsa iz GZ Slovenije, ki je po končanih poročilih vseh organov zveze dal dobrepoljskim gasilcem zelo pohvalno oceno. Spregovoril pa je tudi o povezavi GZS in gasilskimi zvezami in seznanil prisotne z nekaterimi spremembami v pravilih gasilske službe. Spregovoril je tudi poveljnik ljubljanske regije 2 Jože Burja, ki je v svoji pozitivni oceni izpostavil uvrstitev na državno tekmovanje in izobraževanje gasilskih kadrov, zlasti pridobitve naziva častnikov. Pohvalam in čestitkam so se pridružili tudi predstavniki sosednjih društev, na koncu tudi župan Anton Jakopič, ki je poudaril tudi širši pomen gasilskih društev, saj poleg svoje osnovne naloge s svojo široko dejavnostjo povezujejo ljudi v posameznih sredinah. Po petih letih je organom zveze potekel prvi mandat, tako so na občnem zboru izvolili nove organe zveze. Do večjih sprememb ni prišlo. Tudi predsedniku in poveljniku so gasilci ponovno izrazili svoje zaupanje. Po ponovni izvolitvi je Jože Lenarčič predstavil okvirni program zveze, ki vsebuje naslednje usmeritve: - strokovno-tehnične naloge; - strokovno usposabljanje v okviru lastnega programa in omogočanje izobraže- vanja drugod; - stalna skrb za nabavo opreme; - pregled in ocenjevanje društev; - preverjanje siren in radio zvez; - izdaja posebnega programa aktivnosti; - udeležba na državnem tekmovanju; - financiranje redne dejavnost i; - sodelovanje na gasilskih obletnicah; - sodelovanje z GZS in sosednjimi društvi; - sodelovanje z lokalno skupnostjo; Občni zbor se je zaključil s podelitvijo priznanj enajstim gasilcem, ki so opravili tečaj za dihalne aparate. Dobitniki pri/ nanj so: Zdravko Šporar, Mitja Šporar, Simon Tomšič, Uroš Gačnik, Aleš Marolt, Aleš Strnad, Marko Blatnik, Jože (iorjup, TomažStrnad, Marko Pcrhaj, Jože Pinosa. Na novo izvoljeni predsednik Gasilske zveze Jože Lenarčič je občni zbor zaključil z besedami, ki pomenijo za gasilce kratko, jedrnato, predvsem pa odlično oznako: "Gasilci smo zelo zaposleni, toda ko gori, smo zmeraj na mestu." M. Steklasa UPRAVNI ODBOR Marko Perhaj, Marjan Pajk, Stane Sadar, Jože Lenarčič (predsednik), Jože Zrnec, st. (poveljnik), Marko Marolt, Stane Rotar, Jože Prijatelj, Anton Rus, Brane Meglen, Edo Lenarčič, Edvard Somrak, Miloš Mchle, Jure Krivec. NADZORNI ODBOR Jože Grandovcc, Peter Pugclj, Uroš Gačnik ČASTNO RAZSODIŠČE Janez Ivane, Jože Hren, Zoran Tav- želj, Gabrijel Pugelj, Zdravko Špo- rar. Posvet pred začetkom občnega zbora Gostje iz GZS in sosednjih društev Gasilska vaja "Sv. Anton 2000" V soboto, 8. aprila je Gasilska zveza Dobrepolje izvedla praktično vajo SV: ANTON 2000. Dejavnosti so potekale na območju PGD Zdenska vas, in sicer na trasi med gasilskim domom, po vznožju Zdenske rebri do cerkvice Sv. Antona. Namen vaje je bil preveriti znanje tečajnikov strojniškega tečaja, organiziranost, usposobljenost in opremljenost operativnih enot ter operativno uporabnost sistema ŽARE. V vaji so sodelovali tečajniki strojniškega tečaja, vsa PGD v GZ Dobrepolje in mladinska in ženska sekcija PGD Zdenska vas. Vaja je bila izvedena na osnovi predpostavke, da se je pri kurjenju odpadnih vej ogenj razširil na okoliško grmovje in travniške površine. Zaradi močnega vetra se je požar razširil proti cerkvici Sv. Antona in zaselka na Zdenski rebri. Objekte je bilo potrebno zaščititi z vodno silo, travniške dele pa s požarnimi metlami in podpore z nahrbtjačami. Na tem delu je izredno pomanjkanje vodnih virov, zato je bilo potrebno za transport vode iz doline vzpostaviti verižni sistem z MB. Za pripravo in neposredno vodenje vaje so bili zadolženi: Aleš Strnad (vodja vaje), Jože Zrnec,st. (vodja intervencije) in Stane Rotar (vodja verižnega sistema). Za zagotovitev varnosti so organizirali tudi redarsko skupino PGD Zdenska vas. Ker je bila vaja na terenu, so za potrebe vodenja uporabili tudi radijske zveze. Elaborat za izvedbo te dokaj zahtevne vaje na terenu je izdelal Aleš Strnad, ki je opravil izobraževanje za gasilskega častnika. Prav tako je po končani vaji pripravil temeljito analizo. M. Steklasa Gasilstvo Nekaj podatkov iz izčrpne analize vaje, ki jo je pripravil Aleš Strnad: Vaja je bila organizirana z namenom: da se preveri znanje tečajnikov strojniškega tečaja, da se preveri organiziranost, usposobljenost in opremljenost operativnih enot GZ Dobrepolje, da se preveri operativno usposobljenost za uporabo sistema zvez ZARE. Iz tega lahko potegnemo, da je vaja v celoti uspela in je dosegla svoj namen. Komuniciranje z Centrom Dobrepolje (g. Steklasa Tone) je potekalo odlično. Pojavilo pa se je tudi nekaj pomanjkljivosti, katere bomo v bodoče skušali odpraviti: - puščanje cevi (odreja se: vsaj trikrat v letu jih je potrebno preizkusiti) - težava pri prehodu vozil preko cevi (odreja se: vsa društva naj si priskrbijo cevne mostove) - radio veze - ne upoštevanje pravil govora (odreja se: poveljniki naj v bodoče na vajah dajejo poudarek tudi na radio veze) V VAJI SO SODELOVALI: - Vodja vaje: g.Aleš Strnad - Vodja strojnikov: g. Rotar Stane - Vodja intervencije: g. Zrnec Jože st. - Center Dobrepolje: g. Steklasa Tone - Gostje: Poveljnik regije Ljubljana II. g. Burja Jože, predsednik GZ Dobrepolje g. Jože Lenarčič - Tečajniki strojniškega tečaja - Vsa PGD v GZ Dobrepolje z vso razpoložljivo opremo - Mladinska in ženska sekcija PGD Zden-ska vas - Predstavniki medijev: Naš kraj, Radio Zeleni val Kot Vodja vaje se zahvaljujem pomočnikoma, ki sta mi pomagala pri vodenju vaje, Centru Dobrepolje in vsem drugim sodelujočim, ki so kakor koli pripomogli, da je vaja uspela. Vodja vaje: Aleš Strnad, GČ Zapisal: ALEŠ STRNAD CČ ELAOORAT ZA IZVEDBO VAJE Vaja: Sv. ANTON 20O0 LEGENDA: SCD GVC Zdenska vas Hi> GVC Videm SOD GVC Kompolje HO GV - V1 Ponikve W MB 1 ® MB 2 W MB 3 © MB 4 87 MB 5 ffl MB6 f0 MB 7 0 Vodnjak W> Cevni most &7J Širjenje požara Poveljniško meslo Risal: Aleš Strnad TAKTIČNA SKICA Datum: 05 04 2000 Sv. ANTON 2000 IV. ČASOVNA PREGLEDNICA ZA IZVEDBO VAJE ČAS AKTIVNOST UDELEŽENCI, IZVAJALCI AKCIJI'. 15.00 Zbor vodstva vaje (Jani vodstva do 16.45 Priprava trase za izvedbo verižnega sistema /. MIS in druge priprave Člani vodstva 16.30 Zbor vseh sodelujočih enot na zbirnem mestu Vsi udeleženci vaje 17.00 Zbor vodstva vaje ( lani vodstva 17.01 Obvestilo eentru za obveščanje o začetku vaje Vodja vaje 17.03 Gozdni požar SZ od cerkvice Sv. Antona 17.05 Alarmirana domača enota PGD Zdenska vas 17.08 Vzpostavitev zveze /. centrom Dobrepolje -zahteva po pomoči Vodja vaje 17.10 Alarmiranje vseh enot Center Dobrepolje 17.15 - Razporeditev GVC, GV - VI (operativec z požarnimi metlami) v obrambno cono okoli gozda Začetek vzpostavljanje verižnega sistema za pomoč pri obrambi Vse sodelujoče operativne enote Cea. 17.50 Okvara MB - nadomestilo z. rezervno Rezervno moštvo Cea. IH. 15 Dan znak za konce vaje Vodstvo vaje Cea. 18.20 Pospravljanje in čiščenje opreme Vsi udeleženci vaje Cea. 18.55 Obvestilo centra za obveščanje o končani vaji Vodja vaje Cea. 19.00 Zbor udeležencev in kratka analiza vaje Vsi udeleženci vaje Cea. 19.10 Zaključek z družabnim srečanjem Vsi udeleženci vaje z gosti t- Ekologija, obvestila Letovanje otrok v letu 2000 Iz Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje obveščamo občane občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje, da bomo v letu 2000 organizirali za šolske otroke, ki obiskujejo malo šolo 10-dnevno zdravstveno letovanje na Debelem rtiču v času poletnih polskih počitnic. Rezervacijo za letovanje smo poslali za čas od 26. julija do 5. avgusta 2000, vendar z Debelega rtiča še nismo prejeli potrjene rezervacije, tako da se lahko termin letovanja še sprememni. Starši, ki želijo svojega otroka poslati na letovanje naj lastnoročno izpolnijo prijavnico, ki jo otroci dobijo od 10. maja 2000 dalje v tajništvu šole oziroma v svetovalni službi OŠ Stična. V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj otrocio vrnejo v tajništvo oziroma v svetovalno službo šole do 20.5.2000. Število otrok, ki bodo letovali, je omejeno. V kolikor bo prijav več, kakor je prostih mest, bodo imeli prednost otroci, ki pogosteje obolevajo ter otroci iz socialno ogroženih družin. Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ob Ljubljana in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo krili starši. Ker so priprave na letovanje še v teku, bo znesek prispevka staršev napisan na prijavnici za letovanje. ( Mroci, ki jim bo iz zdravstvenih razlogov odobreno letovanje, bodo V mesecu juniju na tlom prejeli položnico o doplačilu za letovanje. RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA LETOVANJU Za čas letovanja vabimo k sodelovanju študente pedagoške fa- Lovska družina Dobrepolje organizirala očiščevalno akcijo "Gozd ni koš za smeti" V soboto, 8. aprila so se pred občinsko stavbo na Vidmu zbrali člani lovske družine in učenci šestega razreda OŠ Dobrepolje. Razporedili so se v skupine in se odpeljali na različna mesta po dolini, kjer so izvajali očiščevalno akcijo. Na fotografijah je ena od skupin, ki jo je vodil Jože Miklič. Čistili so Videm in okolico igrišča. (M.S.) kultete ali višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naš naslov: Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Grosuplje, Adamičeva 51, do 20. junija 2000. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE Ugodnosti članov "Združenja veteranov vojne za Slovenijo" pri nakupu v trgovinah podjetja "GAMA Krško "GAMA" d.o.o. je podjetje za proizvodnjo, trgovino in kooperacijo, ki je bilo ustanovljeno leta 1990. Poleg proizvodnje in prodaje na veliko ima "G A M A" do.o. organizirano maloprodajo na sedežu podjetja v Krškem in v poslovni enoti v Brežicah, pri čemer opravlja prodajo in servisiranje vozil "Mazda", kolesnega programa "GT" in lastne blagovne znamke Galvpso, kolesarske opremc"Shimano", športne opreme, oljnega programa"Castrol" in drugih visoko kvalitetnih prodajnih programov. Podjetje se intenzivno pripravlja na širitev prodajnih mest, tako bo v kratkem odprlo maloprodajne salone tudi v Celju in Novem mestu. Že nekaj časa trajajoči poskusi diskreditacije in zmanjševanja pomena osamosvojitvene vojne za Slovenijo ter vse bolj pogosti primeri odrekanja profesionalnega prispevka in požrtvovalnosti slovenske vojske pri nastanku samostojne države, nam v podjetju narekujejo, da se ponovno in povsem jasno opredelimo do teh dogodkov v nedavni preteklosti. Pri tej svoji opredelitvi ne želimo politično polemizirati O aktualnih temah v slovenskem javnem mnenju, temveč želimo v znak priznanja zaslug vsem tistim aktivnim in rezervnim pripadnikom slovenske vojske (nekdanje TO), ki so leta 1991 stopili v prvo vrsto, ponuditi v podjetju določene trajne ugodnosti. Iz navedenih razlogov si Vas dovolimo prositi, da obvestite člane vseh območnih organizacij Združenja veteranov vojne za Slovenijo, da imajo od 1.4. 2000 v prodajalnah "GAML" d.o.o. naslednje ugodnosti: * 1,5 % popusta na MPC pri nakupu katerega koli vozila"Maz-da" * 5 % popusta na MPC pri nakupu katerega koli kolesa blagovne znamke GT in Calvpso * 10 % popust na MPC pri nakupu športne opreme. Vsak član Združenja veteranov vojne za Slovenijo se mora pri uveljavitvi tega namenskega popusta izkazati le s člansko izkaznico. V podjetju pripravljamo tudi določene dodatne programe za proizvodnjo in prodajo invalidskih vozil in pripomočkov, tako nameravamo članom vašega združenja tudi v prihodnosti ponuditi nove ugodnosti oziroma neposredno pomagati invalidom iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Ivan Vogrinc, direktor Pogovor z Nežo Zrnec Idi ličnost Zdenske rebri s cerkvijo je zaznamovala njeno življenje Medtem ko so se v dolini snežne zaplate še močno oprijemale senčnih predelov, je pri Sv. Antonu že prijetno dišalo po pomladi. Enega takih dni sem izbrala za obisk Neže Zrnec, s katero naju veže že dolgo poznanstvo. Preden se je upokojila, sva bili nekaj let sodelavki na dobrepoljski šoli. Bila je kuharica in marsikdo še danes pohvali njene gospodinjske spretnosti. To so bila leta, ki se jih gospa Nežka, kot smo jo prijateljsko klicali, zelo rada spominja. Tudi meni so ostali v prijetnem spominu njene kuharske specialitete, ki jih nisem znala nikoli tako dobro pripraviti kot ona. Njena prisotnost, ustrežljivost in tu in tam trenutki za kratek klepet so preprosto postali del šolskega vsakdana. Nazadnje je bilo tako leta 1984, potem pa je prišla njena upokojitev, tista zadnja večja prelomnica v življenju, ki se slehernega dotakne drugače. PRIHOD V DOBREPOLJE IN LETA SLUŽBOVANJA V Dobrepolje je prišla leta 1947. Pred tem je bila vzgojiteljica na Mokricah. Ko je bil tamkajšnji dom, ki je bil namenjen vojnim sirotam, preurejen, je bila premeščena v zavod v Ponikvah. V tistem času so tudi v tem domu bivali otroci, največje bilo srčnih bolnikov. Tam seje kmalu preusmerila za delo v kuhinji. Leta 1950 se je poročila in potem še nekaj časa službovala v Ponikvah, kasneje pa se je zaposlila na dobrepoljski šoli kot kuharica. 26 let je kuhala generacijam otrok, ki so obiskovali dobrepoljsko šolo. KAJ JI JE NAJBOLJ V VESELJE V UPOKOJENSKIH LETIH? Ker je bila vajena otrok in vsakodnevnega otroškega živžava je še toliko bolj začutila spremembo, ki jo je prinesla s seboj upokojitev. Nič čudnega, da se razveseli vsakega obiskovalca, ki zaide k Sv. Antonu, da si ogleda znameniti lipov gaj in cerkev sv. Antona. V največje veselje ji je, če lahko obiskovalcem razkaže cerkev in jim čim več pove o njej. Tako je tudi rdeča nit najinega pogovora cerkvica na Zdenski rebri. Z njo je tako rekoč živela, je del njenega življenja in obenem spomin na pokojnega moža, ki je bil dolgoletni cerkovnik. Z veliko ljubeznijo ureja cerkvico, v njej najde notranji mir in tolažbo. NJENO POZNAVANJE ZGODOVINE CERKVE O cerkvi pripoveduje takole: "O cerkvi sv. Antona sem precej vedela že prej, še več pa so mi o njeni zgodovini povedali trije zgodovinarji, ki so prišli sem gor v lanskem letu. S sabo so imeli knjigo, v kateri je bilo veliko napisanega o tej cerkvi. Naslova knjige se ne spomnim, spominjam pa se, da so v njej objavljene stenske slike, ki jih je naredil slikar Štefan Šubic. Te so bile med drugo svetovno vojno precej poškodovane, vendar so bile v šestdesetih letih obnovljene. Najbolj pa me je začudilo, da je bila v knjigi že objavljena oltarna slika, ki jo je leta 1991 dokončal akademski slikar Lojze Čemažar.Ta umetnina je bila med vojno najbolj poškodovana, stena je ostala neposlikana vse do leta 1991. Zdaj ima sv. Anton spet svoj prestol. Med vojno je njegov kip padel na tla, pri padcu se mu je odlomil le en mezin-ček. Vaščani Zdenske vasi so ga spravili na varno do konca vojne. Takoj po vojni se je začelo popravilo cerkve. Najprej so naredili ploščo na zvonik, čez nekaj let je bil narejen še zvonik. Potem so se začela dela v notranjosti: klopi, spovednice, v cerkev so vrnili križev pot. Nato je bila narejena oltarna miza. Nekoliko so obnovili stranske oltarje, ki niso bili zelo poškodovani. Leta 1962 so obnovili stropne freske in nazadnje, šele leta 1991, oltarno steno. Akademski slikar Alojz Cemažar, ki je sliko restavriral približno en mesec, je bil pri meni na hrani. Koje bilo delo končano, je imel gospod nadškof zahvalno mašo. Zadnja slovesnost pa je bila v cerkvi sv. Antona lani, koje bila blagoslovitev orgel." NJEN MOŽ JE BIL DOLGA LETA CERKOVNIK Možje skrbel za cerkev skoraj vse do svoje smrti. Prav skrb za cerkev ju je še bolj zbližala. Polnih 35 let sta pritrkavala skupaj. "En sam človek tega opravila ne zmore," ve povedati Neža. Lepo sta se ujela pri pritrkavanju in kadar je bila kakšna posebna verska slovesnost, sta se še bolj potrudila. Najbolj slovesno je bilo ob dveh novih mašah, ki sta jih imela moževa nečaka, takrat je mož pritrkaval s prav posebnim veseljem. Začela sta že ob tretji uri zjutraj in zvonila celo uro, da so se ljudje prebudili že navsezgodaj."Mož je bil /.dušo in telesom v cerkvi," pravi Neža in dodaja: "Nikoli ni godrnjal, nikoli mu ni bilo pretežko in nikoli ni bil tako bolan, da bi mu bilo težko kaj naredili za cerkev. Bil je pošten, priden, vesten." Bilje tudi odličen pevec. Polnih 55 let je pel v cerkvenem zboru. Za toliko plodnih let sodelovanja je tlo bil pohvalo in blagoslov od samega papeža Janeza Pavla II. Zahvalo mu je iz Vatikana prinesel nečak Janez Strubelj. Za 50 let sodelovanja na koru dobrepolj-ske župnijske cerkve pa mu je poslal pismo s čestitkami in zahvalo tudi nadškol Šuštar. V pismu nadškof izreka priznanje tudi pokojnemu župniku Rafku Fabijani-ju in sedanjemu župniku Francu Škulju za njun prispevek k lepoti petja. Medtem ko Nežka pospravlja visoka priznanja, ki mi jih je pokazala, začne pripovedovati, kako je njen mož še zadnji dan, preden so ga odpeljali v bolnico, odšel v cerkev zvonit. Ko seje vrnil v hišo, je dejal: " Poslovil sem se od zvonov." En mesec po tistem so ga mrtvega pripeljali domov. To je bilo leta 1992. Neža ima zelo dober spomin. Še zdaj zna na pamet dolga besedila pesmi, ki se jih je naučila v šolskih letih. In potem me preseneti. Zapoje staro ljudsko pesem, s katero se želi zahvaliti svojemu pokojnemu možu za 35 let skupnega pritrkavanja. Pesem je res lepa in vredno jo je zapisati: Čujte zvonove zvonijo lepo, čujte zvonove zvonijo lepo. Zvoni, le zvoni nocoj, sladko počivat zapoj. Vsi bomo enkrat zaspali, mirno počivali vsi, delo za vedno končali, v hišo očetovo šli. Takrat zvonovi zvonite lepo, takrat zvonovi zvonite lepo. Zvoni le zvoni nocoj, sladko počivat zapoj. ŠE VEDNO SKRBI ZA CERKEV 1 )okler niso uvedli električnega zvonjenja, je Neža tudi po moževi smrti še vedno zvonila. Zdaj tega ne počne več, še vedno pa krasi cerkev ter pere in lika prtove. Ima pa še eno prijetno dolžnost. Kadar zagleda iz svoje kuhinje obiskovalce, ki pridejo k Sv. Antonu, jim gre z veseljem razkazat cerkev. Obiskovalcev pa ni malo, zatrjuje Neža. Čedalje večjih je. V poletnem času prihajajo ob sobotah in nedeljah, včasih pa tudi med tednom. Če je le lepo vreme. Med pripovedovanjem odpre predal, iz njega vzame nenavadno velik in težak ključ. To je znak, da bo tudi mene peljala v cerkev. Med potjo mi pripoveduje, kdaj so maše pri Sv. Antonu. Na tihi ponedeljek je otvoritev romarskega shoda. Takrat se začenjajo svete maše, ki jih je čez leto kar precej, pripoveduje Neža. In spet sc vrne nazaj v leta po vojni. Spomni se, kako so bili od leta 1950 pa tlo leta 1957 pri Sv. Antonu še vedno sejmi. Pokaže mi prostor, kjer je bilo največ stojnic in kramarjev, ki so prodajali semena, suho robo in podobne drobnarije. Živinskih sejmov pa v tistem času ni bilo več. Na drugi strani cerkve, kjer se prostor odpira v dolino, mi pokaže prostor, kjer je stala mežnarija. O njej ni več sledu, pož-gana je bila med vojno. Nato začne pripovedovati:'^ 17. in 18. stoletju so iz Stične prihajali beli menihi in zgradili na tem mestu mežnarijo. V njej so potem živeli, imeli svoj sedež in skrbeli za cerkev in okolico. Tu so tudi umirali, pokopani so znotraj ograje. O belih menihih sem slišala od zgodovinarjev." Od njih je tudi zvedela, da so bile v času prihoda belih menihov na prostoru, kjer rastejo lipe, leščeve grmade. Lipe so po teh virih posadili tedanji menihi. Približava se cerkvi. Neža skrbno odklene vrata in že sva znotraj cerkvenega zi-dovja, ki čuva posvečen prostor in dragocene umetnine in obenem ostaja nema priča nedoumljivih dogodkov voj- nega časa. Približava se stranskemu oltarju. Neža z vidno ljubeznijo naravna prt na oltarni mizi, ki ga je pred kratkim oprala in zlikala, nato pa začne pripovedovati o freskah in njihovi bogati vsebini, ki je dokaz o tem, zakaj so ljudje tako zvesto častili svetnika svetega Antona. Počasi odhajava iz cerkve. Neža skrbno zaklene cerkvena vrata. Opazim, da tudi ona živi s to cerkvijo. To, kar je dejala za svojega moža, velja tudi zanjo. In to ne zanika. "Želim si samo mir in zdravje, da bi lahko to delo, za katerega sem zadolžena, še dolgo opravljala." Kaj drugega kot to, ji lahko ob koncu najinega srečanja zaželim tudi jaz. M. Steklasa VABILO Zavod za gozdove in Kmetijsko svetovalna služba vabita na strokovno ekskurzijo, ki bo predvidoma 10. maja 2000. Ogledali si bomo Gotenico (kmetijsko posestvo), Kočevsko Reko (cerkev, najdebelejši oreh v Sloveniji) rezervat Krempo (narcise) z razgledom na dolino Kolpe, rezervat Kraje - Bukovje (jelovi gozdovi) in Kostel. Program je okviren, zato bodo možne tudi manjše spremembe - skušali vam bomo pokazati in povedati čim več. Prijavite se lahko na Krajevni enoti Zavoda za gozdove v Predstrugah ali na Kmetijsko svetovalni službi na Vidmu. VLJUDNO VABLJENI! /tako fmo praznovali materinfki dan Tudi letos so vrtec Ringaraja in razredna stopnja na matični ter na vseh podružničnih šolah pripravili prireditve za materinski dan. S prisrčnimi nastopi so presenetili svoje mamice, očke, babice in vse prisotne.Prepričana sem, da so bili vsi povabljenci navdušeni, predvsem pa so znali prav ceniti trud nastopajočih in domiselnost mentorjev. Čestitkam za materinski dan se je pridružila tudi občina, ki je vsaki obiskovalki podarila nagelj. K0MP0LJE V Kompoljah so pripravili skupni program učenci in malčki iz vrtca. Najprej so se predstavili najmlajši. Tako prisrčno, kot to znajo le oni - brez strahu, sproščeno, kot da se igrajo igrico v vrtcu in ne na odru pred občinstvom. Najpogumnejši med njimi so zaplesali s šolarji. Ti pa so v nadaljevanju programa razveselili svoje mamice z igranjem na glasbila, petjem ob spremljavi harmonike in igricami. Brali so svoje sestavke o svojih čudovitih in skrbnih mamicah, ljubezen do njih so izražali s pesmijo in besedo. Najbolj so razvedrili gledalce z igrico "Kakšni so dnevi, ko mame ni doma". Tudi babicam so namenili igrico. V njej so babici prinašali darila in ji zapeli pesmico in se na ta način zahvalili za dobroto in ljubezen tudi svojim babicam. Priprave in trud niso bili zaman. Po odzivu sodeč, so svojim mamicam in babicam še kako polepšali njihovo praznovanje. ZTKIK/E Tudi učenci iz Strug so svojim mamicam pripravili izvrsten program. Dopolnjeval ga je nastop moškega pevskega zbora, glasbeni del pa je popestril tudi šolski pevski zbor, ki je ponovno dokazal, da imajo odrasli pevci dobre naslednike med mladimi. Med njimi so bili tudi mladi harmonikarji, kitaristi in plesalci - učenci plesne šole Poglej me. Sicer pa so se predstavili vsi, od najmlajših do najstarejših. Ne le s petjem, tudi z igranjem in recitali o pomladi in mamicah. Ena od učenk je predstavila tudi svojo lastno pesem. Svoje igralske sposobnosti so prikazali v dveh igricah. Učenci petega in šestega razreda so zaigrali "Netopir Nedamir" dramski krožek, ki ga sestavljajo učenci sedmega in osmega razreda, pa se je uspešno predstavil z igrico "Princ, ki mu nobena soproga ne ustreza". Sproščeni nastopi mladih in ubrano petje starejših se je dopolnjevalo in polepšalo večer obiskovalkam in vsem, ki so se zbrali v šolski avli. VIPEM Osrednja točka na Vidmu je bila igrica "Kraljevi smetanovi kolački", ki jo je izvedel dramski krožek razredne stopnje. Prikupna vsebina, dobri igralci in lepi kostumi so pripomogli k uspehu igrice. Nastopili so tudi učenci glasbene šole in otroški pevski zbor, ki ga je na klavirju spremljala Ana Erčulj, vodil pa ga je Roman Cačnik, ki je vodil otroške zbore na vseh šolah. S pesmijo, plesom in recitacijami so nastopajoči naznanjali prebujanje pomladi in izrazili hvaležnost mamicam za njihovo skrb in dobroto. Lepa scena, ki je pričarala na oder pomlad, in sredi nje prisrčnost in iskrenost nastopajočih - to je bilo najlepše voščilo za praznik. PONIKVE To, kar velja za podružnično šolo Ponikve najprej omeniti, je majhno število učencev, vendar to še ne pomeni, da v svojih nastopih kaj zaostajajo za drugimi vrstniki. To so ponovno dokazali na prireditvi za materinski dan. Največ simpatij so poželi z igrico "Pravljica o pomladi", ki so jo ob odlični sceni in kostumih izvrstno zaigrali. Enako dobri so bili pri ostalih točkah -plesu, recitacijah in petju, pri katerem jih je spremljal s harmoniko Roman Gačnik. Med kratkim oddihom je nastopil tudi harmonikar Blaž. Manjkalo tudi ni recitacij o pomladi, mamicah in babicah. Dobrih babic so se spomnili na vseh prireditvah. Kako bi pozabili nanje, saj je med njimi in vnuki spletena tako trdna vez in zavezništvo, da eni brez drugih ne morejo. Zato je bilo med obiskovalkami tudi veliko babic, ki so s ponosom spremljale nastope svojih vnučkov. M. Steklasa Materinski dan v vrtcu Ringa raja Rože vsem ljudem cveto, sonce vse ljudi obsije moje malo srčece pa za mamico le bije. pesmicama, s katerima so kasneje nastopili na reviji pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Po končanem programu so otroci presenetili mamice z darili. Tanja Tegel S tem verzom smo se letos spomnili mamic ob njihovem prazniku. Povabili smo jih na srečanje v jedilnico osnovne šole na Vidmu. Pozornost smo jim izkazali že ob prihodu, kjer so jim deklice podarile rožo. Prostor seje hitro napolnil z obiskovalci in otroškim živžavom. Napetost pred nastopom je naraščala. Otroci so komaj čakali, da pokažejo, kaj so pripravili. Vsak si je želel presenetiti in razveseliti svojo mamico. Prvi so se predstavili najmlajši iz skupine bibic. Presenečeni nad množico so komaj premagali strah in pokazali, kako so pripravljeni poskrbeti za svoje punčke, da pridno zaspijo. Otroci iz skupine pikapolonic so v velikem številu prikorakali na oder. Predstavili so se s pesmico o vrabčku in njegovi mamici. Skupina metuljčkov se nam je predstavila z deklamacijo, plesom in pesmijo o peričicab. Nastopili so samozavestno in prisrčno. Največ programa so za mamice pripravili najstarejši iz skupine ježkov. Presenetili so z glasbeno pravljico Grad gradiček. Ponosni so bili na svoj uspeli nastop, v katerega so vložili veliko truda. Pozabavali so nas z odgovori na vprašanja, kaj imajo njihovi starši najraje. Za konec se nam je predstavil vrtčevski pevski zbor z j^"18^';« MISEL Kaj je poraz? Nič drugega kot učenje; nič drugega, kot prvi korak proti nečemu boljšemu. (Wendel Phillips) AUam« V skladu s 319. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99) objavljamo SEZNAM URADNIH OSEB UPRAVNE ENOTE GROSUPUE, KI SO POOBLAŠČENE ZA ODLOČANJE O UPRAVNIH STVAREH v skladu z 28. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku ODDELEK IME IN PRIIMEK DELA V CA OBSEG POOBLASTILA NAČELNICA UPRAVNE ENOTE MA INKA DOLGAN ZA VSE UPRAVNE ZADEVE S PODROČJA DELA UPRAVNE. ENOTE ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE ANDREJ STRUNA • izdajanje orožnih listin, • potnih listin, • dovoljenj za bivanje tujca • prometnih dovoljenj in • \ozniŠkih dovoljenj. MARIJA VIDR1H • izdajanje osehnih izkaznic za tujce v odsotnosti Andreju Strune pa tudi: • izdajanje dovoljenj za hivanje tujcev in • izdajanje potnih listin MARIJA JANUČAR • izdajanje prometnih dovoljenj in • izdajanje vozniških dovoljenj MAKI ŠEA SEVER -pooblastilo velja v Času odsotnosti Marije Vidrin • izdajanje osehnih izkaznic za tujce MIRJANA ANZLOVAR • izdajanje prometnih dovoljenj in • izdajanje vozniških dovoljenj METKA LUK AN • izdajanje prometnih dovoljenj in • izdajanje vozniških dovoljenj IRENA PONDRK • izdajanje prometnih dovoljenj in • izdajanje vozniških dovoljenj ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO MARIJA PLANINA • izdajanje odločb s področja kmetijstva, • denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarstev in zasebnih podjetij in • denacionalizacije stanovanjskih his, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč. JOŽICA DE MBS K V • prenehanja delovnega razmerja pri zasebnih delodajalcih ter • izdajanje delovnih knjižic ter vpis sprememb v delovne knjižice. • registracija pogodb o zaposlitvi pri zasebnih delodajalcih ter JULIJA PAJK -pooblastilo velja v odsotnosti referentke Jožice Demhskv • prenehanja delovnega razmerja pri zasebnih delodajalcih ter • izdajanje delovnih knjižic ter vpis sprememb v delovne knjižice. • registracija pogodb o zaposlitvi pri zasebnih delodajalcih ter ODDELEK ZA OKOI.IE IN PROSTOR SILVA MENCTN • registracije najemnih pogodb po 41. Členu stanovanjskega zakona. ODDELEK IMF. IN PRIIMEK DELAVCA OBSEG POOIILAS 1 II A NAČELNICA UPRAVNE ENOTE NEVENKA DOLGAN ZA VSE UPRAVNE ZADEVE S PODROČJA DELA UPRAVNE ENOTE ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE ANDREJ STRUNA • izdajanje orožnih listin, • potnih listin, • dovoljenj za bivanje tujca • prometnih dovoljenj in • vozniških dovoljenj. MARIJA VIDRIH • izdajanje osehnih izkaznic za tujce v odsotnosti Andreju Strune pa tudi: • izdajanje dovoljenj za hivanje tujcev in • izdajanje potnih listin MARIJA JANUČAR • izdajanje prometnih dovoljenj in • izdajanje vozniških dovoljenj MARUŠKASEVER -pooblastilo velja v Času odsolnosli Marije Vidrih • izdajanje osebnih izkaznic za tujce MIRJANA ANZLOVAR • izdajanje prometnih dovoljenj in • izdajanje vozniških dovoljenj METKA LUK AN • izdajanje prometnih dovoljenj in - izdajanje vozniških dovoljenj IRENA PONDRK • izdajanje prometnih dovoljenj in • izdajanje vozniških dovoljenj ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO MARIJA PLANINA • izdajanje odločb s področja kmetijstva, • denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarstev in zasebnih podjetij in • denacionalizacije stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč. JOŽICA DEMBSKV • prenehanja delovnega razmerja pri zasebnih delodajalcih ter • izdajanje delovnih knjižic ter vpis sprememb v delovne knjižice. • registracija pogodb o zaposlitvi pri zasebnih delodajalcih let JULIJA PAJK -pooblastilo velja v odsotnosti referentke Jožice Demhskv • prenehanja delovnega razmerja pri zasebnih delodajalcih ter • izdajanje delovnih knjižic ter vpis sprememb v delovne knjižice. • registracija pogrnil) o zaposlitvi pri zasebnih delodajalcih ter ODDELEK ZA OKOIJE IN PROSTOR SILVA MENCTN • registracije najemnih pogodb po 41. členu stanovanjskega zakona. ZAMENJAVA OSEBNIH IZKAZNIC V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 75/97 je bil objavljen Zakon o osebni izkaznici, ki določa, da je za izdajo osebne izkaznice pristojna upravna enota, na območju katere ima občan stalno prebivališče. V izjemnih primerih, to je, ko držav ljan iz objektivnih razlogov še nima urejenega stalnega prebivališča, zakon dopušča možnost izdaje osebne izkaznice tudi na podlagi začasnega prebivališča. Pri sprejemanju zakona zakonodajalec ni sledil dosedanji ureditvi, ki je temeljila na predpostavki, da je osebna izkaznica obvezen dokument - nova osebna izkaznica to ni. To pomeni, da lahko vsak polnoletni državljan svobodno odloča, katero javno listino opremljeno s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (osebno izkaznico, potni list, maloobmejno prepustnico, vozniško dovoljenje), bo imel in uporabljal pri izvrševanju svojih temeljnih pravic in obveznosti. Nova osebna izkaznica služi kot učinkovito sredstvo za dokazovanje istovetnosti državljanstva, za prehajanje državne meje (sosednjih držav) in nastopanje v pravnem prometu. Skratka gre za to, da je to neobvezen dokument, za katerega se državljani odločajo sami in je izdan z veljavnostjo deset let, za mladoletne osebe pet let in eno leto za osebe z začasnim prebivališčem, ki v času izdaje osebne izkaznice še nimajo urejene prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. V prehodnih in končnih določbah zakona je določeno, da se stare osebne izkaznice, izdane na obrazcih RS lahko uporabljajo do 20. decembra 2000 (tri leta po uveljaviti zakona). To informacijo dajemo predvsem za tiste občane, ki morda nameravajo zamenjati staro osebno izkaznico v zakonsko določenem roku. Vloga za izdajo osebne izkaznice se za vse, ki imajo stalno prebivališče na območju Upravne enote Grosuplje, vloži osebno pri Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska cesta 2, soba št. 115 v času uradnih ur. k vlogi je potrebno priložiti: fotografijo velikosti 3.5 x 4.5 cm v črnobeli ali barvni tehniki. Fotografija ne sme biti izdelana z napravo za samopostrežno fotografiranje, fotografijo, ki ne ustreza pogojem, uradna oseba vrne imetniku in mu v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku določi rok, v katerem mora predložiti ustrezno fotografijo. Ob vložitvi vloge je potrebno predložiti staro osebno izkaznico ali izpisek iz rojstne matične knjige. Državljan, ki je dopolnil osemnajst let, vloži osebno, za državljana mlajšega od osemnajst let in za tistega, ki ni poslovno sposoben, pa vlogo vloži zakoniti zastopnik. Zaradi ugotavljanja identitete mora biti v tem primeru prisoten tudi bodoči imetnik osebne izkaznice, (lena osebne izkaznice skupaj s takso z veljavnostjo enega leta je 2.275 SIT, z veljavnostjo peti let 2.650 SIT in z veljavnostjo desetih let 3.400 SIT. Neven ka Dolgan, univ. dipl. prav. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE V skladu s 319. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99) objavljamo SEZNAM URADNIH OSEB UPRAVNE ENOTE CROSUPUE, KI SO POOBLAŠČENE ZA VODENJE DEJANJ V UPRAVNEM POSTOPKU PRED IZDAJO ODLOČBE v skladu s 30. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku ODDELEK IMEIN PRIIMEK 1)1 LAV) \ OBSEG POOBLASTILA NAČELNICA UPRAVNE ENOTE NIVINKA DOLGAN ZA VSE UPRAVNE ZADEVE S PODROČJA DELA UPRAVNE ENOTE ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUGE UPRAVNE NALOGE IN SKUPNE ZADEVE DREMELJ MEDVED OLGA • sprejemanje vlog občanov GARVAS MIRA • sprejem in od prema poštnih pošiljk v odsotnosti Drcmclj Medved Olge pa tudi: • sprejemanji' vlog občanov PERME SLA VICA • vojni invalidi in veterani ter žrtve vojnega nasilja • hramba statutov sindikalnih organizacij ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVI ANDREJ STRUNA • področje orožja in eksplozivnih snovi, • javnih shodov in javnih prireditev ter javnega reda in • | področja društev MARIJA VIDRIN • osebna in državljanska stanja • potne listnic in tujci • področje matičnih zadev v odsninosti Maruške Sever: • osebne izkaznice in register prebivalstva V odsotnosti Andreji Strune! • področje orožja in eksplozivnih snovi, • javnih shodov in javnih priredilev ler javnega reda in - s področja društev MARIJA JANUČAR • registracija motornih vozil • vozniška dovoljenja • osebna in državljanska stanja, potne listine in tujci • osebne izkaznice in register prebivalstva • matični- zadeve MARUŠKA SEVER • osebne izkaznice in register prebivalstva • matične zadeve V odsotnosti Marije Vidrin tudi; • osebna in državljanska stanja • potne listine in tujci. MARIJA VRHOVEC • matične zadeve MIRJANA ANŽLOVAR • registracija motornih vozil • vozniška dovoljenja METKA 1,1 KAN • registracija motornih vozil • vozniška dovoljenja IRENAPONDKK • registracija motornih vozil • vozniška dovoljenja ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO MARIJA PLANINA • kmetijstvo, • denacionalizacija kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarstev in zasebnih podjetij in . denacionalizacija stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč. ANDREJA SPORN • kmetijstvo, • denacionalizacija kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarstev in zasebnih podjetij ZVONKA GABRIJEL • kmetijstvo, • denacionalizacija kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarstev in zasebnih podjetij MARJETA ŠTEPEC • kmetijstvo JOŽICA DEMBSKY • gospodarske dejavnosti • ekonomski odnosi in razvoj JULIJA PAJK - ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča oziroma gozda ODDELEK ZA OKOLJE1N PROSTOR ERIKA RADI PODOBNIK • lokacijska, gradbena, enotna dovoljenja za gradnjo, uporabna dovoljenja, priglasitev del in vodnogospodarska soglasja, • denacionalizacija stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč ANDREJ V1VOD • lokacijska, gradbena, enotna dovoljenja za gradnjo in uporabna dovoljenja ter priglasitve del MILIVOJ URSIČ • lokacijska, gradbena, enotna dovoljenja za gradnjo in uporabna dovoljenja ler priglasitve del V1IHC ALOJZIJA • lokacijska, gradbena, enotna dovoljenja /a gradnjo in uporabna dovoljenja, priglasitve del ler vodnogospodarska soglasja MENCIN SILVA • lokacijska, gradbena, enotna dovoljenja za gradnjo in uporabna dovoljenja, priglasitve del ler vodnogospodarska soglasja MISEL Vsakič, kadar te doleti nesreča, poglej vase in poišči moč, ki jo bo obrnila v tvoj prid. (Epiktet) Iz upravne enote V skladu s 319. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99) objavljamo SEZNAM URADNIH OSEB UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE, KI SO POOBLAŠČENE ZA VODENJE DEJANJ V UPRAVNEM POSTOPKU PRED IZDAJO ODLOČBE v skladu s 30. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku na KRAJEVNEM URADU IVANČNA GORICA ODDELEK IME IN PKIIMKK DELAVCA OBSEG POOBLASTILA ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE Kr:ijrvni nra roj e> Bambič Anton s.p. Cesta 30 1312Videm-Dobrepolje Tel.: 041 223-446 Krovska in tesarska dela, izdelovanje strešnih konstrukcij, kukerlov, prekrivanje streh, montaža strešnih oken VELUX, KOVINOPLASTIKA. Pooblaščen krovec za BRAMAC, TONDACH ... Garancija na delo in material. KONJENIŠKO DRUŠTVO DOBREPOLJE vabi na DAN ODPRTIH VRAT V ZAGORICO PRI MILONU 1. maja 2000, ob 13. uri Program prireditev: - dobrepoljska alka - predstavitev KK Velike Lašče in KK Grosuplje - prikaz jahanja v maneži - možnost jahanja pod nadzorom učitelja - predstavitev polnokrvnih konj LEPO VABLJENI! C akcijo v Občini Dobrepolje UREJENA DOMAČIJA 2000 CILJI: - prispevati h kvaliteti bivanja in urejenosti okolja -vzpodbujati zavest za ohranjanje naravne in kulturne dediščine OCENJEVANJE BO OBSEGALO: 1. UREJENOST KMETIJ 2. UREJENOST POSAMEZNIH VASI - NASELIJ ČAS OGLEDOV: Od junija do septembra (komisija si pridržuje pravico do nenapovedanih datumov ogleda) OCENJEVANJE: 1. Ocenjevanje komisije bo obsegalo obe navedeni točki ocenjevanja 2. Ocena občanov bo obsegala samo urejenost kmetij. Vsi dosedanji nagrajenci se ne ocenjujejo. 3. Razglasitev rezultatov bo 25. novembra 2000. Predsednik TD Stane Škulj Predsednik komisije UREJENA DOMAČIJA Igor Ahačevčič Podjetje Gašper tours Podpeč 13 1312Videm-Dobrepolje Iščemo voznika C - kategorije (izkušnje zaželjene). Zainteresirani kandidati naj se osebno zglasijo na zgoraj navedeni naslov ali pokličejo na tel. (01)7807-618 ali GSM (041) 735-642. Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.