Dom odgovarja na pritožbe
strankami ni obneslo. Na Doin so nenehno prihajale stranke, ki jim hišni svet rai maral po-magati.
Enformirajte se, pa se boste manj jezili
Krajevne skupnosti občine Center so zbrale dolgo vrsto pritožb na račun stanovanjske-ga podjetja Dom. Toda vsaka medalja ima dve strani, pravi-jo. Pogovarjali smo se z direk-torjem Doma Markom Rainer-jem, šefom vzdrževalne službe Jožetom Pinterjem in šefomi komercialne službe Janezom Marinškom, da bi slišali še nji-hovo stran. Govorili so nam o svojih težavah in poudarild, da si želijo več sodelovanja s hiš-nimi sveti, saj bi imeli od tega korist oboji.
Poslovanje stanovanjskega podjetja Dom ni lahko, saj so stanarine že od leta 1970 za-mrznjene. Povprečna stanarina s subvencijo vred je že od leta 1969 nespremenjena — okrog 150 dinarjev. »Kaj pa se danes dobi za ba denar?« se je vpra-šal Marko Rainer. »Stanovalci plačujejo več za elektriko kot za stanovanje. Leta 1966 smo imeli za vzdrževanje hiš mili-jardo starih dinarjev. Prav to-liko jih imamo danes. Takrat smo si lahko s tem denarjem privoščili obnavljanje fasad. Danes bi za vzdrževanje potre-bovali najmanj tri milijarde starih dinarjev. Stanovaloi vča-sih upravičeno zahtevajo, da bi kaj popravili, ampak brez de-narja ne moremo delati.«
»Niti toliko denarja nimamo, da bi lahko v stari Ljubljani odpravili vsa suha stranišča,« je prisfcavil Janez Marinšek.
Občani navadno sumijo, da stanovanjsko podjetje Dom razmetava njfhov denar, toda Marko Raaner je poudaril: »Za našo ožjo režijo poberemo naj-niižji odstotek v vsej Sloveni-ji.« Dejstvo je tudi. da imajo uslužbenoi Domovih servisov zamranjene plače kot vsi usluž-benci stanovan.iskega podjetja, čeorav opravliajo isto delo kot delavci y proizvodnji. Navadno prav njim ostaneio tista dela, ki se jih branijo vsa druga obrtna pod.ietja.
Pripombe hišnih svetov
Mnogo hude krvi ie turV za-to, ker stanovalci niso solidar-rri med seboj. Stanovanjsko podjetie Dom oorabi del sred-stev, ld jih zbereio z naiemni-nami v novih hišah, za obnovo sta.re.1Sib. hiš. To ,ie nuino. sa.1 skrbijo tudi za več kot sto let stare hiše, katerih vzdržcvanie stpne ogromno denaria. »Stano-vaici v noveiših hiS^h pa se pritožuieio. ker denaria, ki ga plažu.lejo za naiemnino. ne po rabimo na n.iihovi hiši. Dajemo ga pač za tisto, kar ie Se bol.1 potrebno,« je rekel Marko Rainer.
Hišnl sveti se pogosto prito-žujejo, da jim stanovanjsko podjetje Dom krati pravicc Res pa je, da hiSni sveti sarni včasih posegajo na področja, za katera nimaio pooblastil. Vod-ja komercialne službe Janez Marinšek nam je navedel nekaj primerov:
Hišni svet na Poljanski 20 je privolil, da Mercator lahko p<v veča svojo poslovalnico v tej hiši na račun kolesarnice, ki da-nes ni več pofcrebna. Kasneje pa je hišni svet svoje privoljenje prekMcal in postavil dodatne pogoje. Trgovskemu podjetju hodejo predpisovati, kaj sme v svoji prodajalni prodajati.
Zanimivo je tudi, kako hišnl sveti hlepijo za dodatnimi koristmi. Tako je bišni svet na Novem trgu 1 dovolil trem inladim Ijudem, da si na pod-
strešju uredijo stanovanja. Ko so ti ljudje res naredili načrte, so sl stanovalci premislili — zdaj hočejo imeti podstrešje zase. Na Cankarjevi 11 pa bl stanovanjsko podjetje lahko uredilo tri nove stanovanjske površine. Hišni svet zahteva, naj namesto treh naredijo šti-ri malo manjše — in eno pre-pustijo hišnemu svetu. Tako si hoče hišni svet kratkomalo pri-lastiti del družbene lastntne.
Nenehni so tudd spori zaradi popravil. Krektor Rainer je v zvezi s tem rekel: »Ljudje mor-da ne vedo, ali pa nočejo ve-deti, da lahko vsak hišni svet v okviru sredstev, ki so določenl hiši na voljo za tekoče vzdrže-vanje, sam naroča dela. Stano-vanjsko podjetje izdaja za to posebne bloke naročilnic, kjer na platnicah točoio piše, kat so-di v tekoče vzdrževanje. S ta-ko naročilnico lahko hišni svet sam naroči dela iz tekočega vzdrževanja in nato potrjen račun predloži stanovanjske-mu podjetju.«
Vodja komercialne službe Janez Marinšek je lahko nekaj povedal o odnosu hišnih svetov do stanovanjskega podjetja, kadar gre za popravila: »Hišni sveti ne ravnajo kot dober gospodar, ki stalno skrbi za hi-šo. Navadno čakajo, da se po-javi težava, nato pa javijo na Dom in pričakujejo, da bo pro-blem čez noč rešen. Toda neka-teri hišni sveti prikrivajo last-no neaktivnost. Pisali smo Do-mu, pravijo, oni pa niso nič na-redili.«
Posebno poglavje je solidar-nost med stanovalci v hiši. Zgodilo se je, da so morali de-lavci Domovega servisa vdreti v stanovanje, da so popravili pipo v kopalnici, ker je pušča-la in se je kvarila cela hiša, sta-novalec jim pa ni dovolil, da bi jo popravili. Včasih imajo nuj-no zahtevo za popravilo, nato pa pridejo delavci trikrat za-stonj, ker stranke ni doma. Tu-di pravilo, da lahko samo hišni svet naroča popravila, se zara-di    neurejenih   odnosov   med
Slišati je tudi dosti pritožb, da Dom zanemarja nujne stva-ri in popravlja manj nujne. To-da stranke v takih primerih do-stikrat neupravičeno kritizirajo stanovanjsko podjetje. Ugotovi-ti bi morale, kdo je zares odgo-voren za tak primer. Tak ne-sporazum je nastal ob urejanju fasade na Rimski cesti 17. Sta-novalci te hiše so poslali sta-novanjskemu podjetju dolg se-znam stvari, ki bi jih bilo tre-ba popraviti. Na Domu prizna-vajo, da so te zahteve upraviče-ne, niso pa jim ugodili, ker ima-jo premalo denarja. V letnem programu investicijskih del da-jejo prednost streham ter insta-laoijam, da bi preprečili večjo škodo na poslopjih. Nato je ko-munalna inšpekcija zahtevala obnoviitev fasade. Stanovalci so takoj vsi besnii privihrali na dom. Janez Marinšek je njihovo jezo takole komentiral: »Mi jih razumemo, ampak tudi ond bi morali razuraeti, da nismo nič krivi, saj obnavljamo fasado na zahtevo komunalne inšpek-oi.ie.«
Verjetno se stanovalci v mno-gdh primerih ne bi jezili na sta-novanjsko podjetje, če bi bill bolje obveščeni. Na Domu se tega zavedajo in poudarjajo, da si želijo povezave s hišnimi sveti. Možnosti za stike je pre-cej. Stanovanjsko podjetje Doip pošilja svoja letna poro-čila na krajevne skupnosti, kjer so dostopna občanom. Po-slovno združenje stanovanjskih podjetij izdaja svoj časopis Stanovanje. Dom ima po kra-jevnih skupnostih vsak teden govorilne ure, na katerih tehnik sprejema stranke, da jim ni treba hoditi v pisarno. Vsako leto dvakrat se na sestankih po krajevnih skupnostih pogovo rijo o programu za dela iz inve-sticijskega vzdrževanja hiš. Pri sestavljanju tega programa imajo besedo tudi stanovalci. Vsako leto septembra pošlje Dom hi&nim svfitom obrazce, kamor naj bi vpišali, kaj je tre-ba narediti na hišah. (Dobijo samo okrog 45 odstotkov odgo-vorov!) Te sezname nato pre-gledajo strokovnjaki in naredi-jo osnutek programa, ki ga ob-ravnavajo na sestankih po kra-jevnih skupnostih. Toda ude-ležba na teb sestankih je majhna, pravijo na Domu.
Na Domu so tudi povedali, da z nekaterimi hišnimi sveti lepo sodelujejo. »Lahko rečem, da smo doslej še za vsako stvar našli rešitev, če so se le obmi-li na pravo mesto,« je dodal direktor Rainer.