Planinska staja.
Planinska staja, tudi stan ali planšarka imenovana, je taka bajfca, ktera se po planinah za ondotne pastirje nahaja. Staja ni umetno narejena, ampak nekaj hlodov eden čez drugega položenih dela steno, a streha je z desak narejena ter s kamenjem obložena, da jej veter ne more tako lehko škodo-vati. Špranje so večidel z lnahom zadelane. Take bajte stoje najraje v sredi kake lepe livade, kjer se za živino tečna paša nahaja. Tje goni pla-ninar vsako leto združen s svojimi sosedi domačo čredo, ktera je z inno-goverstnimi cvetlicami in zvonci nališpana o sv. Jurji na pašo. Tam jo pase celo leto do sv. Mihela in nareja iz mleka, kterega krave zavolj tečne planinske paše obilo dad6, dober sir, ter ga pridela v tako obilnej meri, da se skorej vsa družina po zimi o njem preživi. Tudi močnega psa z ostrira ovratnikom oboroženega ima seboj, da drobnico proti napadom volkov in drugih divjačin brani. Okoli bajte je precej visoka ograja, kamor se živina po noči ali pa o času hudega vreuiena požene. Navadno je po več takih bajt skupaj, nekaj zavoljo varnosti, nekaj pa tudi zavoljo kratkega časa. Zjutoaj namreč, ko se živina iz ograje spusti, se združi iz vseb. ograj skupaj in pastirji gred6 za njo ter si na piščalke piskaje kratek čas delajo; nekteri pastirji pa doma ostanejo ia iz mleka, ktero se je prejšni večer namolzlo, sir narejajo.
— 74 —
Tako se pase živina ves dragi dan po tečnih pašah, na večer pa se med petjem pastirjev domu žene in v ograjo zapre. Ko se zmrači, se snidejo pastirji pri enem ali pri drugein svojih sosedov, ter se pri njem ves večer kratkočasijo.   Na ta način preteče dan za dnevom.
Ko se pa začne zima približevati, poslovč se tudi pastirji od ljubljenih planin in dragih bajtic ter se spravljajo domu težko obloženi s planinskiui sirom in željno pričakovani od svojih znancev in sosedov.
Glejte, tako življenje je po planinah; ali se vam ne dopade ?
Bukovski Tone