Na
svltlobo
dane


krajnske kmetijske
družbe.
Tečaj V.
srédo 31. Sušca 1847.
List 13
Gostíja v Ijjutomerskiiii građu.
(Po Vehovaru.)
Ljutomérskim gradu gostíja zlo hrupi, Iz rók gré kupa *) v róke tri dní in tri noci;
Tri dni in
Cefertk ie
tri noci
vélki
oj Vuzma **) sveti čas!
poln
blizo nas.
Stražan stojí pred durmi,
mož
sive starosti
?
Posluša divje drćtje, strahota ga obletí: „Cetertk je jutri vélki! — zacne se britki
Ko na drevésu lirika Bog Sin odkupi nas !u
cas

Stražan tak
V •
pobo
dnlia
?
Zdihuj e, joka, moli takó iz dna sercá;
nici krik zlobni zijati ne nehá.
Al
piv
In noč odgovor kupam zvonecim tiha dá
i
stražan tak govori -
,,Opomnim nej gospodo!i „Dolznosti svete, v vinu de se jim ne vtopi In v pivnico gré doli ter prav' s pohlevnostjo : Oj gospod vitez, hlapcu nej ne zamerijo:
V	V	V
,,Cetertk je jutri vélki, cas grozne žalosti,
Ko vse ket
moli v
spokó
}
Zaljujejo zvonoviy in jutri slednjikrat Nas hocejo k pokori se opominjevat
> u

Ti tudi
omolkni, prevzétni Klapec ti, Nar veći dajte kupo, nej v nji se mi vtopi !uu Tak vitez zagromi, se zasmeja družba vsa
In s silnoglasnim kril<
pohvali verlo ga
Kot
Zvoniti pred se mora v zvoniku grada se

kupe opustimo l
t
napi
)
o hlinjenc se!uu
v 9
Na tla se zverne starcek, stemnijo se mu oci, Pa zdi se še, de móli: „Gospod! ne soď jih ti.
a
glas ure polnoci;
Zdaj žadoní počasno Kot blisk svitloba vgasne, na kiip se klet zvali Iz sodov se iztéka tak kot pepel žareč, Pijance vse pokóplje zdaj oginj plamenec.
In ko Zveličar vstane, s gor in dolin hromi
Zvono\ Alj v
?
as pojéci, de vse se veselí; diti na gradu zvonika ni biló,
Strahote znaminjc stoji zid gol samó.
V Gradcu 22. Sušca.
Mihovil Golob, modroslovec
©ober svet kmetovaveaiii*
Kakošne so le letaáne ozimine žita po svetu?
Kupa ali kozare. **) Vuzem ali velika noč.
in mrežaste; p šen i cam in deteljam pa ni kej kvare, razun de so jih semtertje misi gerdo pre
orale
5
kakor de bi bile imele terd boj med seboj.
Kar je sneg
odležel, delà
škodo. Alije kej pomagati?
srež po več krajih veliko
V r
se
5
Dokler zemlja zmerzuje in se njive ne posu se srež ne da vstaviti, pa od njega storjena škoda se popravi že nekoliko. Berž ko se njive
jih proti večeru dobro pováli, de pertisneš
"se perst zgosti
osuše
zemljo, de
VÍ5UOO , J 1II Jk7 1 V7 l i ï	U
spet nazaj perzdignjeno
okoli žitnih koreniiiic, in de se kepice po njivah potarejo in poravnajo. Ljubi kmetovavci! vi ne
de je to, pa le ubogajte
5
verjamete, kako koristno in gotovo nam boste vedli hvalo.
Povalíte terdo tudi detelje s teškim valjer , kér detelja že sicer krepko in zgošeno zem Ijo ljubi. Po nemških deželali imajo železne valjerje
in veliko hvalo ženo, kako de so koristni. Ravno
jem
5 1
tako je tudi práv dobro, vsejane jare žita povaliti kakor oves, j ečm en in proso, tako tudi lan nekej zató, de se njiva bolj poravná in kepe po tarejo, še bolj pa zató, de se iz vsejanih zernic pognane cimice ložej zemlje poprimejo in berž rejo
Sej vidimo, de vertnarji tudi takó
kapus, ohrovt
ali kake cvetlice, gredico z nogami pohodi ali s kako dilico terdo
iz nje sesajo. ravnajo. Vrertnar vseje danes salato
?
potreplja, in
pojutrišnjim bode že se
me iz zemlje, in v kratkim je gredica že zelena,
kar bi se tako berž ne persti ležalo.
zgodilo, če bi
seme v rahli
Letašnji dolgi stari sneg je kmetovavcam zlo glave belil, gerdo so ga že gledali , in nekteri so ga bili jeli posejati koj v začetku Sušca, pa njih pridnost je bila prezgodna. Ako bi taciga mraza ne bilo, de bi ne bila burja takó brila, bi bili že práv opravili ; takó pa so si še nekoliko škode na redili, kér je po prekopnjah srež žita tergal in kér je burja perzdignjene koreninice posušila in njive o brila, de so vse rùjave
Sneg posejevati je takrat koristno, kadar
p ■■p^ p
mraza ni, in kadar je zemlja pod snegam odtajana
5
Po krajnski gorenski strani so reži zlo pognjite sicer
pa bolje, de so-njive s snegam odete.
Gorenski stari in skušeni kmetovavci pravijo
?
de
pred sv. Gregorjem sneg le per miru pusti, po
sv. Gregor ju ga posevaj z eno rokó, po Šmar nim (po prazniku oznanjenja Device Marije) pa z
tako prevzetni in od sile učeni spet
Ko pa gospodár svoji družini krompir za seme
de se ima
obema. In
ne smemo
razrezovati velí, naj ji dobro priporoči, pri
biti, de bi vsako naših starih kmetovav
sec saj
ko
zdravi oćesi imel, in de se nobeno
tem delu pažljivo obnašati, de bo sleherni
cov zavergli. Sv. pismo pravi :
V
Vse
je prav , tint . m. . uu a^^m" ", ^* • pvotju vanje snega pa ni le koristna perst, temuč tudi
deržite."
do Tesal. 5
i
21.
kar
oko z nožem ne poškodva, sicer ne bo gnalo in
poseje- škoda je velika
kake smeti ali kak prali, tode ne senéni,de z njim slabo obnese, ker se pi plevela na njive ne zaneseš.
Ravno zató se sajenje golih očés tolikrát
tem
pravilu kal
VMIIV^, m^M.	p,* IVIli vť.«r uu iv«x , IV JC,
rodivna moc oces še lože poškodje in dostikrat
1 v	tv • V	•	*
to je
9
Okra.
Popolni poiiuk
clo v nic pripravi
kako
krompir
saditi
9
de
bo
tega tudi nemoremo svetovati
?
golih
prav

oces saditi, ker nemarno delo lahko kal pokoncá
§ .	1	•	■	t	. «	-m	K/ +
m su
(Dalje.)
ha in gorka letinaposebno vp
7
emlj
cizlaganje, kakó krompir saditi
očésa lahko tako posuši, de vso kalivno moc zgubij
(Dalj
sledi.)
krompir, ki
se pod
mlj
rodi
?
ni p
seme, to vsak kmetovavec vé. Pravo seme je tisto
ktei
?
se
m 1
na
rompirjevih stebl
cvetji v podobi majhnih j a b elč k ali j a g o d pokaž
po
Vunder je stara
ada obveljala, de kmeto
vavci neprenehama le podzemljice (Knollen
xV
V
d U

nemar
pravo seme iz krompirjevih jagod so pa v
i • 1 • ^T	«	1 • v • f •	1	i	•
?
EOgovor đveli kmetov«
(Jurja in Lukata.)
Od potrebnih p omi ada nj s k ih opravil.
J. Dober dan, Luka ! Simže spet tii, čudopolno škatljico sini pa za ta ćas ženi izročil.
L. Pràv je, de si ta nauk od mene sprejel;
nali
krompirieviga
boljši bi gotovo kmetovavci rav- saj boš kmalo njegovo dobrotljivost spoznal. Danes včas i iz nad zemlji ski li jabelčk se morava pa k ai druziga pogovoriti.
priredili in si tal
kr at
krompir iz semena ponovil
Sploh
d z e m 1 i i s k
m
ejati, km
J. Ali veš, kaj bi jez rad danes od tebe slišal? L. Kar vám, ti bom iz serca rad povedal, kér
4 v
ne
tovavcam del še le v dru

ker se iz taciga semena veči ali tretjim letu debel krompi
sim prepričan
5
de dober svèt rad ubogaš.
J. Povej mi
pridela; in zavoljo te saditi, obveljala
je
ada
?
podzemlj
pomladanjske delà?
tedaj, ob
čim obstoje tvoje perve
Pa kmetovavci so to reč še dalj
gnali
zadovoljni s tem, de bi c e pak vsako podzemljico še na
krompir sadili
v
k
?
am
ali kerh
sadij dru
azdelijo, ali ji cio le ocesa izrezejo in jih ; ostanjke pa za živež obernejo. Pâ še vec ih šég je, po kterih s krompirjem za seme
. od kterih
L. Pervo je, de se koj mesca Sušca (Března)
nad svoje drevje spravim, de ga oderzam. mlado pervežem, in nekaj na sad. nekaj pa na les obre žem. De ga vse gosenčne zalêge otrebim, se že
samo od sebe zastopi.
J. Nekaj obřežeš na sad, nekaj pa na les
k -v A oj /-M Á- rv	■
kaj ces s tem reci
9
ravnaj o,
Kaj je tedej bolj pi diti, ali pa le posamesne k
€ele podzemljice s ga zema in bolj prost
tukej nocemo nič govoriti
L. Jez odberem nar lepši mladike, ktere tje

le podzemljice sa ali clo le očésa?
rastejo, kamor hočem, de se drevo košati
5
le malo, takó de
o
, ali pa i 2 pal
a
velikosti
?
d
?
skušnjah poterj
saditi, je po več
daljša; jih perrežem
cov doige ostanejo ; to leto nič ne rodé mlad les zanaprej zredé. To je na les obrezovati. Druere mladike pa, kterih na les rediti nočem, obre
ampak
2'
kmetovavcov je slavni
j r--------~------1 .1 ~ ~ *	M-rm^^ uiiuuiivv ^ «*, «»i/ii.t HM,
poglavitno pravilo. Razun mno- žem takó na kratko, de jim le
ali
k kmetijst\
?
Mlubek, resnico tega ravnanja ocitno pokazal
gosp
Ker pa je za tako
na pol več krom
-----r ~ ----- — ~ —-—-j ----i--- —	«' • ^■Ii* '* j ^1 *>
pirja za seme potreba, in ker kmetovavci dostikrat zvijače per drevji
popke pu
sfcím. Takó persilim, de mi trije popki rodé, ćeterti gre v novo mladi ko. To je pa oíjrezvati na sad.
J. Sim djal, de moraš imeti kake posebne
s semenam komaj shajajo, se ni čuditi, de so jeli

ko
skorej vsako leto rodi.
Pa
?
le posamesne ker hl je ali cio ocesa saditi, in de boš obrezoval.
tole reč bom jez le peršel pogledat
?
kadar
so pi
ti navadi tudi
ostali, ker jih
la
skušnj
v r
UC1
5
de so tudi obilno lep i ga krompirja přidělali, še tvoje drevje obřezal. Posebno letas bo treba krompir le v koscih
L. Le pridi ; ti bom práv rad pokazal

ali pa
saditi, ker povsod semena
jka

Tišti kmetovavec ima od krompirja nar veči
pridelk pričakovati, im ^ iaau pirjevo zeliše ob času cvetja celo nj i
ki ga
takó sadil, de ki
pokr
drenji díjo,
versti

de
stali
ki po
posamesni germi pre\
na
J. Kako pa ti mravlje od drevja odganjaš? Te požrešne živali je per meni kaj veliko?
L. Ja, tukej je pa toliko misel, še več ko v zelniku glav. Saj je bil v Novicah že zlat ("cekin) v plačilo obljubljen tistimu, ki bi kaj gotoviga po vedal, pa ga blez še nobeden ni zaslužil. Tište
V	I	O	i	--------T	^	^^	®	~ ~	----- ------------------^
Ce se cele podzemljice v verste sa- na okroglo zdolbane dilice, od kterih sim v
cevlj
saksebi leže, mora v vsaki Novicah bral, in jih imam, če se okrog dre
jamica od druge i čevelj saksebi stati; vesca o klen ej o
i n
ce
se
večkrat
voz
funt vaera, bi
niga mazila fšmira) perlije, so še nar boljši
ker tedej sploh 8 velicih krompirjev
hilo 3600 funtov ali 40 vaganov (mecnov) krom- pomoč. Pa jez tudi po vsí okolici vse gnjezda mrav pirja na oral ali "
emlj
na
emlje potreba. Če pa vsako pod- ijincov poíšem, jih v lepih dneh razberskam
kosce tako zrežeš, de ima sleherni kerhelj saj 2 očeši in jih po versti na pol čevlja saksebi sadiš, si boš polovico semena prihranil in tudi obilno lepiga krompirja přidělal.
Naj nam bo pripušeno, namesto krompirjeviga zerna
?
in s
de
besedo „podzemljice" rabiti in s to besedo to rêci
Němci „Knollen" imenujejo.
Vredništvo.
?
kar
krópam poparim. To dvoje mi vselej pomaga
J. Kogá se pa potlej za drevjem lotiš ? L. Zdej pa pridejo travniki na versto, se ogradé, de se otajane kertine berž razberskajo, de se jesenski gnoj po snožeti pregrabi, in tako pomladanjskiga dežja počaka. Pa tudi vode ne po
zabim zdej na snožeti obraćati. Voda do Kr es
51
nika travo
pernese, pozneje pa po
gre; pa le počasí, po malim naj se primakva plohi travi koreninice premerjó.	a. k.
njo
?
v
nimu in samopridnimu člověku vstreže, sto ali še se jih pa hudo poškodva.
(Konec sledí,)	* x -
več
Pijančevanje — liuda cloveska kuga«
- (Dalje.)
Kaj je tedaj storiti? kako pomagati, de bi se huda kuga pijančevanja, ki nam po vsih stranéh toliko škode za komisarja v Cervinj
Dopis iz Tersta.
(Konec.)
Pred sestemi leti je bil namrec gospod Dominik Pikoli, v prid svojih izročencov vedno živo vžgan mož
y
z volj
T
stori
?
vstavila in odvernila ?
svojim dohodu v
sole je ob
li komesíi za več ko 20000 duš
Kratek in pràv svèt je tále: Pomanjsujte število našel. Pred šestémi mesci ga je deželno vladařstvo v
kerčem, kar je nar bolj moc! Prosíte, de dezelske drug kraj poklicalo
Kaj menite, koliko šol je tam
gosposke novih dovoljenj (patentov) ne delijo, in de se zapustil? Trideset! namreč 22 fantovskih in 8 dekliš tištim , ki nobene božje, čerkevne in cesarske zapovedi kih ; in sicer šol, kakor s ré, dobro osnovanih, obilno
• V
nic
LJ. , IV» .»UWV.1V »«"JV ,	«an,	Cl^vx	/ IVWIWl	, UVM1U UOUUVrtllIIl, UUliliU
ne porajtajo in na nič druziga kakor na svoj lastni obdarovanih, in po našim zaúpu za vse prihodnje čase
dobicek
S
ledajo
y
dovoljenja poberó. Prijatli Novic! uterjenih
v
se
prijatli domovine ! ce ne bomo kercem za polovico ali bolj zmanjšali, de jih bo le toliko, kolikor jih je potreba, ne bodo vsi lepi nauki in sveti, ki jih kme-
p omakali.
Kako je mo
bilo v petih letih toliko doseči
Poslusajte in prepričali se boste, de v tem ni ravno taka
y
tovavcam in rokodelcam v Novicah dajete
Priporočevajte šole in šole: pràv je,
• V
nic
težava, ce se le krepka roka in dobra volja snidete
y
pre
o
Bog nam jih
kvante, kar protivnik!
daj veliko dobrih sol!
tode od pijancov boste malo
denarcov dobili za šole; pijane ne bo nidkar otrok v solo pošiljal in tudi za-nje plačeval ne. In ko bi tudi sem-tertje ktero šolo napravili, bo vse to malo zdalo
pričali se boste, de so prazne našiga namena in sovražniki Ijudskiga napredovanj nemogočnosti, plačila za učitelja nabrati, in v drugih
v
kih kvasij
Pr
ti priložnosti naši bi
nesméjo misliti
y
morebiti v Cervinjanski komesíi ni clo nič bilo tacih
bedakov, kakor
' v
so
drugod, ki vedno v star
kér
malopridne kerčme pomagajo spodkopaviti šolske nauke íň pokaziti mlade in stare. Ali ni pervo pravilo, izreje
otrok: skerbno vse priložnosti odvraćati, ktere dajo pa vender le živím. Sosedov Jaka je bil v Ooi otrokam slab izgled in jih
y
de
rog trobijo
ekoe : „Cemu nam bodo sole ? jez nisim v šolo hodil,
ici in
greha
ueijo? Ali pa niso vonder ničesar ne zná i. t. d." Tacih in enacih je bilo
malopridne bezníce v djanji ravno temu
nasproti, kar
se
tudi v Cervinj
dovolj
v šoli z besedo učí? Kaj neki bo zdala ena šola v imamo zadosti davka, mnogih stroškov, desetine in dru
Mnogoteri so rekli: „Sej
vaší
y
če je pa ravno tam pet kerčem! Ste učili v soli komatij
©
y
zdej pa še to! Bodi že šola koristna ali ne
otroka lepiga zaderžanja, spodobne vunanje obnaše, nosti na svoj jezik, mirnosti in mernosti, krotkosti i. t. d. — Kaj bo pa vse to pomagalo, ko bo otrok, iz šole do
paz
bodi
y
£
ospôda nej placa, če hoce šole imeti ! Dokler
Cesar ne da, kar je
y
za-njo potreba, ne bo pela i. t. d Tim in takim je gospod komisár na sklicanih zbo
cc
mu grede, v gostivnici slisal pohujsljivo vpitje, razbijanje, rili posamesnih vasi razlagoval
kletev, boj in mnogo nespodobno obnašanje? Serce otroka je mehko, ko vosek, in rado ostane v njem, kar je
??
de je napi
in
ogleštanje sol, kér iz njih kakor iz rodovitne njive nar čistejši in nar lepši zernje v korist in dobiček sosésk in
napčniga slišal in vidil.
njenih posamesnih udov izrase, tudi p
Priporočevajte miloserenost do zival: prav je, seskina dolžnost. Kclor hoce žeti, moi
pa če ne boste
pripomogli
y
de clovek po nezmerni pi- Resnično je terdna volja našiga presvitli
posebna so-ati in sejati. Cesarja, šol
jači sam sebe ne poživini, boste le gluhim ušesam pri- kolikor je le moč napraviti, skerb in stroški se morajo digovali. Pijanec bo kakor dosihmal tudi prihodnjič v pa vsaki soseski prepustiti, kakor skerb za obdelovanje
kerčmi vino ali zganje, — njegov konj ali vol pa zvu- Vinogradov in poljá
y
tuđi tih vam gospoda in pr
naj na mrazu ali dezji za kaksin kol ali za hisno kljuko pervezan. truděn, lačin in žejin, tobak pil. V pijanosti poživinjen clovek z živino nar gerši ravná, jo slabo kermi, pa tolikanj bolj kolne
svitli Cesar obdelovati ne morejo ; zatorej je vaše, kar pridelate. Takó tudi cesarske postave stroške za napravo šolskih hiš le vam prepustiti morajo, kér je včasi v ta
in jo pretepa. Namesto de bi cilj in konec le ene same izbe ali stanice
izstradanimu konju snopičik sena ali malo ovsa privošil, to je javalne čez moč
potreba, in
1
soseske ali
enje
Obrest
pije raji sam čez vse potrebe še en polič vina ali ma- (dobiček) take naprave bo pa tudi vam in vašim oti
sele zganja
y
de

morajo na zadnje kot svinjo na voz
čičam
ostala
djati in neumni živini izrociti, de ga domů pelje. Ali ni taka ?
Potem jim je g
Učíte ljudi krompir gnjilobe obvarovati
y
dajte
ospod komisár, tako rekoč s kredo v rokah razložil, de v to namembo ne bo treba več ko
ali ro-
dva krajearja na goldinar zemljiškiga (gruntni
o* »
svitlo še toliko lepih bukev za
okodelstva : vse lepo in pràv; pa jih učíte in poma- gatejši kmet ali
na in i
gajte tudi nar nevarniši gnjilobo človeškig
povzdigo kmetijstva kodelskiga davka vsako leto plačati; de bo tedaj nar bo
, k večim 2 goldi
kolon, ali rokodelec
d
pijančevanje
odgnati in nar žlahtnejši seme ti
narja, in če v soseski prebiva 4 goldinarje, kajžar pa le po 40 kraearjev y občinski prid na leto dajati imel.
sti in mernosti med ljudi zasejati
To in več taciga slišaje so Cervinj an ci sploh samovoljne plačila po 200 goldinarjev na leto obljubili in glejte! zdej ima v saka soseska šolo in duhovniga
v r
Bog ga nam daj moza
ali več tacih mož
y
kakor
ga imajo I
nad patram Mathewam, de bi se na vso
moc pijančevanju zoperstavljali in družbo treznosti in gospoda učitelja.
mernosti tudi pri nas osnovali
Kakor so se popřej mnogoteri Cervinjanci iz
Deželske gosposke, za prid svojih podložnikov vnete nevednosti prijatlam šol posmehovali, takó se zdej očetje in skerbne, gotovo ne morejo za osrečenje cele dežele in matere veselíjo, ko vidijo svoje deklice in fantiče
storiti, kakor ste vil
to
t
nic boljsiga
priložnosti pomanj ševa ti, na vedenj jstinčarjev ali birtov vedno ojstro paziti in nove ker
pri vsaki lepo pisati
y
in
ravnanje go
marske patente le po spričani občinski potreb liti. Z delitvo noviga patenta se dostikrat le enim
y
in brati molitve, pravlice, pripovesti i. t. d, Vsaka šolska skušnja (eksamen) je za celo sosesko nar lepši gostovanje in nar veselši dan celiga leta.
de
sit
O, de bi vsak kantón taciga komisarja imel! Prevdarite in preračunite zdej,
dragi bravci, ce bi
52
ravno v soseski šola na leto 200 goldinarjev potrebo-	V malarii na sirovo zidovje (Freskomalerei) zavala, ne bo za bogatiga več od 4 goldinarjev plačevati!	služi zraven našiga slavniga gosp. Langu s a gosp. Kure To je veliko menj, kakor so po stari navadi posebne	srotovo nar veči hvalo, ktero sta si ta dva umetnika že
šolske plačila za dva ali tri otroke znesle.
S tim boste pa sebi in svojim otročičam vstregli. Pomislite , ljubi Slovenci, de je to vse le nekako poso-dilo vašim otročičam, ktero vam bodo ob kratkim obilno povernili, kér si bodo s prebrisano glavo trikrat več pri-
gotovo nar veći hvalo, v več krajnskih cerkvah pridobila.
Po naših mislih je cela kapelica Lavretanske M. B.
pri Frančiškanarjih takó okinčena
?
de je
• V
nic
lepši želeti
dobili
?
?
kakor bi jim bilo brez uka mogoče bilo.
ne moremo. Še cio vrata je gosp. Hajnc po novi umet-nosti tako olepotičil, de se práv lepó podajo celi napravi
Na noge tedaj
?
po ti ali po uni poti! Tode urno
pohvaljene
priporočimo
kapelice, ktero
vsim pobožnim ljudém obiskatí
* ^ *
gubite
v obljubljeno deželo, urno k svojimu priđu! ne časa, svojim otročičam bolj potrebniga zaklada nakloniti
-m	-m » t Vi	V • 1	•	1	_	• V ■	*
?
kakor so cele kaste zita m
V Svečanu 1847.
druge piče f
L. P.
Mweenstvo svetili aposteljnov«
Sveti aposteljni so sklenili večidel v hudih mukah (jnartrah) svoje življenje. Tole nam zgodovinske bukve
Iz Kima«
Kdo bi bil kdej mislil, de bosta nar veči sovražnik
od njih povedó: S. Matevz, evangeljist, je hudo mučen umerl v nekim Etiopškim mestu. S. Marka so na no-
po ulicah Aleksandrije, Egiptovskiga
gah pervezaniga
kristjanske vere, turski cesar — in pa Rimski papež, kotel z
. -	X	..	m	ž	t	"1 • V i »
města, tako dolgo okoli vláčili, de je smert storil. S. Lukata so na Gerškim na oljiko obešli. S. Janeza so
v
prijatla. Česar ni bilo nikdar, kar svet stojí, slisati je přetečeni mesec zgodilo. Poslušajte.
?
se
vrelim oljem vergli,
kjer pa ni
umerl, temuč je
Turski cesar Abđul-Međšid-kan je namreč uka
pozneje v Efezu svoje življenje sklenil. S. Petra so v Rimi križali, in sicer po njegovi lastni volji takó, de je
kér je rekel, de ni vre-
?
pre
imel noge kvisko, glavo pa zdolaj,
den, de bi ravno tako smert storil, kakor Jezus Kristus
?

zal svojimu poslaniku, Šekib Effendi, de se ima
dinj na Dunaj gré, v Rim podati in v njegovim ime- njegov mojster. S.Jakoba, večiga, so v Jeruzalemu ob nu svetiga očeta papeža počastiti in mu neizrečeno glavo djali; sv. Jakoba, manjšiga, pa so z veselje na znanje dati, ktero tudi on, turški cesar,
visočine
ne
čuti
?
de so taciga možá za papeža izvolili
?
kteriga
ob mo
kiga tempeljna vergli, in ga potem tako dolgo z valjarjem tolkli, de je umerl. S. Filipa so v Hieropoli, Friškim
drost in blago ravnanje že celi svet z občudenjem polni. mestu na steber obešli. S. Jerneja so po povelji gro SO. Svečana so presvitli oče papež, Piji IX., prav pri- zovitiga
?
ki
ziviga iz koze djali. S.Andrej a so na križ pervezali, kjer je tako dolgo visel in ljudstvu pri-digal, de je umerl. S. Tomažu so na Koro mand eljskim
jazno in z veliko castjo sprejeli turskiga poslanika, se je z njimi s pomočjo tolmača skorej pol ure pogo varjal. Serčno veseli so bili oče Piji, ko jim je posla- primorji s sulico život prebôdli. S. Juda so s pšicami nik povedal, de turški cesar vse kristjane, ki v njego- ustřelili. S. Simna so v Perzíi križali. S. Barnabasa
kot svoje otroke ljubi, in de nikdar so Judje v Saloniki s kamnam pobili. S. Pavla so v
v • f
zíve
hudiga
zgodilo.
vim cesarstvu
ne bo připustil, de bi se jim kaj
Sveti oče so pri slovesu podarili poslaniku krasno z Njih podobo in demanti bogato okinčeno tabačnico.
Zadnjo nedeljo, predinj se je poslanik iz Rima podal, je šel z vsimi svojimi ljudmí v papeževo kapelico
?
li katoljški slusbi božji, kjer je bil casten sedež za-nj pripravljen. Ali ni to čudna in vesela novica.?!
Rimu po povelj
grozoviti

N
ob
glavo djali
(Dunajski časopis.)
Zastavica«
Iiteri psi so nar boljši za zajce?
Vganjka zastavice v poslednjim listu je
Sežen ali klaftra.
Novo malaiia kapelica ILavretaiiske
Matere Božje v cerkvi g. g. Frančiškanarjev
v Ljubljani.
(Konec.)
Radi bi na tanjko popisali celo napravo krasne k a -
pelice v Fraciskanarski cerkvi v L j u b j 1 a n i, in posamesne malarske delà gospoda Kurca razložili, ko bi naru prostor připustil. Torej moramo le ob kratkim
povedati
i
de
gosp
Kure pri ti kapelici ni le samó svojo
malarsko umetnost razodel, ampak de je tudi svojo zgodo vinsko vednost častno pokazal, po kteri je posamesne podobě sostavil. V š ter ih ličnih podobali je nar imenitniši prigodbe Lavretanske cerkve sostavil od začetka, ko je sv. Helena v létl 326 čez sveto hi
do ti
?
v Nacaretu cerkev zidati ukazala, notei
časa
?
ko je po stari pripovedki sveta kapelica na
šico stiga
tisto mesto prišla, kjer zdej stojí.
Povsod vidimo lepo priméro ± >samesnih izdelkov med seboj, in pristojnost k celimu delu, kakor jo smemo od umetniga malarja pričakovati. Gospou Kure je tudi s tem delam dobro imć zopet poterdil, ki mu po pra-
3
vici

in kteriga tolikanj
bolj zasluži
?
ke'i
?
karkoli
je moc, tudi po niski ceni delà.
Prišlo vice Sta jars kili Slovene© v
Prazno slamo mlati
biral
volji (nadlogi)
Kaj
boš drugih žvečke
po
Je do sinjaka (vrata) v dolgéh, do ušes v ne
Kaša je otročja paša
glav
?
mora v petah imeti
Ki nima v Mali je slavček, ali velik
ima glas
Ki je pred moker, tišti se dežja ne boj
Sov
sovo zvali
Pí
?
pa pameti ne zapi
Danasnjimu listu je perdjan 13. dokladní list
in pa sedmi del kemije.
hitili kup.
(Srednja cena).
V Ljubljani
Krajnju
27. Sušca.
22. Sušca.
srold.
mernik Pšenice domaće •
» banaske
Turšice.........
Soršice.........
Reži...........
Jecmena........
Prosa ..........
Ajde...........
Ovsa...........
kr.	1 giold.	kr.
I O j	1 3	8
— J	3	12
8	2	12
-	2	-
20	2	15
46	1 1	56
44	1	45
34	i 1	30
6	1	2
Vređnik Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani