Današnja številka obsega 10 strani.
»JMovi <5as“
hhaja v jak petek ob
12. uri dopoldne. Uredništvo in upravniSfvo |( V gosposki uliei št 6, drugo dvorišče.
NOVIC
&
5
List stane
za celo leto .... i /i za manj premožne i H v JVfemčijo .... 5 , posamezne številke 8 v Oglasi po dogovore.
Ste v. 38
V Gorici, 20. septembra 1912.
Leto III.
0 svetih dnevih na Dunaju.
Od 12. do 15. sgpt^mbra 1912.
Nikdar ne bomo pozabili, kar smo videli v preteklih dnevih na Dunaju. Proslavljal se je Gospod Jezus Kristus, kakor D niso še nikdar v naši Avstriji. In ta Goslava nas veseli, ker ona je veljala Nje-!nu. ki je drugače tako nepoznat. preziran "J sovražen. Dež je lil. dolga pota, mokra °bleka. mokri čevlji a srca stotisočev '9. bila gorka, in pozabljala so na vse ne-n|'ilike ter s stotisoči hitela k zborovanjem, 'dela v cerkve, hitela k sv. Obhajilu, da 11 Proslavljala Gospoda v zakramentu Njegove ljubezni. O to so bili dnevi ljubezni, jakor jih svet nikdar ne more ne stvariti, Se manj pa dam Ljubezen do Boga se je Rajala z ljubeznijo do glavarja katoliške perkve in z ljubeznijo do vladarja našega Gančiška Jožefa v prizorih, ki so človeka Gctresali do srca. Ravno neugodnemu Genienu moramo pripisati, da se je ljubezen do Kristusa mogla pokazati v taki vi-?'ni. v takem mogočnem veličanstvu, ka-?or bi se pri lepem vremenu nikdar ne. ^do more le od daleč oceniti vse žrtve.
premagovanje, vso potrpežljivost, ki G jih iz ljubezni do Kristusa stotisoči vr-®'Ji. '<i bi jih pri lepem vremerm morda 'ikdar ne? To more proizvesti le moč kadilske. cerkve s središčem svojim v presv. •vhanstiii. ki se razteza na vse stanove Dd cesarja doli do navadnega delavca, ki G razteza na vse stopinje starosti človekova življenja, ki objema vse narode! Gcčni vsi. ki so pohiteli na Dunaj in bili jDii deležni proslave Kristusove v presv. * .,-vharistiii. Njim in vsem drugim v vese-in spodbudo podajamo tu kot nadalje-knje sestavka v zadnii številki naslednje "Oročilo o Bogu posvečenih dnevih Evha-'Gičncga kongresa na cesarskem Du-"aju.
Slabo vreme in dobra volja.
Ko smo v sredo došli na Dunaj, nas je Ozdravljalo deževno vreme. Nismo se hienili za to. Drugi dan je bilo vedro, če-rav ni obetalo lepega vremena. In res
smo v petek dobili dež, ki je trajal v soboto in nedeljo cele dneve skoro nepretrgoma. Res, trpeli so naši ljudje vsled dežja in mrzlega vremena. Toda dobra volja jih ni zapustila. Toliko rajši in v večjem številu so se zbirali po cerkvah, kjer so poslušali besedo Božjo in prejemali sv. zakramente. Lahko rečemo: Deževno vreme je morda kaj malega škodovalo zunanjemu sijaju te največje Kristusu - Gospodu posvečene slovesnosti, kar jih je kedaj videl svet, toda tem lepši je notranji sad tega kongresa. Srca vernih udeležencev so pokazala večjo vnemo, večjo ljubezen do svojega Gospoda. Marsikoga smo tiste dni slišali, ki je dejal: Dobre volje nam to ne vzame! To naj bo za pokoro!« In prav duhovito je dejal govornik na nekem zborovanju tiste dni: Cesar Franc Jožef L se bo v dežju in slabem vremenu udeležil procesije presv. Rešnjega Telesa. S tem posnema svojega pradeda Rudolfa Habsburškega, ki je v dežju in viharju šel izkazat čast svojemu Gospodu-Bogu v presv. Evharistiji. Lepa misel! Požrtvovalnost vernih katoličanov se je sijajno izkazala tiste dni. Bog nam daj tudi v naprej dovolj požrtvovalne, dobre volje!
Nekai iz govora kardinala Rossutiia na prvem zborovanju.
Prvo zborovanje v Rotundi se je vršilo v sredo popoldne. O tem smo poročali že v zadnji številki. Danes naj podamo par sklepnih stavkov iz prekrasnega govora, ki ga je imel papežev legat kardinal Ros-sum.
Kardinal Rossum je zaključil svoj prekrasni govor z naslednjimi besedami, s katerimi je hotel avstrijske narode, tudi nas Slovence, navdušiti za večje češčenjc in iskrenejšo ljubezen do Kristusa v presv. Evharistiji. Končal je:
»Vstani torej A v s t r i.j a. vstani Dunaj! Glej. kako so se zbrali narodi in prišli k tebi. Raduj in veseli se in odpri svoje srce. da boš obhajal veliki praznik tvojega
Gospoda pod varstvom preblažene Device in Matere Božje Marije v veri. ljubezni in svetem navdušenju! Tvoja rešitev, tvoja moč, toje življenje, tvoja slava je bil vedno Jezus v presveti Evharistiji. — Vstani in približaj se z vsemi narodi svojemu evharističnemu Bogu, pokaži javno svojo vero in reci s polnim prepričanjem: »Ti imaš besede večnega življenja in mi verujemo, da si Ti Kristus. Sin živega Boga!« Ljudstvo, ki ga je bilo na deset tisoče, je po teli besedah vstalo, mahalo z robci in klobuki globoko ginjeno ter v svetem navdušenju za sveto stvar.
0 govoru dr. Šušteršiča, ki je bil eden najlepših, bomo še poročali.
Drugo zborovanje. — Velika manifestacija.
1 ega slavnostnega zborovanja se je vdetežil prestolonaslednik nadv. Franc Ferdinand s svojo soprogo vojvodinjo Ho-henberg. Vsi avstrijski narodi so bili navzoči: Slovenci in Italijani. Nemci in Ogri, Poljaki in Rusini, Čehi in Rumuni. Burno so pozdravljali prestolonaslednika, da je od pleskanja in navdušenih klicev v vseh jezikih odmevala cela Rotunda. Višek je dosegel vihar navdušenja med govorom jezuitskega patra o Karola M. Andlau. ki je govoril
»o sv. evharistiji in habsburški hiši.« Ko je ta govornik slavil vzgled cesarja, ki je ta dan z vso družino pristopil k mizi Gospodovi 'n s tein dal svojemu ljudstvu prelep vzgled svoje globoke vere. tedaj je nešteta množica vstala in klicala slavo sivolasemu našemu vladarju in presvetli njegovi hiši. Nenadoma, ne da bi bil kdo dal znamenje, se ie zaslišala cesarska pesem in 20.000 ljudi je zapelo mogočno: »Bog ohrani. Bog obvari....« To je bil svečan trenutek, ko so stopile prestolonasledniku in mnogim drugim solze ganotja v oči.
To zborovanje je otvoril kardinal dr. Nagi. Nato je prebral škof Hevlen. ki ie predsedoval tudi ta večer, vdanostno brzojavko svetemu očetu papežu Piju X., ki se je glasila:
»Svetemu očetu papežu Piju X. v Rimu.
Deset kardinalov, okrog 150 škofov in nešteta množica duhovnikov in lajikov, ki so se zbrali pod visokim pokroviteljstvom cesarja Franca Jožefa k evharističnemu sestanku, poslušajo z največjo vdanostjo in spoštovanjem besede Vaše Svetosti in Vam obljubljajo otroško vdanost. Iskreno prosijo v evharistiji skritega Zveličarja, naj Vašo Svetost ohrani, naj ji podeli življenje in blaženost na zemlji in naj je ne da v roke sovražnikom. Najvdanejše prosijo apostolskega blagoslova prevzvišenemu svojemu pokrovitelju iti presvitli njegovi hiši in vsem navzočim.
Kardinal van Rossum.«
Ta vdanostna brzojavka je bila sprejeta z velikanskim navdušenjem.
Nato je sledil govor poslanca namest-ništvenega svetnika dr. Bugatto iz Gradiške »V spomin na patra Marka d’Avia-no, ki je dne 12. septembra 1683. — ravno pred 229 leti — s svojim vzgledom in molitvijo pripomogel do zmage križa nad Turki, ki so oblegali Dunaj. — Dr. Donder o »nebeškem in zemeljksem kruhu delavca.« V krasnem govoru je orisal žalostne nauke socialistov o sreči na tem svetu in pa socialno ljubezen, socialno enotnost in socialni mir. ki ga daja cerkev, ter o socialnih dolžnostih delodajalcev in delojemalcev. Burno odobravanje je sledilo tem njegovim besedam o evangeliju ljubezni, na kar je z zahvalo in z željo, naj bi to navdušenje rodilo obilen sad. zaključil mons. tlevlen drugo slavnostno zborovanje.
Tretje zborovanje v Rotundi. — Papežev brzojavni pozdrav.
Tudi v petek je bila Rotunda polna vkljub silnemu nalivu. Navzoč je bil zonet nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand ter mnogo drugih članov cesarske liiše. Najprej moramo omeniti brzojavko, ki jo je sveti Oče poslal na zborovanje kot pozdrav. Brzojavka se glasi:
Njegovi eminenci kardinalu van Rossum u!
Globoko smo ganjeni po verski izjavi in po ljubezni do nas. Iz vsega srca se zahvaljujemo Tebi in ostalim kardinalom. Svojim sinovom, čestitim bratom škofom in vsem lljublienim vernikom, ki so se zbrali, da molijo našega Gospoda Jezusa Kristusa v nebeškem daru sv. Evharistije. Goreče orosim Boga, da obilo poplača vsem, ki so si za kongres pridobili zaslug in v znamenje Svoje istinite hvaležnosti podeljujem prevzvišeni rodbini. Tebi in vsem. ki ste zbrani v Gospodu, naprošcni apostolski blagoslov.
Papež Pij X.
t
Te prosimo, o Izveličar in Gospod, dodeli narodom miru! Dodeli narodom miru pod Svojim svetim tabernakeljem. Dodeli miru pred vsem naši dragi Avstriji in njenim narodom.« — Govornik župnik mons. Šober je govoril o sv. Alfonzu in sv. Klemenu Hofbauerju. Sveti Alfonz je ob času splošne nevere nastopil in pridobival srca zopet Kristusu. Njegov učenec je bil sv. Klemen Hofbauer, rodom Dunajčan, ki je prihitel iz tujine domov na Dunaj, kjer ljudje niso več molili ne v cerkev hodili. S pomočjo presv. Evharistije, je Dunaj prenovil in pridobil za Kristusa.
Slovesno sklepno zborovanje.
Zahvala sv. Očetu.
Znani govornik jezuit p. Kolb je naj-prvo poročal o resolucijah, med katerimi omenimo naslednjo:
23. evharistični kongres se spoštljivo zahvaljuje Njegovi Svetosti slavno vladajočemu papežu Piju X. za dekrete glede na sveto obhajilo. Izjavlja, da je sveto obhajilo uspešno zdravstveno sredstvo proti boleznim našega časa. mogočno obrambno sredstvo, da se obvaruje nedolžnost otrok in važno pomožno sredstvo, da žive odra-ščeni v božji milosti. Evharistični kongres prosi vse poklicane činitelje, da naj z vsemi silami tozadevne izdane dekrete popolnoma izvedejo.
Nato so sledili razni govori, med katerimi omenjamo nadškofa iz Valencije na Španskem in govor pariškega nadškofa kardinal Amette. ki prosi katoličane celega sveta, naj molijo, da Francija zopet postane katoliška.
Prekrasen je bil poslovni govor papeževega legata kardinala Rossuma, ki se je najprej zahvalil Bogu in Mariji Devici, da se je kongres tako veličastno vršil, dalje sv. Očetu v Rimu za očetovsko skrb. s katero je spremljal zborovanja v goreči molitvi: dalje visokemu pokrvitelju shoda Ni. Velic. cesarju Francu Jožefu in članom cesarske rodbine, škofom, oblastem, vsem udeležencem, posebno narodom Avstrije. Dalje ie med drugim dejal:
»Potrebno se mi zdi. da se še posebej obrnem na narode monarhije, ki jo toliko njih sinov tu zastopa. Čutim, da sem dolžan in da Vam zakličem, Nemci in Mažari, Čehi in Poljaki. Rusini in Rumunci, Italijani. Slovenci. Slovaki. Hrvati in Srbi: Dragoceni zaklad ljubezni, polne pobožnosti Najsvetejšemu Zakramentu ponesite v Vašo domovino, ponesite ga Vašim znancem! Ko se vrnete v svojo domovino, korakajte s svojim zgledom naprej in se velikokrat. če mogoče vsak dan. približajte mizi Gospodovi, da zavžijete kruh močnih. Svoje otroke privedite ljubemu Jezusu že v prvih letih nedolžnosti, kakor hitro ločijo Božji kruh življenja od navadne jedi.«
Izmed govorov, ki so bili štirje, naj omenimo za danes le govor grofa Ressč-guierja, ki je govoril o krasnem predmetu: Mir narodov pred Tabernakeljem. Med drugim je dejal: »Papež Leon XIII. je c e I i svet posvetil Božjemu Srcu. Zato moramo moliti tudi za one. ki stoje proč od nas.« Končal pa je z besedami: »Vsi, ki smo z vseh delov zemlje dospeli semkaj,
Dalje je dejal:
»Vsi zanesite v svoje dežele veliko če-ščenje Najsvetejšega zakramenta. V njem zajemajte moč. da ostanete zvesti v vaši sveti veri, da zvesto in trdno stojite kot otroci svete rimske Cerkve. V teh časih doni po avstrijskih dolinah klic: »Proč od Rima!« Tako kriče tisti, ki sovražijo Vaše duše jn Vašo lepo domovino. Pokrepčani
v svoji sveti, edinoresnični veri dvignite nasproti temu kričanju svoj glas i.i kličite: Tja k Rimu!«
Ko je kardinal van Rossum končal, g*1 je ljudstvo v prostrani Rotundi, nad 30.000 po številu, viharno pozdravljalo.
Nato je cela množica na glas molila Češčeno si Marijo, nakar se je zapela zahvalna pesem in nato cesarska v vseli jezikih. Nato je kardinal Rossum dal zbrani množici papežev blagoslov. Trenutki so bili nepopisno ginljivi. - S tem so bila zborovanja zaključena. — Vršilo se je ne-broj manjših zborovani, o katerih pa danes ni mogoče poročati.
Sv. obhajilo. Cesar nri sv. obhajilu.
Silno lep vzeled ie nam vsem da! sivolasi vladar, ki ie v četrtek s celo cesarsko rodbino nristonil k mizi Gospodovi-V soboto to bil pri sv. obhaiiln dunaiski župan. — Prekrasno ie bilo obhaiilo malih otrok v Svarzonibertrovem parku. Tu ie bilo obhajanih 5000 6000 otročičev. Vrhu teea so se vršila za šolarje in dijake skunna sv. obhaiila vse dni v raznih dunajskih cerkvah. Na tisoče diiaštva ie prislonilo k sv. obhajilu. Vse cerkve dunaisk'] polne obhaiancev. in ni bila med zadnjim' frančiškanska s slovenskimi verniki.
Slovenci v cerkvi.
Kakor smo že poročali, smo se Slovenci zbirali v frančiškanski, prekrasno o-zališani cerkvi, ki pa ie žal za tako množico bila premaihna. Vsnored za Slovence smo obiavili že nred shodom Po tem v-snoredu so se slovesnosti vršile Sklepno slovesnost ie imel v nedelio Ni. Ekscelenca prevzvišeni knezonadškof sroriški dr S e d e i. Pohvaliti moramo naše liudi. ki so od zeodnie ure do 9h dopoldne bili v cerkvi, molili, poslušali besedo božio to prejemali v naravnost ocromnem številu sv. zakramente. Omeniti moramo še. kako to donadto Dunaičanom slovensko netie. O-žnnnikn Kalanu ie deial nekj Dunaičan: »Kako Slovenci leno noio. Čudovito! Du-naičanov nas to lahko sram., da kaj takega up zmoremo, l ahko ste ponosni na svoi<’ Slovenc^.« In pisec teh vrstic ie sam videl rtinoTO Dunajčanov vseh stanov, ki so se nrerili v frančiškansko cerkev ter tu občudovali naše slovensko petje in veliko pobožnost našeca ljudstva.
Zborovanja Slovencev.
Pa ne samo v cerkvi, ampak tudi izven nie smo se zbirali. V petek dopoldne se ie v dvorani rokodelskega doma vršilo za Slovence zborovanje, ki je ie vodi! celovški odvetnik sr. dr. B r e i c. Govorili so na tem zborovanju gg.: štajerski deželni pod-elavar dr. Jankovič, profesor Cize' iz Gorice in dr. Matiia Lavrenčič '7; Komna. Vsi so govorili o tem. kako na' katoliški mož živi po naukih vere. Nato sta iznvregovorila še tržaški škof flr* Karlin in ljubljanski škof dr. J c g 1 i č.
Govorilo ie še več govornikov, naka^ jc č. g. Tul imel leno skioptično predavani'-o presv. evharistiji.
V sobotč pa je kal. slov. izobraž. društvo »Straža« na D maju priredilo častr"
s
večer za Slovence. Na večeru je predsedoval K- Pukl. Govorilo je več govornikov, med njimi deželni glavar kranjski dr. Iv. Šušteršič in za Goričane vikar č. g. Švar a.
Naši Orli so se v soboto zvečer udeležili častnega večera čeških Orlov, pri katerem se je sklenila ožja bratska vez »led Slovanskimi katoliškimi telovadci.
Slovesna procesija.
Višek in sijaj celega kongresa je bila veličastna evharistična procesija, ki se je na cesarjevo izrecno željo vršila vkljub p aj hujšemu dežju. Le sv. maša na prostem ie odpadla. Procesija v nedeljo je bila Verska manifestacija, kakoršne svet ni se nikdar videl. Procesije se je udeležilo nad 150.000 oseb, med njimi so našteli
15.000	duhovnikov. Procesija se je začela pomikati že ob 7ll-z. Posamezne oddelke, ki so prihajali po Ringu, so razvrščevali na I igu Junakov (Heldenplatz) pred cesarskim dvorom. Korakali smo po 16 v eni vrsti in vendar se je sprevod pomikal do 12V2 ure. — Zenske so bile postavljene ob Ringu in se procesije niso udeležile. Slovenke so bile postavljene pri Operi. Vsaka skupina je imela tablo z napisom. G o-r i š k i Slovenci smo imelo tabelo s samoslovenskim napisom »Goriški Slov-venci«, okrašeno s papeževimi, cesarskimi in slovenskimi trakovi ter ovenčano z °Ijkinimi vejicami. Goriških Slovencev nas je bilo v sprevodu do 300. Posebno Pozornost so na Dunaju v sprevodu vzhajali slovenski Orli, ki jih je blizu 200 korakalo za procesijo. Slovenske Orle vidiš že lahko na razglednicah, ki se o tej Procesiji prodajajo na Dunaju.
Slovenske narodne noše so Dunajčani tudi zelo občudovali, žal, da jih ni bilo ninogo. Množica, ki je ob Ringu, na tribunah in na Trgu Junakov čakala v dežju in mrazu več ur na Najsvetejše, je štela gotovo več sto tisoč.
Cesar prihaja za Najsvetejšim.
Ob lih se je cesar s spremstvom odpeljal iz dvora v cerkev sv. Štefana. Spredaj so jezdili 4 trobentači, nato so se vozili v dvornih vozovih tajni svetniki, med katerimi je bil tudi Eksc. knezonadškof dr. Sedej, nato vozovi za 12 kardinalov, nato pet šestero vprežnih voz za nadvojvode, za temi prekrasni voz za Najsvetejše. V voz sta poklenila kardinala Nagi in Ros-sum. Eden od njiju je nato s prekrasno monštranco blagoslavljal ljudstvo, ki se je Povsod vedlo silno spoštljivo in se globoko priklanjalo, — vkljub blatu in dežju, da s tem pokaže dolžno spoštovanje svojemu Bogu. Kmalu za Najsvetejšim se je vozil cesar z nadvojvodo v krasnem vozu, ki ga je vozilo 8 belcev. Procesijo je zaključila prekrasna cesarjeva telesna straža avstrijska in ogrska. Ko se je cesar približal, so množice zaorile v vsah jezikih »Živio«. Posebno krepko je odmeval naš slovenski »živio«. — Množice so se le počasi razšle in tramvaj je mogel voziti še le ob 3h.
Monštranca. ki je shranjevala Najsvetejše. je popolnoma zlata. Tehta 4 kg in je Vredna 150.000 K. Prizori pri procesiji o-stanejo vsem v neizbrisnem spominu.
Slovo goriških Slovencev.
Del goriških Slovencev, ki se vkljub gnječi ni razpršil, se je napotil z dvema zastavama in cablo naravnost v frančiškansko cerkev, kjer je mel pete litanije Srca Jezusovega č. g. vikar Švara ter je govoril ginljiv poslovilni govor vlč. g. dr. Srebernič. — Še le nato so šli verniki — okrog 3h popoldne — h kosilu. O-stali Slovenci so se poslovili od Dunaja v cerkvah v bližini južnega kolodvora.
Velikanski promet.
Dunajske ulice niso nikdar zaspane in dolgočasne kakor so navadno v Gorici. — Toda v dnevih kongresa je bil promet na dunajskih ulicah prav velikanski. Tu dirja na primer na cesti proti Pratru cela vrsta avtomobilov doli, druga vrsta gori, ena vrsta voz tramvaja drči proti Pratru, druga proti mestu, izvoščeki švigajo sem in tja, vmes težki vozovi, čez cesto pa se vali neprenehoma reka ljudstva. Policija je na nogah noč in dan, daja znamenja, ustavlja vozove, druge spušča naprej, da se promet vrši v redu. Vkljub takemu naravnost divjemu prometu nismo nič čuli o kakih posebnih nesrečah. — Prav tako živahen je bil promet pred cerkvijo sv. Štefana. Poln trg ljudstva, vmes pa vozovi, fi-jakarji, avtomobili. Vse to vrvenje pa spremlja šum več tisoč glave množice, bučanje automobilnih rogov ter z višine u-brani glasovi zvonov sv. Štefana. Tramvaj, posebno po glavnih progah skoro vedno prenapolnjen. Listi poročajo, da je one dni dunajski tramvaj prevozil le v enem d n e v u 1,260.000 ljudi. To število je malo manjše kakor šteje duš ves naš slovenski narod skupaj. — Več ko en romar se je izgubil v tem vrvenju svetovnega mesta. Nikomur pa se ni primerilo nič žalega. Dunajsko prebivalstvo je pokazalo na-pram svojim gostom toliko prijaznosti in ljubeznjivosti, da tega naši ljudje nemore-jo pozabiti. Ne le policaji, ki so s skrajno ljubeznjivostjo in prijaznostjo vkljub groznemu naporu našim ljudem dajali pojasnila, tudi drugo prebivalstvo, delavci in gospodje so uprav požrtvovalno priskočili na pomoč, kjer so videli, da je v zadregi kak udeleženec kongresa, ki Dunaja ne pozna. Poštena tolminska duša se je izgubila nekje v 10. okraju. Izgubljeno ovčico zapazi neki delavec, ki se možu pridruži in ga spremi do stanovanja. Naša tolminska korenina mu hoče dati malo vsotico za plačilo. Delavec pa pravi: »Hvala, že dovolj zaslužim sam; pomagam pa rad, saj to je dolžnost vsakogar.« — Pred cerkvami je bila gnječa povsod zelo velika. Frančiškanska cerkev je bila ob času službe božje vedno nabito polna. Vkljub silnemu številu tujcev pa cene jedi in pijači po dunajskih gostilnah niso prav nič poskočile. Soglasna sodba naših ljudi je, da je na Dunaju hrana primeroma cenejša ko v Gorici.
Nasprotniki.
Tudi nasprotnikov je treba omeniti. Proti evharističnemu kongresu so svobodomisleci na Dunaju sklicali protestni shod. Na Dunaju tega shoda sicer ni občutila živa duša, pač pa judovski listi pišejo.
da je na zborovanju bilo 12.000 ljudi. Ti listi pa tudi poročajo, da so ti ljudje sklenili, da ne bodo več verovali v verske resnice in da izstopijo iz cerkve. Uspeh tega shoda je baje bil. da jih je kakih 150 izstopilo iz cerkve. Suho listje odpada — nič škode! Dnevi kongresa so jih pa na tisoče in tisoče vrnili v naročje Gospoda Boga in jih še tesneje priklenili k sv. Cerkvi. Med slovenskimi listi psuje proti kongresu najbolj socialistična »Zarja«, »Soča« hinavsko molči o kongresu, kakor bi ga ne bilo, »Edinost« pa poroča tako zavito, kakor dunajski judje.
Končati pa nesmemo z nasprotniki, ampak z iskrenim pozivom in vabilom: Katoliški Slovenci naša nepremagljiva moč je v presv. Evharistiji. Tja hodimo iskat pomoči in tolažbe in vse zlobne sile bodo napram nam brez moči.
Po svetu.
6
V Avstriji je še vse pod vtisom velikanskega evharističnega slavja na Dunaju. Zato je stopila politika za ta čas bolj v ozadje. Kvečjemu se imenujejo razna imena za trgovskega in poljedelskega ministra. Tim burnejše je na Ogrskem. Vajeni smo že dan za dnem brati o pretepih in kravalih v raznih parlamentih, toda kar se je godilo zadnje dni v Budimpešti, presega vse škandale, ki jih ima ogrski parlament že za seboj. Bivši ministri, tajni svetniki, grofje in baroni so se pretepali in trgali s policaji kakor se to vščasih dogodi v kaki razupiti gostilni. Okrog 100 poslancev, ki so v opoziciji, jc policija s surovo silo iz-pehala in odnesla iz parlamenta. Važno je, da se je obstrukciji pridružil tudi grof An-drassi, ki je eden najuplivnejših politikov na Ogerskem. Ti dogodki v parlamentu niso ostali brez učinka na javnost. Posebno vlada veliko razburjenje med socijalno demokracijo, ker je znano da se bojuje preds. Tisza v prvi vrsti proti splošni in enaki volilni reformi. V sredo je priredilo več tisoč delavcev poulično demonstracijo, pri čemer je bil mnogo aretiranih in ranjenih. Demonstranti so oddali več strelov na policaje in vojake, slednjič je policija razgnala demonstrante z golimi sabljami. Oblasti so naznanile, da bode vojaštvo, ki ima zasedene vse važnejše trge in ulice ,pri najmanjšem napadu od strani demonstrantov, streljalo da vzdrži z orožjem mir in red.
V Tripolisu je prišlo po dolgem času zopet do krvavega spopada med Arabci in Lahi. Združeni Arabci in Turki so napadli italijanske postojanke pri Derni. Po italijanskem poročilu, so Italijani napad zmagovito odbili in sami sovražnika večkrat silovito napadli. Arabci so se morali umakniti. Na obeh straneh jc padlo okrog 1000 mož. — Poroka v naši vladarški rodbini. V četrtek se je poročila v Wallseeju najstarejša hči nadvojvode Franca Salvato-rja, nadvojvodinja Elizabeta Frančiška z grofom Jurijem VValdburg-Hohenems. Slavnosti svoje vnukinje se je udeležil tudi cesar, nadalje prestolonaslednik Franc Ferdinand s soprogo in mnogi drugi so-
te
4
rodniki. Kardinal legat van Rossum sc
18. t. m. pripeljal z dvornim vlakam v Ino-most in nadaljeval svoje potovanje v Tri-dent, kjer ostane več časa. — Srbski princ Jurij, ki že več časa boleha in zdravi v Švici, je zopet hudo obolel. Stanje se mu je zelo poslabšalo. Na Balkanu se stvari zelo nevarno sučejo. Turki pošiljajo čete na črnogorsko in bolgarsko mejo. Ti dve državi se tudi pripravljati. Sedaj pa pride na Dunaj tudi načelnik rumunskega generalnega štaba Avereseu. ki se bo raz-govarjal z našim vojnim ministrom in načelnikom našega generalnega štaba. To je znamenje, da je položaj na Balkanu zelo nevaren. — Boji v Albaniji. Malirosi so baje napadli mesto Skoplje. Vnel se je boj;-kako se je končal, ni znano. Avstro-ogrski poslanik Pallavicini je opozoril turškega zunanjega ministra na posledice, ki lahko nastanejo radi vcdnih nemirov ob črnogorski in bosenski meji. Ruski poslanik Giers je pa zahteval, da naj napravi Turčija v Makedoniji mir. Pri Brani je dozdaj zbranih, kakor iz Cetinj poročajo, 20 tur-
ških bataljonov. Turki vedno dovažajo vojne potrebščine in streljivo. Neizogibno je, da tudi Crnagora ukrene obrambene odredbe!
Neki turški orožniški oddelek, ki se je podal iz Vazkove v Plevje, so napadli v družbi s Črnogorci krščanski Slovani in orožnike razorožili. Enega desetnika in enega orožnika, ki sta se upirala, so ustrelili. Ker so zato mohamedanci zelo razburjeni. so odposlali v Vazkovo en bataljon, da vzdrži red. Nizozemska hoče povečati svoje armado in pomnožiti svoje bro-dovje.
Boji na Ogrskem. O demonstracijah v Budimpešti poročajo: Demonstracije so trajale črez polnoč. Demonstrantom se je posrečilo tupatam prebiti policijske kordone in so tako prodrli v mesto, kjer so se razkropili po ulicah v manjših gručah. Manjše policijske in orožniške kordone so razbili, kjer pa so naleteli na močnejše oddelke. pa je prišlo do pravih bitek. Policija je tolkla s sabljami, demonstanti pa so vračali s kamenjem, palicami in vsem, kar
jim je prišlo v roke. Najhujšimi boj je bil pred kavarno »New York« na Elizabetinem obmcstju. kjer je stal močan policijski kordon. Tu je trajal boj cele pol ure in policija je neusmiljeno udrihala s sabljami po demonstrantih, ki pa so odbili prvl policijski napad. Pozneje so se morali le umakniti.
Enako hud boj je bil tudi v RakoczT' jevi uliii, kjer je policija tudi z golimi sabljami planila po demonstrantih in je poteklo dost krvi, V Košutovo ulico demonstranti niso mogli udreti, ker se jim je zoperstavilo poleg policije in orožništva tudi vojaštvo z nasajenimi bajoneti.
Koliko je bilo ranjenih, ni mogoče dognati. Kolipor se je mogli dognati po poizvedovanju pri rešilni družbi, je bilo do 11 ponoči odvedenih v bolnišnico 28 težko ranjenih oseb, med katerimi jih je 10 do la smrtno ranjenih in ni upati, da bi ostali P1’’ življenju. Smrtno ranjena sta tudi dva redarja. V predmestjih je bilo vseh. skupai aretiranih okrog 240 demonstrantov.
Lfstek.
Junaštvo in zvestoba.
Nemški spisal: JOŽEF SPILLM/VNN D. J.
(Dalje.)
Spominjal sem se tudi svojih vrlih tovarišev, ki so pač vsi našli smrt in sramoval sein se, da se moram sredi te grozne nezgode, ki ji je postal žrtev naš lepi in hrabri polk, pečati s samim seboj in z mojim razmerjem do 'zabele Valdulerske. Kaj se je zgodilo z mojim očetovskim prijateljem, majorjem Bahmanom ? Kaj z vrlim polkovnikom Dtirlerjem ? Kaj z veselim Gibelinom ? Kaj z vsemi temi lepimi mladimi častniki, ki so včeraj zjutraj stali zraven mene še polni poguma? Govorilo se je, da so vse ali skoro vse posekali. Tedaj mi je jeza in bolest iztisnila grenke solze, dokler nisem slednjič prijel za rožni venec, ki mi ga je dala mati na pot, in v molitvi za še živeče kakor za mrtve našel nekaj več miru in udanosti.
XLII.
Tiha poroka.
Tekom naslednjega dne so bolečine precej popustile in mogel sem spati nekaj ur. Ko sem se proti večeru zbudil, bilo mi jo toliko bolje, da sem lahko obiskal Redinga. Šlo mu je še dobro; vendar ga je bila prijela navadna otožnost in govoril je o svoji bližnji smrti, ko naju je Marta pustila za hip sama. Skušal, sem ga opomniti, četudi sem pač vedal, da nikakor še nismo ušli smrtni nevarnosti.
Brunner mi je že sporočil grozne stvari. Straže, ki smo jih bili pustili v treh parižkih vojašnicah, je druhal premagala in 'jih na vozovih tirala na Grevski trg, kjer so jih vseh 85 posekali. Isto se je zgodilo s posadkami v Ričju in Kurbevoa, kakor tudi s stražami v Sen-Kludu in drngih kraljevskih gradovih. Tudi izmed moštva, ki je na kraljevo povelje izročilo narodnim brambovcem orožje in ki so je bili najprej zaprli v Fejantsko berkev, so jih mnogo pobili. Druhal je bila celo tako divja, da ni bi noben, ki je nosil švicarsko ime, varen življenja. Če bi nas tedaj kdo izdal, morali smo biti pripravljeni na najhuje, in s strahom sem mislil na mazača, ki naju je zdravil. Zdelo se mi je, da je ta pač ztnožen predati uas divjemu ljudstvu. Rekel sem o tem besedo Marti Valdulerski in obljubila mi je, da bo z denarjem in obljubami skušala kupiti njegovo molčanje.
Izabela se ni še bila zbrala. Ni prišla iz svoje sobe, češ da jo zelo boli glava. Mislim pač tudi, da jo je zelo bolela očetova smrt. Enkrat sem jo srečal na stopnicah. Hotel sem ji podati roko in izpre-govorlti z njo prijazno besedo Toda zakrila si je oči z rokami in izginila v vratih hlipaje jecljajoč: „Kaka nesrečal Kaka nesreča!"
V teh dneh, ko je bilo za nas smrtno nevarno prikazati se na cesti, bil nam je mali Jožek za dobrega sla. Po njem sem sporočil velikemu sodniku, kako je z nami in sem ga prosil, naj nas nikakor ne čaka marveč naj zapusti mesto kakor hitro bo imel priložnost. Reding in jaz bova z božjo pomočjo že pozneje sledila, brž ko bodo najine rane zdrave. Naj nama samo preskrbi potne liste, če more.
Kajzer je bil tako dober — in to je še povečalo njegovo zaslugo, ker je bil drugače tako zelo previden — da je naslednjo noč sani prišel k nam v Malteški hotel.
Ko je izrazi! svoje srčno sočutje radi nezgode in nama obenem čestital, da sva se skoro čudovito rešila, pripovedoval nam je, kar je izvedel o usodi najinih tovarišev. Padla je torej v boju skoro po; lovica častnikov in kakih 12 jih je bilo v vojnem ujetništvu. Tudi kraljevo rodbino so odpeljali v „Tempelj“, star grad nekdanjih tem-pljarških vitezov, in jo tam strogo zaprli. Medpotoma so suroveži na Vaudomskem trgu nalašč vstavili voz, da je kralj lahko gledal, kako so vrgli s podstavka jezdarski kip njegovega pradeda Ludovika XIV., ki ga je bil izdelal neki švicarski livar.
»Kraljeva stvar je izgubljena", je končal Kajzer svoje pripovedovanje. Tudi če pride Braunšvajski vojvoda zmagovno v Pariz, Francozi ne bodo hoteli več tega kralja. Manjka mu za take čase potrebne odločnosti. V mirnem času bi bil pač najboljši kralj, kakor bi si ga Francija le mogla želeti. Posledica tega bo, da nas švicarske vlade odpokličejo ; morda bo celo legislativa že prej odpustila švicarske poike. Potem zadobijo svobodo tudi ujeti častniki in vojaki. Zanje me ne skrbi. Tudi zame ne. Jaz mislim skrit mirno počakati, da nas odpokličejo ali odpuste. Tedaj nam morajo dati potne liste in z varnim spremstvom v varstvu mednarodnega prava zapustimo Francosko".
Pritrdila sva mu in rekla, da Švice ne bodo silili, da bi se zvezala z Avstrijo in Prusijo ter napovedala Franciji vojno. Veliki sodnik je prikimal, pomenljivo ponosljal in rekel nato vrteč srebrno tobačnico med prsti: „Čisto prav. Saj imajo dovolj, dela s Prusi in Avstrijci. Tudi poročila z bojišča niso nič ugodna za Francoze. Nimamo se tedaj bati skoro ničesar. Toda za enega se vendar le bojim — za dragega prijatelja majorja Bachnianna ker ga Jakobinci osebno sovražijo. Robspičr, Marš, Danton hočejo njegove glave. Njihovi listi traijo, da je hotela neka zarota zanetiti državljansko vojsko. Bachmann da je bil eden izmed njenih glav in je ukazal moriti. Tudi namigujejo nekaj o imenovanju nekega posebnega revolucijskega sadišča, pred katerim naj se zagovarja z drugimi častniki.
Za Dafrija se ne bojim ; ta je bil vedno dober prijatelj z jakobinci Toda Bachmann bo postal žrtev njih maščevanja in ljudske divjosti. Seveda se lahko sklicuje na to, da sme Švicarje soditi R njih lastno vojno sodišče. A bojim se, da se ne bodo brigali zato in — sila je nad pravico! Moramo poskusiti rešiti ga iz njih rok — in zato sem prišel sam".
Reding in jaz sva ga pričakujoče pogledala. On pa je nekaj časa molčal in vrtel po svoji navadi tobačnico med prsti. »Major Bachmann!“ sem konečno vskliknil: „Ni ga moža v polku, ki bi ne
dal krvi in življenja zanj ! A kaj hočeva storiti midva sedaj v tem položaiu?“
»Nekaj, česar ne morem storiti jaz", odgovoril je veliki sodnik »Vidva, zlasti vi, gospod Muos, lahko pridobite zanj vplivnega zagovornika, ki je baš sedaj v Parizu — polkovnika Salisa!"
. Salis! Ždaj sem se naenkrat spomnil, da je major Bachmann malo pred začetkom boja govoril o njem ž njegovim stričnikom polkovnikom Salis — sieerskim. V bojni zmešnjavi in sledečih dogodkih sem čisto pozabil na to.
„Pravijo, da je radi vaše tožbe tu, go pod sodnik, da bi pred vojnim sodiščem zagovarjal radi prelomljenja prisege, ki jo je dal kralju", sem rekel.
„Toni tako)" odvrnil je Kajzer. „Jaz ga nisem zatožil. Res se je dogodilo nekaj podobnega, a že pred eniin letom; takrat, ko so nesrečnega kralja privedli nazaj iz Varena, podpisal je neko ,prisego narodu', ki so mu jo predložili njegovi ložarski bratje a v tej prisegi ni bil kralj omenjen. Moral se je radi tega opravičiti pred stotnijo in izpregledali smo mu, ker je pač pešnik in sanjač. V resnici ne verujem, da mu je pri tem sploh prišla misel, da se s tem utegne pregrešiti zoper vojaško prisego; za kaj takega je preplemenit. Toda blazne svobodnjaške in prekucuške ideje, ki prinašajo toliko slabega na Francosko, te so ga popolnoma oniolile — Ne kakor toženec, marveč kakor tožnik je prišel v Pariz. Nadporočnik Bachmann, brat našega majorja, je njega in nekatere niegove enako misleče tovariše pozval pred polkom na odgovor radi teh svobodnjaških sanjarij. Mož ki se docela'drži starih naredeb ni mogel z nekaterimi strogo kato-
liškimi častniki v polku molčati, da se je Salis dal javno spreti v ložo v Arau. Mislim, da bi njegov brat, naš major, tudi ne trpel tega. In zdaj je prišel Salis in hoče pri Dafriju doseči, da dobi javno zadoščenje, Ne verujem, da to doseže. A pravijo, da je odločen obrniti se do vojnega ministra ministra in če treba, celo do legislative; zato je tukaj".
„ln zdaj naj ga prosimo, da se zavzame za ta brata tistega, k ga smatra za smrtnega sovražnika", rekel je Reding. „Preveč bi zahtevali od njega I “
„Preveč od mnogih drugih, a ne preveč od Salisa!" sem vs-kliknil. „Poznam ga. Skozi in skozi je plemenita duša. Njegov razum je po	novih idejah zaslepljen in	se lahko	moti,	njegovo srce ne !"
„Tako mislim o njem tudi	jaz", je	sklenil Kajzer. „Zato sem
prišel	sem in vas tedaj prosim,	gospod	Muos,	prosite njegove pomoči	za dobrega gospoda Baclimanna.	Rekel	bi: zanj in za vse
ostale vjelnike. Toda zahtevati, da bi vse izpustili, bi ne bilo modro in tudi ne treba, ker ostalim ne grozi smrt. Babhtnanu pa je izgOb-Ijen,	če pride pred nameravano	revolucijsko	sodišče.	Požurite se in
Bog	blagoslovi vaš trud!“
S tem se je hotel Kajzer	posloviti. Jaz	pa sem	ga poprašal še,
kaj se je zgodilo s temi in onimi tovariši. O nekaterih je vedel, da so skriti v tem ah onem kotu mesta ; o večini pa mi ni vedel povedati nič gotovega. Kakih 12 častnikov, ki jih je naštel po imenih, je b lo zapitih v opatiji Sen-Žrmen, med njimi nadporočnik Mejardoz in major Bachmann. Potem sem poprašal po patru Sekundu Loretanu. ki sem ga bil zadnjič videl pri umirajočem markizu Valdulerju v Ti-lerijah.	*	(Dalje	prih.)
Pismo Zetovo z Dunaja.
1. Vožnja na Dunaj.
»Alo Žef,« sni reku, »zdej pa le .naba-saj kašne klabase anu pršute, de na boš stradu na Duni,« anu sni šeu na štacjon.
»O živ jo Zef!« sa me pazdrabli kanie-roti u vagonu. Ta narbelj sin se ustrašu u vagonu, kadr je tist' velk rnaln tam sprej, k mu prabje mešina, prou nausmilena za-tulu anu je šlu use skep pod griva. »Zdej sina pa že gin, sni reku, anu sni hitra gre-veiiga zmalu. Sakrabolthinajne sin reku, ki bo, če je zafura kam u tašni tem. Tist k mešina naprej gon, prou gvišna na vid glajža anu se zna zgodit, dc zleti use skep u kašn zid. Sam sebe srn se čudu, kadr sni vidu, de sina srejčna prfural skuz.
Gore na Jeseneili, al kaku že prabje, sm biti pa res že jezn. l je anu sam so nas fural, anbot prut Lublan, anbot prut Oaric. Sakramiš, sm reku, al bo ki, al na bo neč. Ta cajt U se tu guzama, b jest prou lahna šou na '1 rbiš zgiiliat za anu kraua. Anu tku sma se uozil anu uozil, de so me kasti bolele. »Al je še deleč?« sm prašu tistga, k na karte lukne dela. »Bos«? je reku. »O pa že ne,« sm reku. abut sm pa dobro, ma jest na gauarim zdej od šuljiu. Jest prašam če je še delec.« Samo z glava je zmignu, pa je šeu. Tašni ldc so pa prou brz potrebe na svet. Samo karte ščipa anu vrta, voz se zastoju anu še plačeje inu.
Počas sma pršli u Št. Mihel. »Puršt, krajner puršt!« je adn kriču pod vratmi. Oštro, sni reku, gledat pa le morem jet, če kašnga trebuh boli, de tku upije. Je gvišna kašn Krajnc, k upije. de je krajner purš. Kadar pridem vun, sm vidu, de pr-daje adn klabase. Gore prabje klobasem-puršt. »Ger.« sm reku, »cen štik puršt.« Taužnt petelinu, kaku sa ble mičkene anu drage. O nkul več na bom puršt jedu. Po-tle je pršla pa ta lepš komedja. Pride notre
h mene tist, k ceglce vrta anu je reku, de morili u druj culi. »O tista pa že ne. Jest sm plaču za ta culi da Dunje anu na grem uen za abedn dnar ne. Al mislte, de bom jest prkladu maje punkle kakr mačka mlade? Niks bcrda!«'Ja, pa še kaku lepu sm inogu jet. Potic sm pa prou lpu zatlremu. Pa je že nazaj pršu tist frdamansk kan-dikter anu me je zbudu. »Gobn zi furkortn mit« je reku. Jest sin mislu, de m je reku lahna nuč anu sm odgouoriu: »Serbus kompari!« Samo pogledu me je anu je reku: »Prfluhte pauer!« Mene je blu pa že use 110 figo mar anu sm nazaj zaspau. Ja pa tud to ni trajelo duga. Z mana sa se pe-lal ani gaspudi z Brd, anu sa začel špilet mora. Glaua sm utaknu notre u sukne, pa ni pamagala neč. Začeu sm prou nazarenska šnufat, de me ni- zaspane več lomu. Sveta jutra sm molu pa že pr Donav. V Zelctalu sm pa ratau gaspud. Gore so me del v druj klos, anu notre sm prou nebeška zaspau.
Kadar sm se zbudu, sm zagledu ad deleč ane velike kamine. Jest sm se čudu, de je trkaj peku na Dunaj. Oštro, sm reku, Dunajčen pa dost kruha snejo. Pa m je an gaspud povedu, de delaje pir. Zdej sm pa zgubu tisa spašttiajne da Dunje. Ce sa Dunajčen tašni pjanci, jih je pa žihar sram. Tam deleč je ana velika špica, tuni sbetga Štifna. »O svet Štifa, sm reku, dobr si u glav, de se t na zmot.«
Anu de b vedrugi vedli, kšn štacjon je na Duni. Jojžeša, jojžeša, neki pasebnga, neki strašnga. Sama mešin je več, kakr stanic na majmu kuartirju. Kadr Sm pršu uen s štacjona, je bla ta prva maje kunšt ta-le, de sm se zgubu.
Na Duni, pad tur nam sbetga Štifna, tega leta opoudan.
Pazdravlem use rajake Že f/
Spominjajte se »Dijaške mize« v Gorici. —
6. oktobra v Miren-
Slomškova slavnost v Mirnu. V nedeljo dne 6. oktobra se bo v Mirnu vršila velika proslava spomina slovenskega pre-buditelja škofa Antona Martina Slomška. Slomšek je bil pred vsem velik mladino-ljub in naj bo' naši mladini v vzor. Zato je prav primerno s to Slomškovo slavnostjo spojena slavnost goriške katoliško misleče 111 po Slomškovih načelih živeče slovenske mladine. Gb tej priliki priredi go-riška Podzveza Orlov javni nastop v Mirnu. Slomšek je bil vzor narodnega delavca, ki je Slovence vnemal, kakor ni znal nihče ne pred njim in ne za njim, za ljubezen do materinega jezika in vere očetov. Zato je ta Slomškov dan tudi dan naše »Slovenske Straže«, katere naloga je delati za ohranitev obmejnih Slovencev. Kličemo vsem: Dne 6. oktobra naj pride v Miren vsakdo, ki versko in slovensko čuti!
Vspored Slomškove slavnosti, ki se
bo 6. oktobra vršila v Mirnu, je naslednji: 1.) Ob 9h s p r e j e m Orlov in gostov pri mirenskem pokopališču. 2.) Ob 9. in pol s v. m a š a, z govorom in blagoslovom. 3.) Ob 1 lh mladeniško zborovanje, pri katerem govore:	a) br. Filip
Orel o Orlu in disciplini; b) br. Fr. K r e m žaro točki: Kako je stališče Orla do vse druge naše organizacije, c) vlč. g. dr. S r e b e r n i č o predmetu: Evharistični kongres in Orel. — Nato bo skupno kosilo, skušnja in blagoslov, nakar bo ob 3h javna telovadba, ki jo vodi načelnik Zveze Orlov br. V. J e 1 o č n i k. Po telovadbi bo kratko slavnostno zborovanj e, pri katerem govorita: G. iur. Remec o »Slomšeku in mladini« in vlč. g. M. Vuga: »Slovenska Straža in Goričani«.
Po zborovanju prosta zabava. Orle poživljamo, naj se pridno vadijo za ta slovesni dan naše mladine!
6. oktobra v Miren!
Iz naše organizacije.
Glasnik ..Slov. kršč. soc. zveze“.
Blagoslovitev zastave v Cerknem.
Cerkno: Katol. slovensko izobraž. društvo vabi k razvitju in blagoslovljenju društvene zastave v nedeljo dne 29. sept. t. I. Vspored: A) Dopoldne: Pozdrav gostov ob ValO uri pred »Gospodarskim domom«. nato odhod 11 župno cerkev sv. Ane k blagoslovu društvene zastave in sv. maši. B) Popoldne: Po litanijah na dvorišču »Gospodar, doma« koncert z vspo--redom: 1. I. pl. Zajc:	Overtura	k operi
»Čarovnica«, godba. 2. Ipavec: »Domovini«, moški zbor. 3. Ziehrer Valček iz operete »Tri želje«. 4. P. H. Sattner: »Jefte-ieva prisega«, za mešan in možki zbor, soli in orkester. 5. Zajc: »Večer na Savi«, godba. 6. V. Novak:	»Hrvatskoj«. poje
moški zbor društva »Soča« iz Sv. Lucijo. 7. »Slovenski dom«, podpouri, godba. — Godbene točke izvaja sl. vojaška godba c. in k. peliot. pešpolka Nadvojvode Franc Ferdinanda št. 19 in Tolmina. Po koncertu ljudska veselica z godbo petjem in srečo-lovom. V slučaju neugodnega vremena se koncert in ljudska veselica vrši v dvorani »Gospodarskega doma«. Za zunanje goste iz Goriškega, bode na na kolodvoru Sv. Lucija-Tolmiti. zjutraj na razpolago avtomobil, kateri bode po potrebi dopoldan večkrat vozil. Društva se uljudno prosijo, da pravočasno prijavijo svojo udeležbo, da se potrebno ukrene glede vožnje iz Sv. Lucije v Cerkno ter radi kosila. Na to slavnost uljudno vabimo vsa naša bratska društva ter vse prijatelje glazbe. Na svidenje tedaj 29. septembra t. 1. v Cerknem!
Kam v nedeljo? Podbrdo! Zakaj V Na vese-lico ,Katol. slov. izob. društva'1 ki se prčne ob 5. uri pop. v ondotnem društvu. Dobro, Torej na svidenje.
Šmartno. — S. K. 1. D. v Šmartnem napravi dne 29. septembra prvo veselico.
Zagrajec. Vabilo k veselici, katero priredi Slov. kat. izobr. društvo v Zagrajen pri Komnu. Vspoied: 1. Tamburaški zbor iz Komna. 2. Petje, mešani zbor iz Komna. 3. Deklamacija „Slabi časi ‘. 4. Igra, „Junaki“, društvo iz Temnice. 5. Petje, moški zbor iz Komna 6. Igra ,,Strahovi“. 7. Petje, ženski zbor iz Komna. 8. Igra ..Tihotapci". 9. Petje, mešan zbor iz Komna. Zadetek veselice ob 4h pop. Vstopnina sedeži 80 v, stojišča 40 v. V slučaju slabega vremena sc veselica prenese na 8 dni pozneje. Vljudno vabi odbor.
‘itilieuberg. .Kršč. soc. inobr. društvo1* se najtopleje zahvaljuje slavni Orlovski godbi v Šmarjah za sodelovanje pri veselici. Srčna hvala vsem našim starim igravcem, pevcem in pevkam, g. župniku iz Šmarij za poslani dar, darovateljem krasnih vencev, vsem domačim in tujim vdeležencem, kakor tudi našim starim nasprotnikom, ki so se ta dan kolikor toliko dostojno vedli.
Prvačiua. Srčno zahvalo izreka za prepla-č'lo pri veselici dne 8. t. m. gg. iz Batuj, Šempasa, Gorice, Dornberga in Prvačine v imemu kat. slov. izobraž. društva Fran Gregorič tč. predsednik.
ut. Tomaž. — V nedeljo dne 22. t. m. pri" redi S. k. izobr. društvo pri Sv. Tomažu svojo veselico na dvorišču g. Vincenca liratina. Vspored obsegi: dve igri, petje in deklamacije. Najtophje se priporočamo slavnemu občinstvu, da se udeleži te lepe zabave. Gotovo bode vsak prav vesel odšel potem domov V slučaju slabega vremena se veselica ne viši. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Delavski vestnik.
Zadnji štrajk premogarjev v Nemškem v okraju Rulir je napravil delavcem sa-
mim največjo škodo. Sedaj so izračunali, da so delavci imeli izgube vsega skupaj 13 miljonov 200 tisoč mark, kar pride nad 80 mark na rudarja. Tako delajo socialisti za delavca.
Zadružništvo.
Črniče. »Hranilnica in posojilnica v Cerničah« vabi na redni občni zbor, ki sc bo vršil dne 29. t. m. ob 3. uri pop. v lira-nilničnih prostorih. Dnevni red po zadružnih pravilih.	Odbor.
Kreplje. Občni zbor tukajšnega gospodarskega društva se je rešil dne 8. t. m. Poslovno leto je trajalo od 19 septembra m. 1. do 31. avgusta t. 1. V tem času je bilo prometa 59.021 K 23 vin. Zato je došlo enoinštirideset vagonov različnega blaga. Po zborovanju je bila volitev novega odbora za dobo treh let. Predsednikom je bil izvoljen Franc Tavčar hšt. 24. podpredsednikoma Vinko Kompare št. 5 in Anton Pegan št. 18. Tajnikom Anton Tavčar št. 24 odbornikom Andrej Tavčar hšt. 29. iz Kopljem dalje odbornikom Ivan Križman iz Verhovlja. Ivan Barbon iz Dutovelj ter ‘Viktor Širca iz Godenj.
Bilje. Občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Biljah« se ne vrši prihodnjo nedeljo, kakor je bilo poročano, temveč radi slovesnosti na Gradu pri Mirnu se mora odložiti za drugo nedeljo oktobra.
„Slo venska Straža“.
Črniče. Podružnica »Slovenske Straže« vabi člane na občni zbor dne 29. t. m. ob 4. ur.i pop. v bralnico.	Odbor.
Velika loterija »Slovenske Straže«. Zadnjič smo že opozorili v »Novem Času* na veliko loterijo, katero 8 tisoč petst .štiriupetdesetimi krasnimi dobitki v skupili vrednosti dvajset-tisoč kron prireja ravnokar naša yrla »Slovenska Straža* na korist revnim slovenskim otrokom, katere domovini hoče ug.-abiti tujec. Med dobitki so razni kmetijski stroji velike viednosti. Žrebanje bo že začetkom novembra, zato hitite z nakupovanjem srečk. Ena srečka velja samo eno krono. Najbolje je, če čitatelji »Novega Časa« ondi, kjer se srečke v prodajalnah ali trafikah ne dobi, prevzamejo v svojem kraju nabiranje onih, ki hočejo kupiti srečko ter na polo papirja v ta namen napravijo toliko takih prostorčkov, kolikor jih rabijo in izpolnijo, na primer:
Srečke »Slovenske Straže“ naročajo iz
.................. (tu se napiše kraj)
1. Janez Kovač, posestnik................................1	K
2. Peter Klepec, čevljar.................................I	K
3. Marija linčar, hči posestnika.........................2	K
4. Ivan Petek, sin posestnika............................1	K
Skupno pet srečk — pet kron — ki naj so pošljejo
ne naslov: Janez Ivovač, posestnik v
Ta zapisnik naj se pošlje .Slovenski Straži11, istočasno pa tudi denar po poštni položnici. Tudi po društvih agitirajte, da ljudje srečke hitro naroče I Naročnikom »Novega Časa« največ sreče pri sreč-kanju !
Proslava Najsvgt^jšcga Zakramenta po Goriškem.
Dunajski kongres je za nami. Ne smemo pa pozabiti, kako veličastno se je presv. Evharistija ob dnevih kongresa častila po Goriškem in kako evharistično
slavlje se nam obeta tudi v prihodnjih dneh v posameznih občinah in duhovnijah. Goriško slovensko ljudstvo je steni pokazalo, kako živa je njegova vera v Gospoda Kristusa v Najsvetejši Evharistiji. 'Te vere ne more omajati nobena peklenska sila.
Naj sledi nekaj poročil!
Evharistična slavnost v Mirnu na Gradu. Prihodnjo nedeljo se obhaja vsakoleten shod »Kvaternica« v Gradu v Mirnu. Letošnji shod velja proslavi Naj-svetejšega zakramenta. Zato je v župnijski cerkvi petek in soboto evharistična pobožnost za domačine — nedeljo pa velika celodnevna slovesnost na Gradu. Kakor znano sc zbere ta dan na tisoče vernikov na Gradu. Soboto popoldne pridejo romarji iz Brd, Benečije in Krasa; nedeljo za veliko mašo se zbere vsa okolica in bližnji Kras — a popoldne je na Gradg vsa Gorica. Nekaj posebnega pa morajo Mirenci vedno napraviti; in v čast Najsvetejšemu bodo letos priredili in sicer:	1. soboto zvečer bo razsvetljen
Grad in vse hiše po občini, 2. nedeljo ob 7'/i bo skupno sv. obhajilo vseh šolskih otrok, ki bodo na skupne stroške pogoščeni s kavo, 3. od sobote na nedeljo bo na Gradu ponočno češčenje Najsvetejšega. Vsa slovesnost se zaključi s slovesno procesijo na Gradu.
Naj bi ta slovesnost tu’di malo pripomogla h češčcuju Najsvetejšega zakramenta v goriški okolici!!
Bilje. 1 _epo euharistično slavnost smo praznovali minuli teden. Mnogo ljudstva ie bilo ob večerni slovesnosti v vse tri dneve evharistične tridnevnice. Obhajanih ic bilo v soboto in nedeljo čez 700 oseb. -Vso slovesnost je zaključila veličastna procesija se Sv. R. 'T. po vasi. V cerkvi so cel dan bile glasne molitvene ure. katerih se je vdeležilo mnogo ljudstva. Razim peščice najzagrizenejših liberalcev se je vse. vdeležilo te izredne pobožne slavnosti.
Solkan: 'Tudi Solkan je pokazal, da je Kristusov, razun par kričačev, oni Solkan ki ie zdrav, ki je še idealen, poln zaupanja v svojo moč. Evharistična slavnost je vs-pela v Solkanu nepričakovano krasno. Marsikatero srce. ki je morda že omahovalo, je zadobilo novo moč, nov pogum, novo ljubezen v Ljubezni sami. Veličastna ie bila procesija, pri kateri* je bil v Solkan. Vse hiše okrašene z zastavami iu z rožami. Vrhunec slavlja je bilo sv. Obhajilo! I)a, Solkan ie pokazal, da je š e N j e g o v, da hoče tudi ostati Njegov.
I/. Boljunca. Euharistični kongres smo tudi pri nas v Boljuncu slovesno obhajali. Kongresa na Dunaiu sta sc udeležila dva moža in sicer oba obč. odbornika, doma smo imeli tridnevnico, mnogo ljudi je prejelo te dni sv. zakramente, sklepne pridige in procesije se ie udeležilo skoro vse prebivalstvo. Naš častiti dušni pastir gospod Križman se. dasi bolan, s čudovito uštraj-nostjo tudi za dušni blagor ljudstva, tako da uživa ljubezen iu spoštovanje tudi med tistimi, ki sicer ne pridejo radi v cerkev. Za kratek čas njegovega bivanja med nami nam je preskrbel že marsikatero pobožnost.
Novice.
Cesarjeva zahvala katoliškemu narodnemu dijaštvu. Ob priliki slavnostnega zborovanja kat. narod, dijaštva se je odposlala na rojstni dan c. in kr. Veličanstva udanostna izjava. Na to izjavo je dijaštvo dobilo od najvišjega mesta ta le odgovor:
»Gospodu I. Godniču, predsedniku kat. slov. akademičnega dijaštva v Gorici.
Njegovo c. in kr. Veličanstvo se je vsenajmilostljiveje udostojilo zaukazati, da se naznani gosp. predsedniku vsenaj-višja zahvala za častitke. ki jih je izrazil telegrafnim potoni na vsenajvišjem mestu povodom vsenajvišjega rojstnega dne.
O tem Vas obveščam vsled ukaza c. kr. namestništva od dne 14. septembra 1912. 1. r. 1430/15.
C. kr. namestništvom svetnik
Reb ek«.
Konferenca poslancev S. L. S. in hrvaške stranke prava se te dni vrši v Opatiji. Navzočih je 6 slovenskih državnih poslancev, med nijmi posl. Fon ter dr. Brejc s Koroškega. Konferenca se je posvetovala, kako združiti v tesnejšo organizacijo hrvaške in slovenske poslance. One 20. oktobra sc bo v Ljubljani vršilo zopet zborovanje naših slovenskih in hrvaških državnih in deželnih poslancev.
Sv. birma v ločniškem dekanatu se bo vršila v naslednjem redu: V Kožbani 13. oktobra, v S 1 o v r e n c u 14. oktobra, v G r a d n e m 15. okt., v B i 1 j a n i 16. dopoldne, v F o j a n i 16. okt. popoldne, v Medani 17. okt., v K o j s k e m 18. dopoldne, popoldne pa v Vedrijanu. V Šmartnem bo sv. birma 19. okt., 21. okt. v Kozani, v V i p o 1 ž a h 22. okt., v Št. Ferjanu 23., v Gor. Cerovem 24., v P o d g o r i 26., v L o č n i k u 27.. v M o š j 28. in v Š 1 o v r e n c u pri Moši 29. oktobra.
Smrtna kosa. V Gorici je v ponedeljek ob 31 /2 zjutraj umrl vladni svetnik g. Štefan Križni č, vpokojeni ravnatelj ženskega učiteljišča in večletni deželni šolski nadzornik. Pokojnik je bil rojen v Gor. vasi pri Kanalu. Bil je veselega značaja in blagega srca. Pogreb njegov v sredo zjutraj je bil veličasten. Poleg raznih odličnih gospodov se je pogreba udeležilo tudi mnogo šolske mladine, ki je, rajnemu v-zgojitclju izkazala s tem zadnjo čast. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
V Gorici je umrl g. Mihael Makuc. P. v m.!
Uravnava goriških voda, Soče. Vipave, Idrije. Tera in pritokov, je gotova stvar. Tozadevni zakonski načrt je cesar že potrdil.
Vsak naj nujno opozori svojega znanca in znanko na prvo veliko loterijo »Slovenske Straže«, ki nam nudi prekrasnih dobitkov v skupni vrednosti 20.000 K.«—-Nagovorite znance in znanke, naj vam dajo denar za srečke (srečka samo 1 K!), nakar več srečk skupaj naročite pri pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani! V vsakem kraju pridobite tudi prodajalne za srečke! Naj bi ne bilo slovenskega kraja, v katerem bi ne bilo več navdušenih agi-
tatoric in agitatorjev za prodajo srečk! Sveta domovinska stvar, kateri je posvečena loterija »Slovenske Straže«, nas kliče vse na požrtvovalno delo!
Osebna vest. Za suplenta na goriško realko pride iz Celovca g. dr. Janko K o t-n i k.
Kot suplenti na goriško gimnazijo
pridejo naslednji gospodje: dr. Karol Pirjevec, Jakob Cimermann in dr. Rostaher.
Smrt starega veterana. Iz Ušnika pri Volčah nam poročajo: Tu je umrl 14. t. m. Jakob Lužnik, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Bolan je bil 25 let in v postelji celih 19 let. Vkljub bolečinam je vedno povedal rad kako šaljivo. Nikdar se ni pritoževal in udan je bil v voljo Božjo. Pokojnik se je udeležil 2krat vojske v Italiji, in sicer je bil I. 1859 v sloveči bitki pri Solferinu in I. 1866 pri Kustoci, kjer se je v prvih vrstah udeležil naskoka na Bcl-vedere in Kustoco. Večkrat je pravil, da si je ravno v vojni dobil to bolezen. Naj v miru počiva, stari vojak! Njegovim preostalim naše sožalje!
S tira je skočil v sredo popoldne tovorni vlak med Divačo in Št. Petrom. Dunajski brzovlak je zvečer zato imel veliko zamudo.
K občinskim'volitvam v Črničah. —
Črniče: Naše propadle liberalce tolažita »Slovenski Narod« in »Soča«. Da jih bo prvi list tolažil, bi im bili mislili, kajti ni ga menda občana v Črničah, ki bi bil deležen te tolažbe razen morda časti vrednega našega g. nadučitelja ali pa g. Merljaka iz Batuj. Da bo pa naša brumm »Soča«. ki je zadnje čase obetala, da se poboljša, tolažila naše naprednjake, bi tudi ne bili pričakovali. »Soča« je in ostane »Soča«, če je Gabršček zraven ali ne. Kakor so stari peli. tako bodo tudi mladi žvr-goleli. Odtod tolažba našim propadlim naprednjakom v »Soči«, kjer so nam dali lep dokaz, da imamo v III. razredu večine 56 glasov. Pravijo, da je to lep napredek. To bodo verjeli tisti, ki črniških razmer ne poznajo. Pri zadnjih občinskih volitvah so imeli namreč kandidati S. L. S. v III. razredu 8 do 10 glasov večine. Zdaj jih imajo 56. Torej gre število našilh volileev navzgor. »Soča« in »Narod« pa se tolažita, da pojde tako naprej in da pri prihodnjih občinskih volitvah zmagajo naprednjaki. Lepa tolažba! Če poide namreč tako naprej. bodo imeli naši kandidati pri prihodnjih občinskih volitvah čez 100 glasov večine. Če bodo ti naši kandidati liberalci, potem zmagajo seveda naprednjaki, kakor se glasi »Narodovo« in »Sočino« proroko-vanje. Seveda se to ne zgodi, in zato nas ta tolažba izredno veseli in želimo le. da se uresniči.
Na gimnaziji so letos v prvi šoli 3 slovenske. 3 laške pararelke in 1 nemška. Ta kaže, da ni potrebna nemška pararelka.
Sneg je pret. teden zapadel po Gorenjskem. Koroškem in drugod po večjih hribih. Z Ogrskega poročajo, da ondi v kraju Marmaros Sziget že več dni sneži. Žetev je zgubljena.
Cvetlične dneve so liberalci prirejali pret. ned. po Goriškem. J udi prihodnjo nedeljo nameravajo imeti cvetlični dan v Mirnu, kjer se zbere številno romarjev. Naj bodo liberalci toliko dostojni, da za svoje svobodomiselne namene zbirajo denar le pri liberalcih. Nedostojno pa je berači okrog ljudi, ki so namenom liberalnih cvetličnih dnevov po svojem prepričanju nasprotni, a ne poučeni. Če pa že beračite okrog naših ljudi, pa imejte toliko časti v sebi, da jim poveste, da gre nabrani denar za svobodomiselne Sokole, ki so danes nositerji brezverske misli med mladino, da gre denar za svobodomiselne študente in Č. M. Družbo, ki tudi dela po namenih svobodomislecev. Če ljudem to poveste in vam vseeno kaj dajo, smo zadovoljni tudi mi. Ampak resnice povedati si ne upate.
Kako versko vneti so »liberalni cvetličarji« za vero, kaže poročilo iz Podgore, da so tam prodajali cvetlice zunaj cerkve cel čas službe božje, ko je bilo izpostavljeno Najsvetejše.
Letina na Krasu. Iz Krepljen na Krasu nam poročajo: Letina kaže dobro. Grozdje je zdravo in lepo. Ker so ponekod pri nas še celo šestkrat škropili, trte niso nič napadene od peronospore.
Razpis štipendija. Razpisuje se deželni štipendij po 600 kron, ustanovljen od deželnega zbora se sklepom z dne 9. febru-varja 1910. v spomin 60 letnega vladar-stva Nj. V. presv. cesarja Franca Jožefa I. Deleži ti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v tej grofiji, slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višem poljedelskem zavodu, skozi vsa leta visokošolskih študij držeč se obstoječih postavnih predpisov. Prosilci naj podajo svoje vloge podpisanemu deželnemu odboru do 31. oktobra 1912. in naj jim priložijo dokazila o rodu. pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učilišč in dosedanjem napredovanji.
Slovenske posojilnice proti slovenskim zavodom. Poroča se nam. da se najdejo v naši deželi posojilnice, katere ne dovolijo svojim dolžnikom, da bi pristopili h kaki domači slovenski zavarovalnici. Jasno je, da taki zavodi grešijo proti narodnosti, ker prav od Slovencev živijo in ne privolijo, da bi zavarovali svoja stavbišča pri slovenskem zavodu. To postopanje kaže, da so pridobljeni od ptuj-cev in služijo ptujčevi peti. Za danes naj zadostuje, prihodnjič podamo imena.
Občinske volitve v Gorici se bodo vršile naslednje dni:	III.	razred	voli 30.
septembra. II. razred 3. oktobra, I. razred 5. oktobra. — V sredo je goriški mestni svet imel sejo, pri kateri je odbil 266 slovenskih reklamacij, ugodil je le 2.
Našla se je ročna torbica na Svetogorski cesti. Kdor jo je izgubil naj, se oglasi v Sokanu, Ulica sv. Valentina št. 4.
Najboljše hrzonarilnike priporoča »Slovenska Straža« v Ljubljani. Pišite po cenik! Manj premožnim dovoli se odplačevanje v obrokih.
Pouk v citrah daje gospod v ulici Pietro galli 44. I. nadstropje.
Po nesreči ustreljen. V Horjulu na Kranjskem se je v nedeljo popoldne vrnil z lova pos. Janez Vrhovec. Doma je kazal puško radovednim fantom. V roko jo je vzel orožja nevajeni fant Jožef Logar, ki se je igral ž njo. Naenkrat se puška sproži in kroglja zadene Vrhovca v tre-' buli. Bil je takoj mrtev. Zapušča ženo in nedorastle otroke.
Ponesrečena vojna ladja. Pri Helgo-landu v Nemškem morju je nemška tor-pedovka zadela v drugo bojno ladjo in se potopila. Posadka, ki je štela 82 mož. se je po večini rešila. Utonilo je 6 mož.
Koliko vojakov imajo Združene države Sev. Amerike. L. 1900 so Združene države imele za slučaj vojne na razpolago 10,182.702 moža. Tam smejo namreč v slučaju potrebe poklicati v vojake vse može in fante od 18 do 44 leta. Teh oških pa je bilo pri zadnjem ljudskem štetju že 20,473.684. Toliko bi sedaj znašala najvišja vojna moč Sev. Amerike.
Star ženin je Zamorec Timotej Grif-fin. ki se je pred par dnevi poročil v Pa-tersonu v Ameriki z Zamorko Lucijo Woody. On je star 108 let, ona pa le 73.
Kuga se je pojavila v Hamburgu na neki ladji. Dve osebi sta oboleli za kugo. Ena je že umrla.
O velikanskem potresu na Turškem smo že poročali. Mrtvih je doslej vsega skupaj 30.000 oseb. Prebivalstvo več mest je brez vsake strehe in brez kruha, ker so razdrte vse peči, kjer se peče kruh. Ponekod se je zemlja znižala, drugod so udarili iz zemlje vroči vrelci. V Carigradu se je zelo nagnila slavna cerkev sv. Sofije, ki pa so jo Turki spremenili v svojo molivni-co. Ce se podere ta zgradba, bo ž njo porušen eden najlepših spomenikov stare krščanske kulture.
Pri občinskih volitvah v Gradcu, ki so sc vršile doslej v III. razredu, so socialisti dobili vseh 16 mandatov. Nemški liberalci so izgubili 6 mandatov.
Koliko šivov je treba za suknjo. Neki ameriški krojač je izračunal, da stroj napravi 23.800 šivov in z roko jih mojster napravi še sam 9137, predrto je suknja gotova.
Listnica uredništva: Er zel j: Ni za
list. Oglasite se še kaj! — Šempas: Za danes zmanjkalo prostora. Pa drugič! — Železničarju: Danes ne mogoče! — Bog z Vami!
Trst in Istra.
Iz Krkavč. Tudi pri nas sc polagoma dani. to je pokazala tridnevnica v čast presv. Rešnjemu Telesu od 13. do 15. t. m., da je bilo izpostavljeno sv. Rešnje Jelo cele dneve, se moramo zahvaliti nekaterim možem, ki so skrbeli, da je bilo vedno nekaj častilcev v cerkvi tudi okrog poldan. Posebno lepo znamenje je pa to, da je bilo razdeljenih te tri dni nad 800 sv. obhajil in da so nekateri pristopali vse tri dni k sv. obhajilu, kar je bilo dosedaj
§
ljudem nekaj nenavadnega. Udeležba pri dopoldanskih in popoldanski blužbi božji je bila vedno tako obilna, da je bila prostorna cerkev vedno polna, kljub temu, da imajo ljudje ravno v tem času precej dela.
Iz Koperskega okraja. Šolsko leto se je tu začelo zopet z lovom na otroke za legine in laške šole sploh. Joda uspeh je vedno slabši; sicer pa, če dobi kaj otrok jeseni, ostanejo ti v legini šoli večinoma le toliko časa, da jih o Božiču obdarujejo z obleko; potem pa kot godni ptički — polete - in se ne vrnejo več nazaj, da potem prazne klopi čakajo do jeseni. Sicer pa lanhonska vzgoja kaže jaku »čedne« posledice. V Pomijami je neki lahonček napadel Slovenca, ki je v slovenski gostilni klical živijo, da se je potem razvil krvav pretep, kjer je vsaka stran nekaj dobila — če bo ostalo samo pri tem. — Pač pa kaže lep napredek Slovencev na narodnem polju dejstvo, da se je ustanovila slovenska šola v Portorose, kamor se je upisalo do 130 učencev. Sicer pa to ni nič posebno čudnega, ker so Slovenci pokupili že skoro vso zemljo v tamošnji o-kolici. Pač smešna politika naših Lahov in lahonov pod nogami jim gore tla — oni pa mečejo zastonj denar za renegate, ali kokor jim tu rečejo za — prodance.
Letina v Istri. Iz Boljunca: Letina je letoš. hvala Bogu, pri nas od vseh pridelkov prav dobra, samo sadja ni bilo, drugo kaže vse dobro. Tudi vinske kapljice pričakujemo pri nas obilo, le žal, da je zadnji čas vreme precej neugodno ter ovira zoritev grozdja. — Boljunčan.
Iz Boljunca. Dne 14. t. m. je, dasi nerad odšel iz Boljunca. gosp. nadučitelj Urbančič. Kako se je ta mož obnašal za časa krščansko-socialnega gibanja v Bregu, je gotovo vsem čitateljem dobro znano. Ko se spominjam kako se je vedel proti takratnemu preblagemu našemu dušnemu pastirju Ludoviku Šoncu, ter pri ustanovitvi S. K. 1. društva v Dolini, se mi napolnjuje z gnevom srce. Mož je slovel takrat kot voditelj liberalizma v Bregu. Naposled pa so ga tudi tisti, ki so dirjali za njim čez drn in strn. spoznali, tako da ni imel več nobene zaslombe. V svoji nervoznosti je prišel v konflikt s krajnim šolskim svetom, županstvom, ter z domačimi občinskimi odborniki in podžupani, zaradi vedno večjih zahtev katere je stavil. Zadovoljen ni bil niti z novim udobnim stanovanjem, zato je moral priti dan plačila. Mož je moral oditi v Predloko, kjer ga gotovo ne čakajo tiste udobnosti kot pri nas. Novemu gospodu nadučitelju Ferjančiču. kateri je prišel k nam iz Predloke, pa naj bo vse to v svarilo, da naj se ne šali z ljudstvom, naj spoštuje versko prepričanje ljudstva, ter deluje skupno s cerkvijo, ker le tako bo dosegla naša nova krasna šola svoj namen, za katerega smo žrtvovali toliko tisočakov. S to željo pozdravljamo našega novega gosp. nadučitelja ter mu želimo obilo sreče.
Dne 29. septembra v Cerkno!
Za kratek Čas.
Dobro jih je namazal! Znani šaljivec Haase pripoveduje iz svojega življenja tole smešnico: »Nekoč sem bival v nekem velikem in zelo obiskanem hotelu. Imel sem takrat precej polno mošnjo in kadar mi ne manjka denarja, sem zelo dobre volje in za vsakovrstne šale razpoložen. Ko sem pred nedolgim časom bil na nekem malem gledališču igral vlogo brivca, sem imel vso potrebno pripravo za britje pri sebi. Prenočeval sem v drugem nadstropju; ko zjutraj vstanem, me prime muha, vzamem brivsko pripravo iz svojega kov-čeka in potrkam na desno in levo na vrata. kjer so prenočevali drugi potniki. »Ali želite, da Vas obrijem?« Več gospodov se izreče, da so pripravljeni. Po vseh pravilih jih namažem z milom. »Moj Bog«, pravim vselej, ko sem pri enem z mazanjem gotov, »na številki tej in tej sem pozabil britev; takoj se vrnem!« Ko vse namažem, odložim lasuljo in drugo opravo brivca, se vsedem in sam sebe namažem z milom. Med tem časom vsi namazani gospodje pribite iz svojih sob ven na hodnik in kriče. kje je brivec. J’udi jaz se pomešam med nje in kričim ter divjam najhujše med vsemi. Gostilničar, natakarji, sobarice in več kot dvajset gostov prihiti, celo brivci, ki so navadno opravljali, v hotelu to službo, so prišli in zatrjevali, da so nedolžni. Silen smeh nastane pri pogledu tolikega števila z belo peno namazanih gospodov. Jaz sem se obnašal najbolj divje in gostilničar se je zastonj trudil, da bi me pomiril. Poizvedovali so na vse strani, toda smešna zadeva je ostala tajna, ker meni seveda še na misel ni prišlo, da bi skrivnost izdal.«
PozorI
Šivalni stroji po tovarniški ceni radi opustitve zaloge
pri BI. ŠULIGOJ v Gorici Barrlera 43
blizu drž. kolodvora v lastni hiši.
Srečke o korist ..Slovenski Straži". 4 krone 75 v
znaša mesečni obrok za turško srečko, ki ima šest žrebanj z nastopnimi glavnimi dobitki vsako leto:
400.000 frankov * 400.000	„
400.000 f,
200.000 „
200.000 „
200.000	„
skupaj . . 1,800.000 frankov Prihodnje žrebanje dne 1. oktobra t. L
Vsak naročnik turške srečke prejme 1 srečko v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj.
Pojasnila daje za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Anton Spinčič.	riii
Semeniška ulica št. 2 priporoča pristno planinsko (Gorenjsko) polno mleko, kislo mleko, kefir čajno in navadno surovo maslo, sladko in kislo smetano, pristni kraški med in sveža jajca. Mleko razpošilja tudi na dom. — C e n e zmerne.
Efektna loterija „Slovenske Straže*4.
Zahteve, ki se stavijo na „Slovensko Stražo1', Iz obmejnih krajev, so od drie do dne večje. Na svojem glavnem zborovanju, ki bo letos v Mariboru, bo pokazala „Slovenska Straža11, koliko je napredovala v pretečenem letu in kako mnogo-stransko in uspešno je bilo njeno delo. Priznanja je sicer vredna požrtvovalnost, s katero dobiva podpore za svoje delo iz vseh slojev našega ljudstva, vendar pa je ,.Slovenska Straža1' še daleč od tega, da« bi mogla količkaj zadostiti zahtevam, ki se stavijo nanjo.
Da si osnuje poseben fond v podporo ubogi slovenski deci (za otroške vrtce, božičnice, knjižnice itd.), zlasti po industrijalnih krajih, priredi »Slovenska Straža11 efektno loterijo, ki jo je dovolilo finančno ministerstvo. Loterija obsega 100 tisoč srečk, ki stanejo vsaka 1 K, in '654 dobitkov v skupni vrednosti 20.000 kron.
Dobitki so sledeči:
1 glavni dobitek v vrednosti 5000 kron.
Kompletna fina oprava za tri sobe in kuhinjo, obstoječa iz spalne oprave, jedilnice, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske oprave ali 4-6’/2 H P. bencin-motor, mlatilnica z dvakratnim čiščenjem, slamoreznica.
1 glavni dobitek v vrednosti 1000 kron.
1 glasovir ali 1 vagon sortiranih umetnih Snojil ali 1 garnitura za košnjo (stroj za košnjo, stroj za obračanje, brana).
2 glavna dobitka v vrednosti 500 kron.
Oprava za spalno sobo za dve osebi ali 1 ge-P^lj z mlatilnico ali 1 stroj za košnjo.
10 dobitkov v vrednosti po 100 kron
Zlata ura, kolo s prostim tekom, šivalni stroj, slamoreznica, brzoparilnik, jeklen plug itd.
40 dobitkov v vrednosti po 50 kron.
Fine nastropne svetilke, fine umivalne oprave, decimalne tehtnice, salonske stenske ure, zlate verižice, zlate damske ure, čistilnice, razne garniture, slike z okvirom itd.
100 dobitkov v vrednosti po 20 kron.
Srebrne ure z verižico, garniture srebrnih žlic *a kavo, aparati za britje, stroji za rezanje mesa, vloma varne denarnice, garniture za kadilce, pisalne Priprave, srebrne doze za cigarete, zlati obeski, stenske ure, naročilni listki za dnevnik »Slovenec« (za eno leto), balanc. tehtnice, pralne garniture itd.
200 dobitkov v vrednosti po 10 kron.
Mizni nastavki, karafine, svečniki, tase, posode *a dišave, mizarska orodja za domačo rabe, ptičje kletke, garniture nožev, žlic in vilic, doze za sladkor, nikelnaste ure, stenske ure, budilke, zlati prstani, kadilne mizice, dežni i itd. itd.
1200 dobitkov v vrednosti po 5 kron.
Košarice za kruh (kina-srebro), nikelnaste tire, Vudilke, dežniki, mizni nastavki, žepni noži, razna bftna orodja, mizarska orodja za domačo rabo, za-'zvače, kuhinjske tehtnice, srebrni obeski, fini okvirji la fotografije, travniška orodja, konjske škarje, ptičje kletke, vrči za vino, kavo ali čaj, denarnice, britve, srebrne moške verižice, srebrne oksidirane cevke za sinodke, doubie zavratne verižice itd., itd.
Srečke se bodo dobivale po trgovinah in trafikah in se lahko naročajo tudi naravnost v pisarni »Slovenske Straže» (Ljubljana, Dunajska cesta št. 22.)
Žrebanje se b vršilo 18. novemir a 1912 ob 6. zvečer v pisarni „ Slovenske Straže".
Od naše javnosti pričakujemo, da bo z ozirom na važni namen loterije in z ozirom na krasne dobitke podpirala »Slovensko Stražo* s tem, da se bodo vse srečke razprodale!
Vsak na delo za ubogo slovensko deco|
MIZARSTVO
odlikovano z električnim mehaničnim obratom
GORICA TRŽAŠKA CESTA št. 18.
Izdeluje: Cerkvene oprave oprave klopi, spovednice, klečalnike. — — — — Stavbena dela okna, vrata, podovi. — Zaloga pohištva omare, mize, postenje, stolice, okvirje, blazine in šuste. — — — — Zaloga: Strugorških in rezbarskih izdelkov. — — —---------
Mozlravnišii In zoMuti atelje
Dr. 1. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.	19
Ordinira v svojem ateljeju
od 9. ure dop. do 5. ure pop. št. 20
{
Svoji k svojim I	Svoji	k	svojim
MiHAELJ TURK
Gorica — na Kornu štev 6 — Gorica
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah.
Vsi, ki ste skrbni možje ir\ očetje!
Ali hofete • saj 10 vinarjev na teden žrtvovati /.a svoji oziroma i a prihodu lost svojih < trok ? Potem pišite „Slovenski Stra*i“ v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj
as as as as
Odvetnik
dr. Ivan Kimovec
je otvoril pisarno
Trst, ulica Gništ.15.
SS S2 SS SS
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga 1 omejeno zavezo
psretaje pri natopil kmetijskih potrebščin in pri prodaji -v- •'v •'v- ImetijslOi pridelkov. ■<v 'v- ■'v-
‘
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32.
	
srnig/v
Naš znani fotograf A. JERKIČ, uvedel je v svojem ateljeju
poleg dnevne tudi
električno razsvetljavo
pri koji lehko slika ob vsakem času in vremenu.
»Slovenska Straža« v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen ie dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slovensko Stražo v Ljubljani.
ŠIRITE „N0VI (AS“!
Edina zaloga najboljših
;ff sesa!k za gnojnice
navadnih in raztezajočih od 3 m do 4.80 m. Cene od 50 do 80 K.
Razprši! n ike vsake ^ vrst od 4 do 12 K.
iW* Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via delta Tesa š.t. 31.	'^■(1
Telefon št. 14-02. — Tu se sprejemajo nočna naročila.
fodjetje razpolaga z 18-timi krasnimi vozovi za nu-vvaške sprevode ter lahko po-strežo z najfinejšo opremo, kakor tudi s čii to navadno.
V' svoji trgovini na Corsu ima veliko izhero vmctv i2 umetnih cvetlic, b:serov, porcelana in kovine ter izdeluje \.eice tudi iz svežih cve lic.
Vsako rstne krste, kovinaste in lesene, ob ekt, čevlje in drug t potrebščine za mrliče in sprevode, voščene sveče iz lastne tovarne itd. vse po nizkih konkurenčnih cenah.
I lenaro
v Gorici, Raštelj štev. 7 - 8.
>
NOVO POGREBNO PODJETJE, TRST
(vogal Piaz/.a Goldoni) - CORSO 47 (vogal Piazza Goldoni)
V podružnicah in zastopih: na Opčinah pri g. Mrzeku — v Nabrežini pri g Vitezu — pri Orehu (Nogere) pri g. .Jamšeku
se dobi vse za pogrebe potrebno blago.
V' slučajih potrebe se toplo priporoča udatii	HEJ41*IK	S	T	I	3 E L J,
deležnik in upravitelj podjetja.
VINO,
moirio, zavreto, pokvarjeno se popravi mal vzorec prinesti ali poslati.
Naslov pove upravništvo .Novega časa".
Prosi se
Slovenska družina sprejme dijake na hrano in stanovanje. Cene zmerne. Klavir na razpolago. Riva Piazzutta št. 15.
Riva Piazzutta štev. 15.
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V TRSTU,
V luštni hiši.
REGISTROV ANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO-
Ulica Torro blaiteu štev. 21 ob ulici delle Poste.
Za hranjenje najsigurnejši tržaški slovenski denarni zavod, ker j a m e i j o z a v 1 o g e člani z VSBH1 svoji m p r e m oženje m.
Neomejena zaveza.
Uraduje se vsak delavnik : d«P°'d"e od 9do 12. ure
popoldne „ d. „	5.	„
Sprejema kakoršnekoli hranilne vloge ter jih
obrestuje
po 41
2
0
i)
čisto — brez odbitka za rentni davek, ki ga plačuje — zadruga sama. _----------------------------—=
Za s t a 1 n e vloge obresti po dogovoru višje z ozirom na svoto in neodpovedljivost istih.
■ES3Ega p«qr?s«r iTOkiiastsi cta?cw?gai.i
Hatrtjjkga tisk, društva it Bariči
se je preselila in se nahaj sedaj .
Montova hiša, Gosposka ulica štev. 2.
 —---------------  -=	Priporoča se toplo za obilen obisk.
Lastnik ,Kat. tiskovno društvo" v Gorici. — Tiska »Narodna TiBkarna" v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.