Izhaja vsak 60 trto k UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzl 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria >'18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 28. mm Ur NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 88 TRST, ČETRTEK 26. JANUARJA 1956, GORICA LET. V K VLADNEMU NAČRTU O UZAKONITVI SLOVENSKIH ŠOL Rim ustanavlja strahovalne komisije Edinstven primer v Evropi - Pritožiti se je treba na mešano komisijo in Ustavno sodišče! Kdor ipoituije te dni po našrili krajih, mora ugotoviti, da pretresa vse sloje slovenskega prebivalstva ne glede na strankarsko pripadnost silno ogorčenje. Kaj je združilo vse nasprotne si stranke, struje in osebe v enoten odpor? Najprej vesti, da hočejo naseliti do 700 novih italijanskih beguncev v Sesljanu in da nameravajo poleg tega zgraditi oh Timavu tovarno papirja s 400 delavci ter tako ustvariti umetno laško večino na edinem koščku cbale, kjer sega slovenski narod že več ko tisoč let na Jadransko morje. Druga novica, ki je globoko užalila vsakega Slovenca, pa je, da so začeli odstranjevati 8 šolskih poslopij slovenskih vasi napise v slovenskem jeziku. Ta vest ni še prodrla v vse naše družine, ko je na slovensko ljudstvo treščil nov težak udarec: javnost je zvedela, kako si rimska vlada zamišlja uzakonitev šolstva slovenske narodne manjšine. POTREBNA JE POSEBNA PROŠNJA Vpis v osnovne šole se v vseh deželah od nekdaj izvrši tako, da starši pripeljejo otroke k učitelju in jih ta sprejme v seznam u cencev. S tem je stvar opravljena. Povsod se države trudijo, da staršem vpis eianbolj olajšajo. Obisk šole je namreč obve-zen in gtarši, ki ne poskrbe za osnovno izobrazbo svojih otrok, se kaznujejo. Da bi roditelji pri izvrševanju te svoje DOLŽNOSTI ne imeli izgovorov, vpis ne sme biti združen z nobenimi težavami, temveč mora biti kar 8e da preprost in enostaven. V osnutku zakona za slovensko šolstvo, ki ga je pripravila rimska vlada, je to načelo postavljeno na glavo. Kdor hoče vpisati svojega otroka v slovensko šolo, je v načrtu zapisano, »mora napraviti posebno prošnjo«. Namesto da bi vlada ljudem vpisovanje v ljudske šole olajševala, jim ga torej ote-*"/ kakor vsalk otrok vidi, pred zakonom nismo enaki! Zato je osnutek o slovenskem šolstvu pro-1Ven temeljnim zakonom države, ki bi jih korala v prvi vrsti spoštovati vlada sama, če hoče, da jih bodo spoštovali tudi državljani. Taki predpisi o osnovnih šolah so, kolikor vemo, edinstven primer v evropski zakonodaji. Naj nam gospodje povedo, v kateri državi so še v veljavi taki šolski predpisi! KAJ JE VOLJA STARŠEV? Naši starši so jezni in užaljeni, ker oblast-vom ne zadostuje, da pripeljejo otroke v šolo, temveč morajo delati še posebne prošnje na neko komisijo, ki dokončno sama razsodi, ali sinejo njih otroci v slovensko šolo. Odločilna ni torej volja staršev, čeprav jim Cerkev, prirodmi im božji zakoni priznavajo pravico, da oni in edino oni sami smejo skle.> pati o vzpoji lastnih otrok! Namesto božjih in naravnih predpisov hoče demokrščanska vlada postaviti — neko komisijo, ki naj odloča, kdo sme in kdo ne sme v slovensiko šclo. Zdi se, kakbr da je otroke rodila ta komisija in ne slovenske matere. Laški nacionalisti nam bodo seveda odgovorili, da zakonski načrt upošteva voljo staršev. Saj jim je vendar dana prilika, da vložijo prošnjo1 in s tem javno in nedvoumno povedo, ali hočejo, da se njih otroci vpišejo To je resnično, toda kaj pomaga vse to, če komisija, v kateri naj bi po osnutku sedeli v večini Italijani, kljub temu lahko proti volji staršev pošlje slovenskega otroka v laško šolo! Če hi se ozirali na voljo staršev, bi bila posebna komisija povsem nepotrebna! Kaj starši hočejo1, so pokazali že ob rojstvu otroka, ko SO' začeli z njim govoriti v slovenščini. Kdo jih je k temu silil? Ravno tako jim nihče ni ukazal, da uporabljajo v družini slovenski jezik, temveč so1 se za to odločili iz proste volje. Iz iste svobodne volje so prijavili tudi svojega otroka v slovensko šolo. Čemu torej še posebna prošnja? Zalo, da bi staršem vpis otežili ter vplivali na njihovo voljo. Marsikateri Slovenec, ki je v javni službi ali drugače gospodarsko odvisen od vladajočih Italijanov, se bo zbal napraviti pisano prošnjo, da se teinu: ali onemu ne zameri ter tako škoduje svoji družini. Kar namerava rimska' vlada ustanoviti, ne moremo označiti drugače kot prave »strahovalne komisije«, uperjene zoper svobodno izražanje volje slovenskih staršev. v slovensko šolo. Kaj hočejo še več? Odločilen je materin jezik tudi v italijanske šole in da sede v njih tudi Slovenci, ki soodločajo o tem, ali ni otrok, ki Toda četudi ima Slovenec poguma dovolj, da sc ne plaši pritiska ter zahteva vpis svojega otroka v slovensko šolo, se mu lahko zgodi, da komisija njegovo prošnjo odbije. Komisija, v kateri sedita tudi dva italijanska učitelja in ki je izvečine sploh sestavljena od Italijanov, ima namreč pravico preiskati, ali je materin jejzik otroka res sloven-ski, in če ugotovi, da ni, mora otrok v — italijansko šolo. Končno odločilna ni torej volja staršev, temveč prepričanje komisije o tem, kakšen je materin jezik učenca. Nam Slovencem se tudi tega načela ni treba prav nič plašiti! Če bi bile državne komisije pravične ter določile, da smejo v slovenske šole samo' Slovenci, v italijanske le pravi Italijani, bi mi imeli od tega očitno korist. V Trstu obiskujejo italijanske šole tisoči in tisoči otrok iz slovenskih družin, ki bi jih po tem načelu morali enostavno izključiti iz laških šol! V Beneški Sloveniji, kjer ni niti ene slovenske šole, čeprav so vsi učenci slovenskega materinega jezika, bi morali enostavno zapreti vse obstoječe laške osnovne šole ter jih spremeniti v slovenske. Mi to brez pridržka sprejemamo. V Beneški Sloveniji bi bilo raznarodovanja konec, v Trstu bi se slovensko šolstvo naravnost bujno razcvetelo! Za to bi pa bilo seveda potrebno, da se državne komisije ustanove ne samo za vpisovanje v slovenske, ampak ga hočejo vpisati v italijansko: šolo, slučajno slovenskega materinega jezika in mu je treba zato obiskovanje laške šole — prepove-dati. Tako1 bi moralo biti, če bi bili v Italiji državljani vsake narodnosti enakopravni. To je pa, kakor vidimo, prazna sanja. Predpisi o materinem jeziku naj bi' veljali samo za slovenske in ne za laške šole. Slovenskega o-troka lahko mirno vpišeš v italijansko šolo, lu se lahko potujčuje po mili volji in za to ni potrebno nobenih prošenj in nobenih sklepov kake komisije. Raznarodovanje slovenskih otrok je popolnoma svobodno in italijanska demokratična republika ga širo-kodušno podlpira. To je zares prava zapad-na demokracija in pristno krščanstvo! SLOVENCI V SAMOOBRAMBI Da bi bila mera polna, so v vladni načrt postavili še določilo, da smejo1 slovenske osnovne šole obiskovati samo »italijanski državljani slovenskega jezika«. Slovenec, ki ni italijanski državljan, ne sme torej pošiljati svojih otrok v slovensko šolo, temveč le v i-talijansko. S tem niso udarjeni le jugoslovanski begunci, ampak tudi vsi oni domačini, ki »o Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA VOLITVE BODO SPOMLADI V torek je vlada sklenila predložiti parlamentu načrt zakona o volitvah v občinske svete in deželne zbore, ki bodo razpisane najkasneje meseca junija. Najvažnejša- novotarija je v tem, da bo povezava med Listami v bodoče nemogoča. Krščanska demokracija se ne bo' mogla več vezati z drugimi strankami, 'kakor se je n. pr. v Trstu, ampak bo morala nastopiti popolnoma samostojno in bo tako zgnbila dosedanjo oblast v marsikateri občini. To žrtev je doprinesla- na ljubo svojim zaveznikom v vladi. Druga zanimivost je, da mislijo razdeliti vse občine v državi v tri skupine: 1. V mestih z več ko 25 tisoč prebivalci, pri nas torej v Trstu in Gorici, bodo državljani volili pio čistem proporcu, to- se pravi, da bo vsaka stranka dobila natančno toliko svetovalcev, kolikor bo- imela volivcev. 2. V krajih, ki ne štejejo več ko- 10.000 duš, bo najmočnejša lista dobila štiri petine svetovalcev, druiga najmočnejša eno petino, vse ostale pa nič. V to skupino spadajo vse slovenske občine v naših krajih. 3. V zadnji dk-upini so kraji, ki imajo 10 do 25 tisoč prebivalcev, pri nas torej samo Milje. Tu dobi najmočnejša stranka tri petine svetovalcev, dve -petini se pa razdelita sorazmerno ali proporcionalno med ostale liste. Tak je predlog vlade, ki ga pa še morata potrditi poslanska zbornica in senat, kar se bo skoro gotovo zgodilo. VAŽNO POTOVANJE Načelnik angleške vlade Eden je šel v A-merilko, da se sestane s predsednikom Eisen-h-ovve-rjam. To je, kakor beremo-, najpomembnejše politično potovanje, kar jih je v življenju vzel nase Eden. Med Ameriko in Veliko Britanijo, ki sta- si bili v dveh vojnah zvesti zaveznici in ju druži isti jezik in ista kultura, so se pojavili v zadnjih časih številni nesporazumi. Angleži zahtevajo n. pr., da je treba rdečo Kitajsko sprejeti v Organizacijo združenih narodov, Amerika-nci so nasprotni. Angleži sodijo, da je treba Ča-n-g Kaj Šeka prepustiti njegovi usodi, Amerikanci so odločeni braniti, če je treba, šeka z orožjem. Politična nasprotja med Amerikanci in Angleži se kažejo tudi na Srednjem vzhodu, v severni Afriki in drugod. Amerikanci so več ali manj povsod nasprotniki kolonializma ter prihajajo zato v navzkrižje s Francozi, toda čestokrat tudi z Angleži. Edenov obisk -naj hi vsa ta nasprotja če mogoče odstranil ter spet omogočil enotno zunanjo politiko obeh držav. Če se mu to ne posreči, bosta moč in vpliv zapad-nega sveta padla in Sovjetska- zveza bo imela vedno več besede v mednarodni -politiki. FRANCIJA BREZ VLADE Ministrski predsednik Faure je odstopil in s tem je na Francoskem izbruhnila nova kriza vlade. Ker mi pri zadnjih volitvah nobena politična skupina -dobila večine v parlamentu, ni nobena sposobna, da bi varno in mirno vodila državo. Vsaka vlada, ki jo bodo sestavili, bo v manjšini ter popolnoma odvisna od slučajnega razpoloženja opozicije. Zdi se, da bo ministrski predsednik postal socialist Guy Mollet. -Njegova vlada bo dvaindvajseta po- zaključku vojne. Vsaka je torej trajala približno 6 mesecev. Na tak način seve ni mogoče voditi velike države, kot je Franc-ija. Kaj bi bilo s podjetjem, kjer bi vsakih 6 mesecev menjalo svoje ravnatelje? Šlo hi pra-v gotovo na boben. Podobno je z državo. Pretirano strankarstvo- je rakava rana Francije in velika nesreča za vsak narod. POLJEDELSTVO ITALIJE Minister za kmetijstvo Coloimbo je -po radiu sporočil, da je Italija imela v letu 1955 za 8% več pridelkov ko-t predlanskim. Posebno dobra je bila letina žita, ki je vrgla kar 95 milijonov stotov. Izredno se je dvignil tudi pridelek -sladkorne pese, in sicer od predlanskih 63 milijonov na 90. Padla je pa proizvodnja olja in paradižnikov. Olja je bilo manj -zaradi bolezni. Ker ga še vedno primanjkuje, cene stalno rastejo. Splošno povečanje proizvodnje je posledica dobrega vremena -in umnega kmetijstva. STAROSLAVNA UNIVERZA Prejšnji torek so v Padovi svečano! obhajali 734-‘letnico ondotne univerze. Koliko u-čenja-kov je izšlo v -dolgih stoletjih iz njenih učilnic in koliko Slovencev je tudi v tem času tu iskalo znanja! Visoka šola v Padovi je bila nekoč ena prvih v Evropi, danes jo -pa prekašajo že druge, mlajše. DVE NEMŠKI VOJSKI ' Zahodna Nemčija je komaj začela postavljati na noge lastno vojsko, ko je bratska Vzhodna Nemčija nemudoma »odgovorila« s tem, da je svojo »ljudsko policijo« preimenovala v Ljudsko armado ali Volksarmee. Na zunaj se zdi, kakor da jo je ki temu prisilila Adenauerje-va vlada. V resnici je dobro oborožena vzhodna policija že zdavnaj prava vojska, ki šteje 150.000 izurjenih mož, medtem ko Za-padna Nemčija šele sedaj organizira iz prostovoljcev, povečini iz podčastnikov in častnikov, svoje »bojne sile« — Streitkriifte. Naj bo Stvar kakorkoli, eno je prav gotovo: če bi šlo »zares« in bi bilo treba udarili, bi se dve bratski vojski nikakor ne borili e-na proti drugi, temveč šli najbrž složno na skupnega sovražnika nemškega naroda. NEVEDNIHRUŠČEV Angleška diplomatska uradnika Mac Lean in Burges, ki sta bila dolga leta v tajni službi Sovjetske zveze, sta, kakior je pisalo svetovno časopisje, pravočasno Zbežala iz Londona v Moskvo, kjer sedaj živita. Ko je angleški poslanec Wilson obiskal pred kratkim Rusijo, je vprašal Hruščeva, ali kaj ve o Mac Leanu in Burgessu. Ta se je silno začudil: »Kaj sta tukaj?« — »Bržkone sta!« se je razjezil Anglež. — »Potem m.i pa dajte njun naslov!« je poprosil nevedni Hruščev. DELAVCI ZA NEMČIJO Italija in Zahodna Nemčija sta podpisali dogovor, po katerem gre lahko na delo v nemške -tovarne in rudnike- in deloma na kmete okolli 100.000 italijanskih delavcev. Takoj se jih lahko odpravi na pot 13 tisoč. Doslej je bil lok laških izseljencev usmerjen bolj v Francijo in Belgijo-, zdaj pa v Nemčijo, kjer zelo primanjkuje delovnih sil. NOVA STRANKA V Italiji so- začeli posnemati Po-ujada, ki je -ustanovil na Francoskem stranko- proti daivklonn.. V grbu stranke ima narisano metlo. . . Sedaj s-o se v Milanu, Rimu in. Neaplju priglasili -pred notarji možje, da bi slično organizacijo nezadovoljnežev priklicali v življenje tudi v Italiji. Namesto metle so postavili v g-rb ikos kamna. Poujatde hoče z nasprotniki »pomesti«, novi možje pa na-jbrž protivnike nagnati s kamni. Nova- stranka je zeilo podobna »stranki bržole« — partito della -bistec-ca, ki je nastala oh zadnjih volitvah in 'kmalu -zginila. Ko so pojedli bržolo, je bilo vsegn konec. TRPEČA CERKEV Izšel je letopis A-nnuario Pontificio za leto 1956. Iz njega izvemo- za vse podatke o cerkveni organizaciji, številke navajajo ob koncu lanskega leta 62 kardinalov in 2441 nadškofov in škofov. Od cerkvenih dostojanstvenikov jih 150 ne more izvrševati svoje službe, ker so v ječah ali konfi-nirani. ODGOVOR GAZZETTINU Pni-m-OTski dnevnik je nedavno tega- objavil članek, v katerem ugotavlja, da -poučujejo na go-riškem slovenskem učiteljišču slovenski profesorji, ki ne obvladajo- slovenščine. II Gazzet-tino je članek takoj izikoristil zoper naš narod. Misleč, da je globokoumen in celo duhovit, je 13. jan. postavil tole javno vprašanje: »Goriški Slovenci znajo ali ne znajo slovenski?!« Z vprašanjem je pa nehote izrekel samo težko obsodbo- razmer, v katerih so- Slovenci morali desetletja živeti v Italiji. Vsak poštenjak — in tudi Italijan — mora nam-reč priznati, da če kak Slovenec v Italiji ne pozna, kakor je- treba, slovenskega knjižnega jezika, ni to njegova krivda. Tega je kriva predvsem fašistična Italija, ki je do- ta] porušila prej odlično slovensko šolstvo ter onemogočila Slovencem-, da se vzgajajo v svojem jeziku. Kje naj bi se učili slovenske književne slovenščine, če se je v Italiji niso smeli? Tega dejstva bi se morali gospodje sramovati, ne pa da zbijajo n,a -ta- račun še neslane šale! Tudi v -ustroju sedanjih šol vladajo -pri nas še vedno- kričeče razmere. Že prod stoletji je slavni Komemsky zaihteva-l, da mora biti ves Iju-dskošols-ki pouk izključno v materinščini i!n to načelo- zagovarjajo vsi sodobni vzgojitelji. Zakaj silite vi naše otroke, da se poučujejo obenem tudi v italijanščini? Kako ravnate- ponekod z našimi malčki v o-troskih vrtcih in kako ravnate z našo šolsko mladino v Beneški Sloveniji! Povejte nam, kaj ste storili z otroki naših optantov! To so grehi, ki vpijejo -do neba. Našemu tisku naj pa- bo Gazzettinov napad v večen opomin, da je treba naše šolske probleme obravnavati s potrebno- vestnostjo in čutom odgovornosti ter vsako -besedo dobro premisliti, preden jo pošljemo v svet. Le -tako- lahko koristimo našemu šolstvu, drugače mu pa nehote le škodujemo. OVICE RAST BREZ ZEMLJB Doslej smo bili vajeni, da je za razvoj rastlin mijno potrebna zemlja, iz katere črpajo luidtnimske in drrnge snovi. Najnovejši posiku-si v Ameriki in na. Japonskem so pa dokazali, da rastline laihko sadiš ituidi v — vodo. Naredili so dolge zaboje iz cementa, jih napolnili iz vodo, premešano s kemičnimi raztopinami, ter nasuli vanje grušča, da čvrsto *zi Koreninice. Na taikri »zemlji« je zrasla ne samo zelenjava, ampak celo koruza, enaka o'-weaijnim pridelkom. Na enem takem japonskem veleposestvu so lani pridelali 30.000 Ion 'lepe vrtnine. NOV NAČIN ZIDANJA Februarja bodo v Parizu pokazali občinstvu hišo, ki ni zgrajena iz opeke, cementa ali kamna, temveč iz samih novih plastičnih snovi. Posebnost tega gradiva je v tem, da ne Prepušča niti vlage niti mraza in se skozenj ne sliši noben ropot niti čuti kak smrd-JW ^h. Cena je povrhu nižija kakor pri LS ’ zidanih na dosedanji način. zaželeno pojasnilo Vladni zakonski osnutek, uperjen proti °venskemu šolstvu, o katerem pišemo' na lU °' n®m mestu, je vzbudil vsesplošen odpor m Slovenci. Proti njemu protestirajo zapovrstjo naše občine, stranke, listi in organi-zucije. O krivičnem vladnem načrtu je razpravljal tudi tržaški mestni svet, v katerem 'niajo glavno besedo raivno pripadniki italir-janskih vladnih strank, odgovornih za proti-slovenski osnutek. Vsakemu političnemu otroku je jasno, da \ a glede Slovencev ničesar ne odloči, pre-en ne zasliši mnenja svojih tukajšnjih pred-avnikov. Zato pada polna teža. odgovorao-3 1 za^ zloglasni protislovenski osnutek tudi na ^aško Krščansko demokracijo, to se pravi tuidi na župana Bartolija in tovariše. • .. 0 Je prišla zadeva v razpravo, so se sku' a 1 gospodje na naravnost otročji način iz-ttuzati: tržaški mestni svet — so reklii — ni pristojen, da bi »klepal o slovenskih šolah. ijali so trditev, ki je nihče ni bil posta-VI i ter si domišljali, da je stvar s tem o-pravljena. Svetovalci so hoteli o vladnem osnutku 1© razpravljati in ne odločevati: o . 01 'l*ih rečeh je mestni svet že povedal svo*-J« mnenje, četudi ni imel oblasti jih reše-Zakaj bi enkrait ne smeli govoriti o tež-1 krivici, ki grozi njih slovenskim sodržavljanom? Njih izgovor je bil zato le prazno es čenje, ki ni nikogar prepričalo razen svetovalca dr. Agneletta. Ta se je namreč T2. 1gnil ter očitno potegnil z demokristjani, . tUldi po njegovem mnenju mostni svet 'da bi sklepal o slovenskih šo* Obnašanje slovenskega svetovalca je res a se čudno. Njegova stranka in njegova acija sta proti vladnemu načrtu od-o protestirala, klicala sta, slovensko jav-ost na odpor, dr. Agmeletto je pa dajal de-oi rscanskim sokrivcem v mestnem svetu javno potuho in jiih branil, j ? °i,^Te fi^jl:VPaj ? Zelo' umestno bi bi-’ a S' dr. Josip Agneletto to kričeče ° o^j0 pojasnil slovenski javnosti. NAPAD PODGAN Redko se sliši, da bi koga miši in podgane požrle, a kmalu bi bil to smrt učakal kmet Mišo na Francoskem. Šeil je na skedenj po nekaj snopov slame, ko mu plane na hrbet velika podgana in ga ugrizne v lice, potem druga v koleno in kmalu jih je bilo vse črno okrog. Na obupno vpitje so prihiteli sosedje, ki so po, enournem boju pobili 63 podgan in pol mrtvega kmeta rešili. MODERNE ŽELEZNICE List Al Akbar je objavil, kako, lepo so se egiptovski železničarji zmenili z nekim plemenom v Sudanu. Ko so se pripeljali na mejo, so izročili cel vi alk črmcem in ti so nato prodajali listke im prevažali blago ter spravljali v žep vse voznine. Ras?,ume se, da so železničarjem pošteno plačevali bogate obresti, takio da je bilo vse zadovoljno. Na meji no železničarji stopili spet v svoje vozove ter jo veselo mahnili v Egipt. Sleparijo so odkrili šele po dveh letih in sedaj je veselja konee. NAŠLI SO NOV CILINDER V angleški zbornici vlada star običaj, da morajo poslanci, ko govore, imeti cilinder na glavi. Kor skoro’ nihče takega pokrivala več ne nosi, so imeli v parlamentu star cilinder, ki je romal iz roke v roko ter postal v pol stoletju že ves zamaščen. Neki klobučar jo zato, hotel darovati parlamentu novega,, toda ponudbo so' odklonili, čes da ne kaže delati reklame enemu trgovcu. Nazadnje je star lord prepustil zbornici svoje pokrivalo. IGRIŠČE — BOJIŠČE Enkrat smo že pisali, kako so se v Neaplju med nogometno igro gledalci med seboj tako, stepli, da' je tekla kri. Preteklo nedeljo se je sramota poslovila. To pot je bila tekma med društvoma Napoli in Inter. Del gledalcev je pritiskal za eno moštvo, del za drugo. Ko se je en gol ponesrečil, je bil ogenj v strehi: prihiteti so morali gasilci in hladiti peteline, toda voda je imela prav nasproten učinek: šele zdaj so od vseh strani začeli leteti kamni, steklenice, škatle in celo papirne bombe. Z igrišča so odnesli 10 ranjenih redarjev in 5 civilistov. Nogomet bo ljudem Še pamet zmešal. »PLAČAJTE PRED SMRTJO!« Amerikanec Cbessman, ki je bil že 1. 1948 obsojen na smrt, je postal svetovno, znan, ker se mu je posrečilo, da so, zaporedoma, odložili izvršitev kazni, in ker je v smrtni celici napisal več knjig, iz katerih so, naredili celo filme. S tem si je prislužil veliko bogastvo, Te dni se je pa kar na lepem oglasil pri obsojencu davkar, naj od dohodkov odšteje državi 2 milijona. Na pozivmici je napisano: »Plačajte pred smrtjo, da ne bodo imeli Vaši sorodniki sitnosti!« POSLASTICA V Lombardiji in Piemontu, posebno pa v južni Franciji raste neka draga vrsta gob, ki jim pravijo »tartufi«. Poznali so jih že stari Grki in šteli za božansko jed, ki nastaja iz — groma. To zato, ker se posebno po nevihtah močno zarode. Rastejo popolnoma ob tleh, najraje ob starih orehih. Letos plačujejo zanje že 15 do 20 tisoč lir za kg. Nabirajo jih s pomočjo priučenih psov ali prašičev, ki imaijo' zanje poseben vonj. OLIMPIJSKA BAKLA V nedeljo so prižgali v Rimu baklo, ki bo gorela, v Cortini ves čas 'letošnjih zimskih športnih teklem. Žerjavico, so prižgali na trinožniku iz 1. stoletja pred Kristusom, zatem so zadonele srebrne trobente in zavihra-le zastave 32 držav. Na stotine belih golobov je šinilo v zrak, da ponese pozdrave naro>-dom, udeležencem letošnje olimpiade. Ob petju šolske mladine je baklonosec Consoli-ni tekel meid nepregledno množico' skozi Rim, odkoder so odnesli ogenj v Cortino. Baklo je blagoslovil ob odhodu iz Rima kardinal M Lea ra. Tako slovesnega začetka olimpijskih iger še zlepa ni bilo. KOSITRNA MRZLICA Ko so v Kaliforniji in pozneje na Alaski v Severni Ameriki odkrili zlate žile, je na tisoče ljudi zgrabila »zlata mrzlica«, da so zapustili domove in družine ter hiteli zlato kopat. Nekaj podobnega se godi zdaj na Španskem, kjer so v gorovju Eslremaduri zasledili bogata ležišča kositra. Ta kositer je najboljši na svetu, ker vsebuje 72% čiste rude. Od vseh strani Španije drvijo ljudje in opuščajo delo na polju, da bi obogateli. Rim ustanavlja strahovalne komisije Nadaljevanje s 1. strani morali bežati pred fašističnim nasiljem v i-nozemstvo ter si pridobiti jugoslovansko državljanstvo, da pridejo do koščku kruha. Namesto da bi po povratku v domačijo dobili zadoščenje za krivice, ki so jih pretrpeli pod fašizmom, naj sedaj še dajo raznaroditi lastne otroke. Naravnost vnebovpijooa je pa krivica, Če pomislimo, da sta se Italija in Jugoslavija ravno o teh povratnikih še posebej domenili v londonskem sporazumu! V 8. členu pogodbe je zapisano,, da bodo te osebe, ko se vrnejo domov na Tržaško, uživale »i.rte pravice kot 7>si ostali prebivalci«. Osnutek zakona o slovenskih šolali je zato tudi v kričečem nasprotju z jasnim in nedvoumnim besedilom londonske pogodbe. Zadeva spada potemtakem pred mešano' jugo- slovansko-italijansko, komisijo, ustanovljeno prav z nalogo, da skrbi za pošteno in pravično izvajanje od Velike Britanije, Amerike, Italije in Jugoslavije podpisanega doigovora. Načrt vlade je, kakor smo neovržno dokazali, obenem v očitnem navzkrižju z ustavnimi načeli italijanske republike, ki jamči v 3. členu vsem državljanom ne glede na narodnost popolno enakost pred zakonom. Vladni osnutek o slovenskih šolah spada torej tudi pred ravnokar sestavljeno Ustavno sodišče! Vsak ogrožen narod ima pravico in dolžnost, da se 'brani. Kadar gre za njegov obstanek, se mora poslužiti vseh dovoljenih sredstev, s katerimi lahko razpolaga. Čast in pravica nalagata zato Slovencem, da se proti vladnemu šolskemu osnutku čimprej pritožijo na mešano komisijo in Ustavno sodišče. Zlegiih! frTVŠfii/fPfjfi NABREŽINA Pretekli ponedeljek je po- dolgem času Lila redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu so biiila razna pereča vprašanja upravnega in splošnega značaja. Župan Terčon je najprej imel dolgo poročilo, v katerem je obrazložil delo občinske uprave v zadnjem polletju preteklega leta. Zanimivo je, da prefektura doslej ni še odobrila proračuna za leto 1955, kar hudo- ovira upravljanje občine. Svetovalec dr. Škerk je obžaloval, da ni župan v poročilu omenil gradnje begunskega naselja v Sesljanu, ki gre h kraju. S tem vprašanjem se je naš občinski sivet svoj čas mnogo- bavil in bi ne bilo prav, da ga sedaj zanemarja. Dr. Škerk je -vprašal župana, zakaj ni sklical seje, za katero so- se bili zmenili in na kateri bi moral občinski »vet izreči zadnjo- besedo o begunskem naselju. Na koncu je dr. Škerkl predložil resolucijo, katera ponovno poudarja, da begunsko naselje skednje gospodarskim koristim občine in tujskemu prometu Sesljama ter služi raznarodovanju slovenske obale. Resolucija se zaključuje s pozivom na jugoslovansko- in italijansko vlado, da čimprej skličeta -mešano komisijo, ki ima nalogo, da nadzira izvajanje londonskega- sporazuma. Svetovalci so resolucijo sprejeli soglasno. Občinski svet je nato razpravljal o- vprašanju proste cone, ki je te dni ponovno stopilo v ospredje zanimanja vseh prebivalcev na Tržaškem. Po izčrpni razpravi so svetovalci soglasno sprejeli resolucijo, v kateri izražajo popolno zaupanje Odboru za prosto cono v Trstu in pozivajo vlado, naj čimprej ugodi upravičeni zahtevi ogromne večine tukajšnjega prebivalstva. Svetovalci so nato sklenili, da bo občina prevzela vse stroške, ki bodo nastali, ko se slovenski industrijski strokovni tečaj v Nabrežini spremeni v redno- šolo. Daljša razprava je nastala, ko so občinski možje razpravljali o osnu-tiku za- uzakonitev slovenskih šol, ki ga vlada -misli v kratkem predložiti parlamentu. Ker so v osnutku nekatera določila, ki znajo zadati smrtni udarec našim šolam, so sveto-valcii soglasno sprejeli resolucijo-, v kateri zahtevajo, naj se diskriminacijski členi odstranijo. Ker so se zadnje dni razširile; govorice, da nabrežinski otroci ne bodo smeli več v šolo skozi glavni vhod, temveč skozi stranskega, so nekateri svetovalci prosili za pojasnila. Župan -je odgovoril, da je o tej zadevi obveščen in je tudi -ukrenil vse potrebno, da se ta nezaslišana namera ne uresniči. -Ob tej priliki je tudi izrazil nezadovoljstvo nad obnašanjem novega i-talija-nskeg didaktičnega ravnatelja, ki ob nastopu službe ni smatral niti za potrebno, da se predstavi občinskim upraviteljem. S tem ravnanjem se je ta gospod pregrešil -zoper vse predpise lepega vedenja. Nekateri občinski možje so- tudi obžalovali, da so- -med šlo-venskimi in italijanskimi šolskimi otroki v Nabrežini nepnijate-ljski, da ne rečemo sovražni o-dnosi. Dogaja se baje, da padajo na račun naših otrok znane psovke, ne da -bi kdo- to preprečil. Občina bo- zalo naslovila na odgovorne vzgojitelje -pismo ter zahtevala, naj se tej sramoti naredi konec. EATINARA V noči od nedelje na ponedeljek se je na Katinari zgodilo- nekla-j, kar verno zrcali miselnost in vzgojo dobro znanih tržaških krogov. Že leta- stoji pred Naidliškovo trgovino tabla z dvojezičnim napisom »Kraljica miru« in kaže- pot k Marijini kapelici, ki jo je bila postavila Nadiliškova družina. Zdi se, da je le krščansko besedilo v slovenščini -bilo trn v peti nekaterim doslej še -neznanim pokvarjencem, ki -so- ga v zaščiti teme odstranili ter nadomestili z drugim, Slovence grobo ponižujočim napisom. Podlo in za določene tržaške bulice značilno dejanje je vzbudilo v domačinih splošno ogorčenje. Ljudje se opravičeno sprašujejo, ali smo se že vrnili v nedavno preteklost, ko se fašistični besjaki niso pomišljali vdirati v božje hrame, da so le zatrli slovensko besedo. Nehote s-.e tu zavemo, kakšno potuho dajejo- oblla-stva slični drhali s tem, da so prav te dni napovedala pravi boj slovenskim napisom na podeželskih šolskih poslopjih. Zgledi vlečejo-, gospod ko-misar Palaimara! Bridko- se pa motijo vsi o-ni, ki mislijo, da nas bodo na ta način zatrdi! Primorski Slovenci smo ugnali nacistične in fašistične raznaro-dovalce in simo svojo -narodno i-n krščansko- čast pripravljeni branili tudi pred n j ih ovi-mii n asi edniik i. BARROVLJE V soboto popoldne se je z bliskovito naglico razširila vest, da je 46-letni domačin Karel Perto-t postal žrtev hude prometne nesreče na Greti. Mož se jo na kolesu vračal z dela, ko ga je nenadoma podrl avto, ki ga je vozil 34-let-n.i trgovec Ferlan iz Sv. Križa. Ponesrečenca so- takoj odpeljali v bolnico, a je bila vsa-kla zdravniška -pomoč odveč, ker je ranjenec kmalu izdihnil. Pokojnik je bil skrben družinski oče in se je med vojno udeležil odporniškega gibanja, odkoder se je bolan vrnil do-mo-v. Bil je izredno delaven človek ter narodno zaveden Slovenec. V torek je izredna množica prijateljev in znancev nemo spremljala dragega pokojnika k preranemu grobu. V cerkvi je pevski zbo-r občuteno in zbrano zapel nekaj žalostink. Naj mimo počiva v Stvarniku! Težko prizadeti ženi in otrokoma naj Bog pomaga prenesti veliko bol. RICMANJE Nedavno tega s-o- po krajšem presta-nku začeli polagati na cesti za Domijo gra-nitne fco-cke. Takoj v začetku pa se -je izkazalo-, da se tega dela -drži dobršna mera smole. Zadnji veliki naliv je namreč odstranil ves pesek pod kockami, tako da je danes cesta o-b-up-na. Morda pa so le imeli prav tisti, ki so p-ra-vili, da ureditev poti s kockami ni ravno najboljša rešitev. Del ceste, ki so ga bili pravkar popravili, morajo sedaj znova urediti, kar seveda ni prijetno za delavce, še manj pa za vaščane. Vsi si vroče želimo, da bi- cesto čimprej izgotovili, da se tako- odstranijo vse velike neprijetnosti, ki jih danes moramo prenašati. Avtobusno podjetje »Au-tovie Carsic-he« je najbrž hudo skregano z Riomanjci. Drugače si ne -moremo razlagati, zakaj je za -našo vas določilo menda na-jgrši in najislabši avtobus, ki kroži po Tržaškem. Ne vemo, če je jeza upravičena, a- sodimo, da že sama korist podjetja zahteva, da nam dajo- na razpolago boljše i-n udobnejše vozilo. Sicer pa komaj čakamo, da se podaljša fi-lobuisna pro-ga do »Ključa« in boimo- tedaj prav gotovo dali -slovo današnjim silno nerodnim prometnim sredstvom. BORŠT Praznik našega farnega zavetnika je pretekli teden hudo kvarilo- slabo- vreme. Kljub temu pa se je ta dan zbralo v Borštu precejšnje število Tončk in Tončkov, ki so- v veselem in zdravem razpoloženju obhajali svoje godove. Zjutraj s-o se najprej -zahvalili Bogu za vse prejete milosti, popoldne pa so se -pozabavali ob dobri kapljici domačega breža-na v vaških gostilnah. Pričakovali smo-, da bomo- za to priliko i-me-li kako prireditev, a je; na žalost ni bilo. Zvedeli smo, da so se naši prosvetni delavci prepozno na to »mislili, -tako da ni bilo časa, da bi nastop dobro- pripravili. Za letos naj gre, toda drugič se kaj takega ne sme več pripet iti. ZGONIK Tudi zg-oniški občinski svet je v nedeljo razpravljal o- vladinem osnutku za uzakonitev slovenskih šol. So-gla-sno je sklenil poslati prosvetnemu ministru Rossiju pismo z zahtevo, naj se iz osnutka črtajo vsi nedemokratični! in krivični členi, ki bi znali resno ogražati obstoj naših šol. Svetovalci so nato razpravljali o proračunu za leto 1956 ter se po daljšem pretresu zedinili -predlagati prefekturi naslednje številke: dohodki 6 milijonov 916 tisoč lir, izdatki 31 milijonov 54-6 tisoč. Primanjkljaj naj bi torej znašal nad 24 milijonov i-n pol lir. V redni proračun je vključena tudi postavka 3 milijonov, s katerimi naj se kupi zemljišče za no-vo- šolsko poslopje. DOLINA Dolinški upravni odbor je te dni po-slal pristojnim oblastvom resolucije, v katerih o-stro obsoja odstranjevanje slovenskih napisov s šolških poslopij ter zahteva-, -da se iz zakonskega os-nullka o slovenskem šolstvu črtajo- diskriminacijski -členi, uperjeni proti obstoju naših- šol. Slovensko dobrodelno društvo priredi v sredo, 8. februarja, ob 21. uri v Hotelu Excelsior Palače V. VELIKI DOBRODELNI PLES Vstop izključno z vabilom, ki ga lahko dvignete na sedežu društva v ul. Machiavelli 22/I-I od- 16. do 18. ure. Lahko se tudi rezervirajo mize. GLflSBBMfl MATICU - TRST PRIREDI v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 v dvorani na stadionu ,,Prvi maj” (Vrdelska cesta 7) KONCERT SOLISTOV LJUBLJANSKE OPERE Nastopili bodo: sopranistka VILMA BUKOVEC, tenorist MIRO BRAJNIK, basist VLADO KOROŠEC, prrklavirju DANA HUBAD. Vabila so na razpolago v knjigarni v ul. S, Frančiška 20, ln'slcer vpetek, soboto In ponedeljek-' ter eno uro pred pričetkom’koncerta vTdvoranl- STEVERJAN V nedeljo, 15. t. m., je imel naš občinski svet sejo, na kateri je razpravljal zlasti o stroških za bolnice, o podpori odboru ljudske šole na Valerišču in o plačah občinskih uslužbencev. Reševal je tudi prošnjo S. K. prosvetnega društva, da bi občina dala na razpolago vsem števerjanskim kulturnim društvom dvorano, ki so se je že posluževala, dokler se občinska uprava ni preselila v obnovljeni dom. Spočetka so bili vsi svetovalci za to, da se prošnja ugaduo» reši, a jih je občinski tajnik g. Cresta baje prestrašil, češ da kdo naj pa jamči, da se ne oškoduje poštni urad, ki je v istem poslopju. Zaradi teh ugovoTov so se občinski svetovalci premislili in prošnjo odbili. Ne vemo sicer, ali »o to naredili soglasno, kakor je izjavil občinski tajnik predsedniku društva, ki je prošnjo vložilo. Doslej smo bili Števerjanci z občinskim tajnikom zadovoljni, saj smo celo v Novem listu rekli, da gre našim ljudem na roko. Danes pa moramo obsoditi njegovo vmešavanje v slovenske kulturne zadeve, ker je to stvar svetovalcev. Slovenska občinska uprava je po svoji vesti dolžna podpreti naša kulturna društva. Občinski svet naj svoj neumestni sklep prekliče, četudi je bil že morda javljen prefekturi. Govori se, da je občinski tajnik zameril predsedniku društva, ker je vložil prošnjo le v slovenščini. Če je to res, je tajnikov greh proti Slovencem še toliko grši in vse obsodbe vreden. Že večkrat smo v Novem listu izrazili željo, da bi števerjanski avtobus vozil vsaj do Dvora. Sodimo, da bi vodstvo podjetja moralo ugoditi tej tako utemeljeni potrebi našega prebivalstva, še bolj pametno pa bi bilo, da bi avtobus vozil izmenoma enkrat skozi Pevmo in Oslavje, drugič pa skozi Grojno v obe smeri. JAZBINE V začasni kapeli Marije Pomagaj sta si obljubila večno zvestobo nevesta Bučinel Romana in ženin Prinčič Ciril. Ženin živi sedaj v Moši, a je doma iz Gorenjega Cerovega in je sm bivšega števerjanskega župana Prinčiča Karla. Nevesta je iz ugledne, narodno zavedne družine v Jazbinah. Poroka je bila v soboto, 14. januarja. Zvezal ju je domači župnik Martinčič. Novoporočencema so fantje postavili pred nevestinim domom lep slavolok, pri katerem jima je govoril domačin akademik Josip Šte-kar. Domači pevci so jima pri poročni maši lepo prepevali, saj je tudi ženin odličen cerkveni pevec. Ta je pri nas že druga poroka v novem letu. Dobri Bog naj mladi par spremlja v vsem življenju. Vsa vas jima želi obilo »reče. Željam in čestitkam se pridružuje tudi Novi list. Čujemo, da je vlada odobrila števerjanski občini podporo 5 milijonov lir za gradnjo ljudske šole. Ta vest nas je izredno razveselila. Vsem, ki so k temu pripomogli, gre na-Sa iskrena zahvala. ŠTMAVER Pred kratkim smo poročali, da je Ustanova Treh Benečij preorala cesto, ki vodi h Štmavra v Pevmo ter tako kmetovalcem onemogočila dohod do studenca v Povrni, ki je *nan po izredno dobri vodi. Naše kmete je to dejanje hudo razburilo, saj gre za več kot 100 let staro pravico, ki so jo uživali že naši pradedje. Naj še poudarimo, da je bila ta pot v seznamu občinskih cest. Zato je svetovalec g. Pavlin posredoval pri občinskem tehničnem uradu, naj zadevo uredi tako, da bo spoštovana starodavna pravica ‘kmetovalcev. Tudi to dokazuje, kako uprava te ustanove kaže, kjer le more, svojo nenaklonjenost do naših ljudi. V petek preteklega tedna zjutraj so »nekateri vaščani opazili ob cesti Štmaver-Pevma klobuk, dežnik in jopič. Ker se jim je zdela zadeva sumljiva in zagonetna, so koj poklicali podgorske orožnike, da ugotovijo, kaj je na stvari. Orožniki so nato preiskali strugo Pevmice in so okoli 11. ure končno» našli utopljenčevo truplo, v katerem so prepoznali 50-letnega Viktorija Belota iz Štmavra. Kasneje so ugotovili, da se je mož ponesrečil. Bil je poštenjak in pri vseh vaščanih zelo priljubljen. Naj mu sveti večna luč. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje. IZ SOVODENJ Od torka na sredo je pri nas lilo kot iz škafa, tako da je v 24 urah padlo dežja za 82,5 mm. Poleti ga ni toliko niti v enem mesecu. Vipava je prestopila bregove v »špici«. Pri izviru pa je narasla skoro za dva metra. Kaj takega se niti starejši rod ne spomni. Hvala Bogu, da je prenehalo deževati, ker »bi drugače morali pretrpeti hudo »gospodarsko škodo. Naši občinski upravniki so razočarani, ker je ministrstvo za javna »dela, ko je sestavljalo načrt za gradnjo ljudskih hiš, popolnoma prezrlo Sovodnje. In vendar »mora biti oblastvom dobro »znana velika potreba po stanovanjih v naši občini. Kar so naredili, ni prav! Slovenci prav gotovo plačujemo večje davke kot morda drugod na Goriškem in jih plačujemo vestno. Zato bi morali biti vedno deležni »podpor, ki jih država deli med državljane. Naši nogometaši so na domačem igrišču v nodeiljo, 15. maja, nastopili proti Ločniku. Tekma se je končala z neodločenim izidom (] :1). Sovodenjci so v teh tekmah za prvenstvo še vedno na prvem mestu. SMRT SLOVENSKEGA TRGOVCA V petek preteklega tedna so proti večeru našli v vinški trgovini v ulici Bellinzona (prej Stretta) truplo 31-letnega trgovca Kramarja Jožeta. Mož je odprl plinsko pipico in nato mirno čakal, da ga plin zaduši. Da bi se Tešil vinotoča na trgu Cristo, je odprl trgovino v tej ulici, toda ta ga je spravila v težke gmotne razmere. Pred smrtjo je napisal »listek, po katerem sklepajo, da si je prostovoljno končal življenje. Kdor je pokojnika poznal, ga je spoštoval. Truplo so odpeljali na pokopališče, kjer so ga drugi dan pokopali. Pokojniku naj bo» Stvarnik usmiljen sodnik, njegovo gospo in otroka naj pa Bog potolaži ter jima pomaga v vsem življenju. DOLENJE Vsem bralcem je znano, kako je Novi list od »prvega dne ponovnega izhajanja »posvetil veliko pozornost vprašanju podeželskih vodovodov. Zato jih bo »prav gotovo razveselila vest, »da se bliža dan, »ko bomo »tudi pri nas imeli vodovod. V dolenjskem župnišču so se preteklo nedeljo zbrali vsi »družinski poglavarji ih župniki »prizadetih vasi, predsednik vodo»vodne»ga konzorcija za vzhodno Furlanijo (C.A.T.O.) in ravnatelj gradbenih del. Ravnatelj vodo»vo»dnih gradbenih del je prisotnim obrazložil načrt vodovoda v našem okolišu, ki ga bo konzorcij izvedel z državno pomočjo. Ravnatelj in tajnik konzorcija sta se koj po sestanku odpeljala v Rim, »da vso stvar razložita »pristojnim oblastvom. Načrt predvideva 100 milijonov lir stroškov. SMRT DOBREGA PROFESORJA V ponedeljek zjutraj je umni v Gorici pro-fesor risanja na slovenskih srednjih šolah g. Romej Kocjančič. Bil je tudi priznan akademski slikar, ki je razstavljal svoja dela v večjih mestih Italije, tako v Milanu. Šolska mladina ga je cenila in ljubila, saj je bil dober kot vsakdanji Iktruh. Profesorji so zgubili v njem najboljšega tovariša. Pokopali smo ga v torek popoldne ob obilnem spremstvu slovenskih in italijanskih šolnikov ter zastopnikov o»blastev. Plemenitemu profesorju naj sveti večna luč, živi naj v trajnem spominu slovenske šolske mladine. BOBBA PROTI BOROVEMU PRELCU Goriško županstvo je odredilo, da morajo lastniki »borovcev uničiti borovega prelca do 31. t. m.; vsa gnezda mrčesa morajo sežgati. Čiščenje je treba izvršiti v jutranjih ura»h. Če bi» prizadeti lastniki ne opTa»v.ili tega dela, bodo to na njihove stroške storili organi gozdne uprave. SOLA IN DOM V »nedeljo dopoldne so se zbrali starši dijakov s slovenskega goriškega učiteljišča na roditeljski sestanek. Gospod ravnatelj jim je razlagal, kako bodi povezana šola z družinami, da bo čimveč uspeha. Navzoči so posegali v razpravo in marsikaj svetovali. Želeti bi pa bilo, da bi se prav vsi starši odzvali vabilom na take sestanke. Za nižjo gimnazijo bo tak sestanek v nedeljo dopoldne v ulici Randa»ccio. Vabljeni so starši, katerih otroci obiskujejo ta zavod. DELITEV ŽIVILSKIH ZAVOJEV Goriška občinska podporna ustanova bo 6», 7. in 8. februarja delila živilske zavoje revnim občanom. Zavoje bodo dajali v ulici Baiamonti 22 od 16. do 18. ure. Upravičenci dobe po 1 kg riža, sladkorja, mezge, pšenične in koruzne moke. Ustanovitev Dobrodelnega društva Dne 17. t. m. je bilo v Gorici ustanovljeno Dobrodelno društvo — Karitas — A. M. Slomšek, katerega naloga je pomagati revežem, posebno pa revni mladini. Društvo vljudno vabi vse, da bi v čim večjem številu pristopili kot člani ali pa drugače pomagali. Začasno deluje društvo v Gorici na Travniku, št. 18. ODBOR Otvoritev Ljudskega tajništva Življenje postaja vedno bolj zamotano: neprenehoma je treba pisati prošnje, izpolnjevati tiskovine, se zatekati na ta ali oni urad. Ljudje mnogokrat ne vedo ne kaj, ne kako, ne kam. Da bi pomagalo v vseh teh potrebah, posluje na Travniku št. 18 Ljudsko tajništvo na dan torka, četrtka in sobote od 10. do 12.30. š£eifi>G&htA ‘JUilflHliftl IZ ČEDADA Pretekli teden se je po vsej Beneški Sloveniji razširila vesela vest, da je predsednik republike pred nekaj dnevi podpisal odlok, s katerim se naša dežela proglaša za siromašno, pasivno gorsko področje. Doslej je bilo deležno posebne državne podpore, ki jo daje ta odlok, področje zgornjega Tilmenta ter področje Celina-Meduna. Za našo deželo je vlada zaenkrat določila dve milijardi lir, ki ju bodo uporabili za razna prepotrebna javna dela. Ta sklad bo upravljal posebni konzorcij, ki ga bo ustanovil videmski pTefekt. Konzorcij mora izdelati načrt za gospodarski podvig dežele ka-koT za popravo cest, pogozdovanje, napeljavo vodovodov ter izboljšanje kmetijstva. Dežel? bo imela od odloka, da spada med zaostale pokrajine, trajne koristi. Vsaj delno bo tako omiljena strahotna brezposelnost, ki že desetletja raizsaja v naših dolinah. LEPE NAGRADE Videmsko Kmetijsko nadzomištvo je pred kratkim na posebnem tekmovanju nagradilo naslednje kmetovalce iz Beneške Slovenije: za obdelovanje zemlje na gričastem področju sta dobila po 100 tisoč lir nagrade Pio Salamant iz Salamanta v Praprotnem in I-vam Kvarina iz Dolenjega Bamasa v šempe-trski občini; po 80 tisoč lir pa so prejeli Marcel Marinič iz Klenja, Jožef Terliker iz Sv. Lenarta, Anton Faidutti iz Škratovega in Jožef Komel iz Torlana; po 60 tisoč pa posestniki Angel in Feliks Venuti iz Klenja. Alojzij Karlič iz Šempetra ter Marko Škrinjar iz Sv. Lenarta. Na hribovitem področju so pa bili nagrajeni: s 50 tisoč lirami Marij Jereb iz Gorenjega in Ivan Mašera ter Aleksander Mašela iz Dolenjega Marsiina, Ivan Monaia iz Kamali-ča, Virgilij Bezza iz Tipane, Andrej Štulin iz Gorenjega Trbija, Virgilij Čekonja iz Foj-de in Aleksander Medved iz Podbonesca. Trije obiskovalci državnega zavoda »Pro-fessionale« v Vidmu bodo prejeli štipendijo po 100.000 lir. Ti so zidarski pomočniki Marij Petrovčič iz Černiče ter Renato in At-tilio Floreančič iz Grmeka. ŠEMPETER SLOVENOV Južnjaki, ki pridejo v naše doline, se čudijo, da so tu vrtovi in njive brez vsake ograje in da nihče ne podnevi ne ponoči ne čuva pridelkov ter da imajo skoraj vsii hlevi in kleti vrata brez ključavnic. »Ti ljudje,« pravijo, »ne znajo krasti.« In res se v naši deželi le redkokdaj sliši o tatvinah. Zato je novica, da so neznanci v noči od 10. na 11. januar ukradli v nekem stanovanju raznih zlatih predmetov za pol milijona lir, razburila vso našo vas. Tatovi so namreč oropali tukajšnjo učiteljico gospo Emo Di Lenardo, poročeno Kosmačin. Sam hudir na j ve, kako so zlikovci mogli priti v sobo gospe Eme, in sicer v hišo, ki stoji ob glavni cesti, sredi vasi. Iz zaklenjene sobe in dobro zaprte skrinje so1 zmaknili vse zlate verižice, zapestnice, uhane, prstane in druge dragocenosti. Za seboj niso pustili najmanjšega sledu. Ti tiči so se vsekakor morali več časa pripravljati na nečedni in drzni posel. Brez ponarejenih ključev in ne da bi poznali dru- žinskih navad bi sicer ne bili mogli priti do tako bogatega plena. Ta tatvina ni edina v novem letu. Zvedeli smo, da so v Landarju, na Vrhu, v Ofijanu im drugod »obiskali« več kurniikov. Šentle-narsko dolino vznemirjajo merjasci, ki prihajajo izza meje, nadiško pa tatovi, ki prihajajo bogve odkod. Čuden pojav za naše doline je tudi gosta in smrdljiva megla, katere nismo vajeni. I.judje si želijo snega, kajti današnja zima ni zdrava ne za ljudi ne za rastline. Izseljevanje je pri nas postalo že zares prava nalezljiva bolezen. Vsem se tu zdi pretežko življenje; možje in fantje silijo v tujino. Mnogi sedaj upajo, da se jim bo odprla pot v Nemčijo. Največ naših izseljencev na žalost dela v belgijskih rovih. Ker si nikjer drugje ne morejo priboriti vsaj skromnega vsakdanjega kruha, se reveži odločijo za nevarno, težko im nezdravo delo v rudnikih. Že mnogi naši ljudje so tam prišli ob življenje. Samo v lanskem oktobru »o umrli štirje: 21-Ietni Egidij Boreanuz iz Mažerol, 27-letmi Peter Dornjak iz Gorenjega Trbija. Emilij Moderjan iz Platišč in Viktor Bukovec iz Topolovega. Prve tri so povozili avtomobili, četrti pa je umrl zaradi rudarske bo-lezni. Vsi so zapustili nepreskrbljene žene im otročiče. Glavni vzrok izseljevanja je pač v tem, da so bila doslej oblast v a popolnoma brezbrižna za gospodarski napredek naše prelepe deželice pod sivim Matajurjem. Upamo pa, da se bodo v prihodnosti tudi beneškim Slovencem vremena vsaj nekoliko zjasnila. To upanje gojimo ob vesti, ki jo prinašamo v našem | drugem današnjem dopisu iz Čedada. GR AKLETi C Prvi je videl v maršalu tekmeca v slavi, Ciano pa mu je bil goraik, ker mu ni pustil kot letalskemu častniku uganjati svojevoljnih poletov. Nazadnje se je zmagovalec pri-zameril tudi Viktorju Emanuelu. Ko je namreč Badoglio dobil naslov »vojvoda A-dis Abebe«, je v svoji napuhlosti zahteval poseben grb z znanim Cezarjevim geslom »Veni, vidi, vici« (Prišel sem, videl in zmagal). Kralj pa ni mogel trpeti, da hi se kdo nad njega povzdigoval. Zato je podkralj že čez mesec zletel. Na njegovo mesto je prišel surovi Graziani, ki je hotel s silo in streli podjarmljeno deželo pomiriti. Domačini so nanj pripravili napad in ga težko ranili. Drugega napada ni več čakal in se je raje umaknil. Iskali so tretjega podkralja, da hi ga poslali v ta nemimi kotel, kjer so svobodoljubni domačini branili svojo prostost. Zgodilo se je isto kakor pri Maksimilijanu, ki sta ga Napoleon in cesar pregovorila, da je prevzel krono v Mehiki, kjer je Juarez branil svobodo domovine. Italijanski kralj je leta 1037 določil princa Amadeja za podkralja v Abesiniji. Kocka je padla. Ko je prime Amadej sprejel imenovanje za podkralja Etiopije, je komaj slutil, da ga prav v tistem kontinentu, kamoT ga je vedno vleklo še kot mladega raziskovalca, čaka prezgodnji in žalostni konec. V najlepši moški dobi in poln življenjskih sil ni podkralj mislil nase in na tiste turobne znake mira-marske, ki so mu jih slabi preroki prišepe-tavali. DELO IN BOJ Podkralj Amadej ni mislil nase, pač pa se je dobro zavedal, da se je v Abesinijo nateplo vse preveč fašistovskih oblastnikov, ki so ljudi drli do kože in izrabljali deželo. Tem rasom v črnih srajcah ni mogla nobena čistka do živega. Krčevito so se držali svojih stolčkov. Vse to je Amadej dobro vedel, a kje naj začne čistiti ta Avgijev hlev? Zato si je skušal natočiti čistega vina in pregledati, kakšen je tam položaj po Grazianije-vem odhodu. Stopil je k tedanjemu vsemogočnemu načelniku policije Boeehiniju, ki je z mrežo svoje tajne Ovre nadziral samega kralja in Mussolinija. Gospod Boccliini je dosti vedel o razmerah v novem podkralje-stvu, a je le malo hotel povedati o položaju, še manj pa o ljudeh, ki so se tam doli vsi-drali. So pač bili prezaslužni strankarji, da bi jih mogel sam glavar policije očrniti. Morda je tudi sam imel zveze s takimi domoljubnimi špekulanti in dobavitelji. Dobiček, osebna slava, to je bilo fašističnim pod- repnikom prvo, in potem šele koristi domovine ali celo prebivalcev Etiopije. Ko ni Amadej nič dognal pri Boeehiniju, je skušal ubrati dobre stike z ministrom za afriške kolonije Teruzzijem. Tu je še slabše naletel. Oholi fašistični oblastnik je dal princu razumeti, da je osrednja vlada v Rimu in on sam, Terruzzi, visoko nad podkraljem. To nasprotje med vlado in krono, ki je državo razjedalo, je pokopalo abesinsko podkraljestvo in samega princa. Nehote se nam vsiljuje misel na podobno st med položajem, v katerem sta se nahajala Maksimilijan in Amadej. Obema so vladarske krone pokladali na glave, oba »ta se jih branila, prišla sta vsak v svoje kraljestvo, oba sta naletela nn odpor domačinov in na zahrbtne spletke lastnih ljudi; oba sta se odkrito in pošteno lotila obnavljati svoje dežele, a »ta padla kot žrtev tajnih sil političnih strank in usode. Leta 1938 poleti se je podkralj Amadej izkrcal v Massaui oh Rdečem morju. Potovanje v Adis Abebo je bilo naporno. Ko se je slovesni sprevod ustavil na visoki planoti pred prestolnico Adis Abebo, kar pomeni ljubko ime »nova cvetka«, so se prišli klanjat poglavarji, rasi in duhovni abune, n mnogi izmed njih s srdom in jezo v srcu nad belimi, tujimi gospodarji. Mesto je še bilo napol požgano in porušeno od bomb, ki so jih med borbo tudi Cia-nova letala na slepoi odmetavala. V raztegnjenem mestu med čudnimi nasadi evkalip-jrtov je primanjkovala mitna voda, ned ostajalo je živil in prevoznih sredstev. (Dalje) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Nekaj pripomb k prosvetnemu delu na Tržaškem Kdor kritidpo spremlja prosvetno delovanje zadnjega časa na Tržaškem in delno tudi na Goriškem, se ne more ubraniti raznih pomislekov. Zdi se, kakor da je zmagalo pri tistih, ki sestavljajo načrte prosvetnega dela, načelo, da morajo biti programi čim bolj preprosti, naravnost primitivni. Morda mislijo, da se bodo tako laže približali ljudski miselnosti in vzbudili v ljudeh zanimanje za prosvetno delo. V »Novem listu« je bilo že brati nekaj kritičnih pripomb o knjižnih programih naših ljudskih založb, ki so skrajno nesodobni in, kakor preračunani na lju^ di pred dobrimi (petdesetimi leti. Tisti, ki so odločili o takem knjižnem daru, so gotovo mislili, da bodo take knjige ljudem bolj ugajale kot pa dela, ki bi obravnavala težko in perečo vsakdanjost ali ki bi bila napisana bolj moderno in zato teže. Toda vsak dan smo lahko priče, kako segajo isti ljudje, katerim ponujamo take nesodobne knjige po modernih tujih tedenskih ilustracijah, ki so polne ne samo aktualnosti, ampak tudi izprijenosti, in kako se zanimajo za moderno pisane kriminalne romane v tujem jeziku. Ne vem, kako si je mogoče predstavljati, da so tržaški Slovenci v tujem jeziku sposobni brati ameriške in druge kriminalne in pustolovske zgodbe ali take obsežne romane, kakor je n. pr »Z vetrom«, v domačem jeziku pa ie o prigodbah gospoda Kozamumika ali kaj podobnega. Tu gre gotovo za dobre namene, toda zelo verjetno tudi za podcenjevanje resničnih duhovnih in prosvetnih potreb naših ljudi, ki živijo vsaj čez dan sredi velikega tujega mesta in niso duševno niti od daleč tako preprosti iD nezahtevni, kakor so bili brajci, ki so jim bile prvotno namenjene prigode gospoda Kozamurnika. Bojim se, da jjm s ponujanjem take naivne duševne hrane to le zagabimo, da bodo še prej posegli po tuji. Ne mislim, da ni tudi takih, ki so zadovoljni s knjigami, ki so jim jih nu- S_I£_M A_F OR Imena in priimki Te dni sem naletel v časopisu na ime, ki mi je po-tem ves dan pripevalo v ušesih. Slo je za ime neke ženske, ki se ji je zgodila majhna nevšečnost, da se je opekla z vrelo vodo, padla po stopnicah ali pa se stepla s taščo, tega se ne spominjam natanko. Njeno ime je pač zašlo v časopis, to je vse. Ga hočete slišati? Italia Braicovich. Ste kdaj slišali kaj o kakšni Ljubljančanki, ki ji je bil oče Furlan, pa se je pisala recimo Slovenija Negrini? Jaz ne, ip to je naposled tudi stvar imenoslovja nekega jezika. Vsekakor pa mi je tisto ime potem hodilo ves dan po glavi, tako da sepi imel do večera že izgotovljeno njeno povest. In ta povest se je začenjala: »Njen oče, Pepo Flikovič, je bil iz .Velikega dola, njena mati pa, Franca Cakuletič, je bila iz Kazelj ...« Končevala pa se je s tem, da je Italia Braicovich, ki je bila že priletna vdova, ko je omožila svoje otroke in se udejstvovala v dobrodelnem odseku pri Movimento Sociale Italiano, neke nedelje zvečer zadela trinaj-stico na športni stavi. Časnikarji, fotoreporterji, radovedneži, žlahta iz Kazelj, ki se je bila vsula s pre-puatnico čez mejo, so jo vprašali: »Ali je srečna, kam bo z denarjem, ali ima direktnega dediča?« Nato še epo vprašanje, ob katerem so časnikarji pohlepno zastavili svinčnike v svoje beležke: »Bi nam lahko še kaj povedala o svojem rodu?« Vsa zaripla, kakor je bila, je igospa Braicovich najprej pogledala okrog sebe, če ne 'bi bila žlahta iz Kazelj preblizu. In ko je ugotovila, da so jo časnikarji neobzirno izrinili stran, se je vzdržno nasmehnila: »Veramente — starši so bili od one strani, tam proti Madžarski. De Upgheria, si.« Še o imenih V Piocolu se vsako nedeljo oglaša osnovnošolski Učitelj Silvano Chesi, da teden za tednom komentira krajevni, evropski in svetovni politični položaj. Kar se tiče našega krajevnega položaja, je nedavno očital Piccolu, češ da je premalo propagandno izkoristi) okoliščino, da je kar dvajset Slovencev prosilo poitalijančenje svojega priimka. Ampak kako je Pravzaprav z njegovim priimkom? Da ne gre morda bivšega Keziča? In izvira tudi njegov rod »de ^ngheria«? POLIKARP dile letos naše ljudske založbe. Toda to ni niti mladina, ki misli na Avstralijo in na drugo, ne pa na gospoda Kozamurnika, niti delavci, ki garajo v pristanišču ali v tovarnah, niti mlajši kmečki rod, ki se še ubada na trdi kraškj zemlji, a že gleda, kje bi dobil lažje delo. Isti pomisleki se mi vzbujajo pri nastopih naših prosvetnih društev. Vsepovsod slišimo v glavnem iste programe. Povsod vadijo iste pesmi, ki ne povedo modernemu človeku ničesar, četudi jih tupatam še rad sliši. Prav iste pesmi so prepevali pred petdesetimi in še več leti. A kaj naj nam pove n- pr. pesem »Od Urala do Triglava« ali podobno? Porojena je bila iz nestvarnega hejslavljanstva, kot še mnogo drugih, ki jih slišimo na glasbenih nastopih naših društev, a tista miselnost je že davno zastarela, ker je bila sanjarska, nestvarna in romantična. Naša do- V petek, 27. t- m., je minilo dve sto let, odkar se je iodil eden največjih svetovnih glasbenikov — Wolfgang Amadeus Mozart. To obletnico je počastil ves kulturni svet. Nam pa naj bo dovoljeno, da objavimo namesto odvečnih hvalnic pekaj odlomkov iz spominov njegovih sodobnikov nanj, jz katerih si je mogoče ustvariti sliko njegove osebnosti in njegovega značaja. (Neki njegov prijatelj iz otroških let takole popisuje njegovo rano mladost: . . . Kakor hitro se je začel ukvarjati z glasbo, so bili vsi njegovi čuti za vse drugo kot mrtvi, in celo otroške igre je morala spremljati glasba, da so bile zanj zanimive. Ce sva nosila igrače za igro iz ene sobe v drugo, je moral tisti od naju, ki ni nosil, vedno peti ali igrati zraven koračnico. Preden pa se je začel ukvarjati z glasbo, je bil tako dostopen za vsako otročarijo, ki je bila količkaj zabavna, da je lahko pri tem pozabil na jed in pijačo in na vse drugo. Mene, ki sem bil njegov tovariš v igri, je imel tako rad, da me je pogosto po desetkrat na dan vprašal, če ga imam rad, in če sem včasih le za šalo zanika], je imel takoj čisto solzne oči, tako nežno in ljubezni željno je bilo njegovo srčece . l.«. Njegova sestra Marianne Mozart ga je takole opisala: »VVolfgang je bil majhen, suh in bled in na njegovem obrazu in telesu ni bilo nič posebnega. Bazen kar se tiče glasbe, je ostal skoro vedno otrok, in to je bila glavna poteza njegovega značaja po negativni plati; vedno bi bil potreboval očeta, matere ali koga drugega, da bi bil pazil nanj- Z denarjem ni znal ravnati, poročil je dekle, ki sploh ni bilo zanj, proti očetovi volji in to je bil vzrok velikega, velikega nereda pri njegovi smrti in po njej.« Njegov prijatelj Franz Niemetschek je zapisal o njem: »Po postavi ni bil ta izredni človek nič posebnega. Bil je majhen, obraz pa je imel prijeten. Toda če izvzamemo velike, žareče oči, ni na prvj pogled nič razodevalo veličine njegovega duha. Njegov pogled se je zdel nestalen in raztresen, razen če je sedel prii klavirju .. . Imel je lepe roke. Šibkost njegove zunanje pojave, majhna rast njegovega telesa, sta bili posledica zgodnjih duševnih naporov in pomanjkanja svobodnega gibanja v otroških letih. Bil je baje lep otrok, toda od šestega leta naprej je bil navezan na večno sedenje. Tedaj je že začel komponirati. Mozartov moralni značaj je bil pošten ip ljubezniv. Osnovni potezi v njem sla bili odkrita srčna dobrota in redka občutljivost za vse izraze dobrohotnosti in prijateljstva ... Bil je v visoki meri človekoljuben in nesebičen. .Zaradi tega si pi nabral premoženja. Ker je živel čisto v svetu zvokov, je premalo cenil vrednost denarja in drugih reči. Zato je veliko zastonj delal, iz prijaznosti ali dobrotljivosti. Vsak potujoči virtuoz se je lahko zanesel na to, da mu bo podaril kako skladbo, če se mu bo znal priporočiti s talentom ali s svojim moralpim značajem. Tako so nastali koncerti za druge instrumente ip kopica pevskih skladb, V splošnem je bil predober, da bi bil lahko spoznal ljudi.« O tem, kako je komponiral, je zapisal njegov svak Joseph Lange: »Nikoli ni bilo teže po njegovem go-vorenju in ravnanju spoznati v njem velikega človeka, kot kadar je ravno komponiral kako važno delo. Takrat ni le zmedeno Ip vsevprek govoril, ampak je včasih tudi počenjal vsake vrste norčije, ki jih pri njem nismo bjli vajeni. Včasih se je celo nalašč ža- ba zahteva st varnejšega odnosa tudi do prosvetnega dela. Zato bi ga bilo treba prilagoditi modernemu življenju in okusu, nuditi našemu človeku oporo in tolažbo v njegovem vsakdanjem delu in boju za narodnostni in gospodarski obstanek, navdihovati mu nove ideje in ga voditi v svetu moderne kulture. Zadnje čase so se začeli pojavljati taniburaški zbori kakor pred sedemdesetimi leti, četudi imamo Slovenci kljub svoji revščini v Trstu dve Glasbeni matici in je torej dovolj priložnosti za učenje kvalitetnejših glasbil. Na prograniu prireditev so zadnje čase »dalmatinske narodne«, kakor da bi Slovenci ne imeli lastnih pesmi dovolj. Verjetno naj bi dalmatinske služile kot protiutež italijanskim popevkam. A tudi če se skriva za tem dober namep, in kljub morebitnemu hipnemu uspehu pri najpreprostejšem občinstvu, to pe more biti izgovor za zanemarjanje resnejših glasbenih programov in v splošnem bolj odgovornega in, uspešnega, moderno usmerjenega prosvetnega dela, ki naj napravi slovenske ljudi spo sobne, da bodo tudi po svoji kulturi kos tujcem. Ne bilo bi napačno, če bi še kdo spregovoril o teh stvareh, ki so važne za naš obs oj. A. S. nemaril v svojem obnašanju. Pri tem se je vendar zdelo, da o ničemer ne tuhta ip pe razmišlja. Morda je hote, iz razlogov, ki jih ni hotel razkriti, skrival svoj duševni napor pod zunanjo razbrzdanostjo; ali pa mu je ugajalo, da je spravljal božanske zamisli svoje glasbe v ostro nasprotje s plehkimi domisleki vsakdanjosti, in se zabaval z nekakšnim ironiziranjem samega sebe.« In o njegovih zadnjih dneh je pripovedovala njegova žena Konstanza nekemu prijatelju, ki je ta zapisal: »Ko se je Mozart vrnil iz Prage na Dunaj, se je takoj lotil Maše za mrtve in je delal pa njej z izrednim naporom in živini zanimanjem; toda njegova bolezen se je v istem sorazmerju slabšala in ga navdajala z otožnostjo. Ko se je Konstapza nekega lepega jesenskega dne odpeljala z njim v Prater, da bi ga razvedrila, in sta sedela na samem, je začel Mozart govoriti o smrti ip je trdil, da zlaga Mrtvaško mašo zase. Pri tem je imel solzne oči. Ko mu je skušala žena s prigovarjanjem odgnati črno misel, je rekel: Ne, ne, predobro čutim to. Z menoj ne bo več dolgo trajalo. Gotovo so mi zavdall. Te misli se ne morem znebiti.« Ta misel je bila seveda čis‘.o peutemeljepa in je bila samo posledica njegove živčne izčrpanosti. Umrl je po petnajstdnevnem ležanju. Ostal je pri popolni zavesti še dve uri pred smjitijo. Tako si je torej tudi pri pjem izbral veleum šibko telo za svojo posodo. Obnavljanje kulturnih stikov Iz jugoslovanskega tiska je razvidno, da so bili že v precejšnji meri obnovljeni kulturni stiki n»ed Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi državami pod sovjetskim vplivam. Na obisk v Jugoslavijo prihajajo z vzhoda pisatelji, dirigenti in celo cele umetniške skupine, ip umetniki iz Jugoslavije vračajo te obiske. V bližnji bodočnosti bodo ti stiki še okrepljeni, ker so napovedani še pomembnejši obiski, tako orkestra praške filharmonije ip slavnega Hudožestve-nega gledališča iz Moskve. Direktor beograjske Opere, dirigent Oskar Danon, pa je te dni dirigiral v Pragi dva koncerta tamkajšnjega državnega filharmoničnega orkestra, na katerima so izvajali poleg prve Soštakovičeve simfonije in nekega Haydnovega dela tudi glasbeni odlomek iz baleta »Srce iz lecta« hrvatskega skladatelja Baranoviča. Pomembna desetletnica Akademija upodabljajočih umetnosti y Ljubljani je pred kratkim praznovala desetletnico svojega obstoja. Predhodnice te visoke ikulturpe ustanova so bile Academia operosorum ter razne zasebne umetniške šole od bratov Šubicev, Ažbeta do Jakopiča. Od jeseni 1945 do danes je akademija opravila zelo pomembno vzgojno delo. Na pjej je do danes diplomiralo 122 slušateljev. 77 diplomirancev poučuje na gimnazijah, 33 je pa samostojnih umetnikov. Danes je pa akademiji 64 slušateljev. Od dosedanjih slušateljev so med drugimi razstavili Jaka Savinšek, Stojan Batič, Vladimir Lakovič, Ferdo Majer in Milan Vojsk. SLuebt&letnictM, Ilir*zn'itovccjn Alt*« GOSPODARSTVO HEKTARSKI DONOS KORUZE: 200 q Taiko visokega hektarskega donosa (70 <] na njivo!) niso še dosegli, a strokovnjaki pravijo, da ga bodo v malo letih. Uradno u-goitovljeni najvišji hektarski donosi koruze s 15.5% vlaige so naslednji: Neki kmetovalec iz Jowa v ZDA je dosegel na 3.23 'ha (8 akrov) srednji donos 151 q na hektar. Neki 16-leitni deček je v državi Mis* sissippi pridelal na enem alkrtu (4047 kv. m) izredno mnoge, in sicer 300 hušlov zrnja, kar pomeni 190.82 q na ha. Tot je največji pridelek, ki so ga doslej ugotovili. V Italiji je pridelal Pavel Fappani v Gomeztzamiu (Brescia) na ha 142.64 q g sorto U 41. V isti deželi je neki Enrico Moretti dosegel hektarski donos 177.12 q. Isti je na majhni parceli 83 kv. m pridelal toliko zrnja, da bi preračunano na ha doibili 188.46 q. Hranilnica za Lombardijo (Cassa di Ri-sparmio delle Provincie Lombarde) je razpisala nagrado 10 milijonov lir za vzgojo sorte, ki bi v 3 zaporednih letih dala pridelek nad 150 q na ha. Seveda so tako veliki pridelki mogoči le z najmodernejšo kmetijsko tehniko, s heteroz-niim (križanim) semenom in z namakanjem; torej ne na našem Krasu, kjer pa se sedanji pridelek tudi more mnogo povečati. REVOLUCIONAREN PLUG Ing. Franc Civello iz Forlija je zamislil in že pred trami leti izdelal svojevrsten plug, ki v precejšnji meri spreminja dosedanje oranje. Pripraven pa je samo za: motorni pogon in ga zaenkrat ne bomo mogli uporabljati za majhne njive in zaplate. Danes ga preizkušajo po vsej Italiji in ga marsikje že uporabljajo. Bistvena razlika med novim in navadnim plugom je, da novi nima orala z lemežem. katerega bi vlekel za seboj, temveč da1 ima na navpičnem stožcu — neke vrste os — pritrjene lopatice. Na stožec s'e lahko pritrdijo lopatice itudi v dveh različnih višinah in v različnem številu, recimo zgoraj štiri, spodaj šest. Pri oranju se stožec z lopaticami zarije v zemljo in se vrti, tako da zemljo meša in zdrobi, a jo v bistvu pusti v drobnih grud ali na istem mestu. Če so na stožcu dvojne lopatice, spodaj pa jih je več, bo spodnja plast zemlje še 'bolj zdrobljena kot zgornja. Ker novi plug zemlje ne preobrača, a jo zdrobi v male grude, je s tem vsako brananje prihranjeno. Poleg tega ima Civellov plug še dve prednosti: Primeren je za oranje površin s plitvo plastjo rodovitne zemlje, pod katero leži druga nerodovitna — recimo grušč — katere ne kaže spravljati na vrh. S tem plugom lahko rahljamo tudi bolj mokro zemljo in celo v takem vremenu, ko ne moremo orali z navadnim plugom. S Civellovim plugom lahko v istem času in z istoi silo obdelamo enako veliko površino kot z navadnim. Z do sedaj izdelanimi plugi moramo 'zrahljati zemljo od 20 cm do pol metra globine. IZREDNI PRAŠIČI »Novi list« je zadnjič poročal, da so blizu Roviga zalklali prašiča, k'i je tehtal 400 kg. Ta znatna žival pa ne predstavlja rekorda v prašičereji. Koliko je tehtala najtežja dose-daj vzgojena žival, nam ni znano, a SO' na kmetijski razstavi v Budimpešti leta 1955 razstavili prašiča, ki je tehtal 560 kg. Bil je križanec angleške pasme »Jorklsliire« in bele ogrske. Sliko ogromnega ipirašiča je objavil list »Alleivaitore« v 48. št. leita 1955. Isti list prinaša 15. januarja t. 1. slliko' prašiča, ki je v 18 mesecih in 20 dneh dosegel 360 kg teže, dnevno je torej zrastel za več ko 600 gramov. Danes gre prašičereja po poti, ki so jo začrtali ameriški znanstveniki in strokovnjaki, Ta pot je beteroza, križanje različnih sort, kar je pri nas najbolj vidno pri koruzi. S križanjem dveh primernih pasem dobimo mnogo težje živali kot jih moremo vzgojiti s čistimi pasmami. ffjpatu.- -. KORENJE PRIHAJA DO ČASTI »Korenje je ubogih življenje!« Tako so pravili naši dedje, ki so' sami uživali mnogo korenja in ga obenem gojili predvsem za rejo prašičev. Z uveljavljanjem žlahtnejših sort krimske pese je korenje začelo zgubljati svoj pomen, čeprav je v nekaterih predelili kot n. pr. v Beneški Sloveniji, še danes važen poljski sadež. Danes — v dobi hormonov, vitaminov in rastlinskih sokov — prihaja korenje do novih časti. Znanstveniki so namreč v korenju odkirili velevažen viitamin »karoten«, ki ugodno vpliva na prebavo ter pospešuje rast člo- veka lin tudi domačih živali. Zato je v zadnjem času nastala prava industrija »karote-oa« in so v italijanski deželi Latina zgradili tvornico, ki pridobiva karoten iz tisočev in tisočev železniških voz korenja. To podjetje sklepa s kmetovalci pogodbe za pridelovanje korenja, koit ijiih sklepajo tvomice sladkorja za sladkorno peso. Cena korenju je večkrat višja kot cctnai .krompirju. Tudi v naših kraljih, posebno v mestih, se veča raba korenja za človeško prehrano: sta-vijn ga v razne skuhe (mineštre) in v mesne juhe, mnogo ga pa uživamo: pripravljenega s kisGui in z oljem ter v kozici. Katera sorta da najvišjli pridelek? Moti se, kdor misli, da pridelaš največ z debelimi sortami, ki jih seješ za krmo. Poskusi so dokazali, da dosežemo najvišji hektarski donos z vrtnimi sortami, kot je korenček iz Nantesa. Ta sorta je pri nas dobro znana, a> vedno ne zadovoljuje, ker jo navadno sejejo' mnogo pregosto. Seme je namreč zeloi drobno' in, če ga ne sejemo pomešanega s peskom, zraste pregosto, tako da se korenčki ne morejo razviti. S pravilno' setvijo v nepretežki zemlji ga pridelamo nai 100 kv. metrov tudi do 500 kg. RABA MASTI V EVROPSKIH DRŽAVAH V Evropi pomijejo največ masti Norvežani in Holandci, kjer pride na osebo letno po 27 kg masti, to je okoli 70 'gramov na dan.' Danec porabi 'letno 25 kg mašiti, Nemec 23, Anglež in Belgijec ipo 21, Francoz 20, Italijan 12 in Crk 7 kg. Jasno je, da v toplejših krajih človek ne potrebuje toliko masti kot oni, ki živi v mrzlih. V CŠportni pregtec) OLIMPIJSKE IGRE Vsa Cortina je danes v slavju. Tja je prišel celo predsednik republike Gronchi, da otvori VII. zimsko olimpiado. Po mestecu kar mrgoli novinarjev z vsega sveta, fillmskih in .televizijskih operaterjev in radijskih napovedovalcev. Jasno je, da te prilike niso zamudile niti razne filmske igralke, med katerimi se bohoti Sofija Loren in žena Mariborčana Škofiča Gjna Lolobrigida. Toda topot te osebe niso središče zanimanja. Mnogo več pozornosti vzbuja preko 1200 atletinj in atletov iz vsega sveta, ki so se doslej le vadili, sedaj bodo pa iztisnili vse moči iz sebe in najboljši med njimi se bodo ovekovečili v zgodovini športa. Človeka ob tej priliki nehote mika, da bi poskusil uganiti bodoče prvake, a bolje je, da to danes opustimo, saj bomo kmalu poznali resnične zmagovalce. Naj omenim kot zanimivost le to, da se v Italiji niti malo niso obotavljali porabiti za priprave 5 milijard in 200 milijonov lir. Ko pa igre za števerjan-ski vodovod, ne najdejo nikjer denarja. NOGOMET Tudi v nedeljo se je tržaško moštvo kar dobro odrezalo, ko je igralo neodločeno proti zelo močnemu moštvu Rome. Strokovnjaki trde, da je bila to najlepša igra, kar jih je Triestina pokazala y letošnjem prvenstvenem tekmovanju. Vse kaže, da so naši domačini dobili zopet zaupanje vase. Fiorenti-na je že tretjič zaporedoma igrala neodločeno in le malo je manjkalo, da to pot ni izgubila proti Laziti. Vse to zelo koristi Milanu, ki se tako vedno bolj približuje prvemu mestu. Vse kaže, da bo med imenovanima kluboma še hud boj za prvo mesto, med Bologno, Atalanto, Novaro, Genovo in Tricstino pa za predzadnje. Edipo Pio Patria bo z gotovostjo zasedla zadnje mesto. V nadaljevanju svoje furneje po Aziji fo Jugoslovani premagali reprezentanco Indonezije s 7:2, Mujič je zabil kar 4 gole, Toplak, Veselinovič in Lipo-šinovič pa vsak po enega. Mladinsko m štvo Indonezije so odpravili s 6:1. V Južni Ameriki so pričeli s turnirjem za prvenstvo celine. V prvi tekmi je urugvajansko moštvo premagalo Paragvajanee s 4:2, pozneje pa so-argentinski predstavniki zmagali nad Perujem z 2:1. NOVI REKORDI V Columbusu sta bila dosežena dva pova svetovna rekorda v plavanju. Wiggips je preplavaj v metuljčkovem slogu 100 yandov v 54,4”, štafeta univerze Ohio pa 4x200 y y mešanem »logu v 1:42,2. Atletinja Mattews (Avstralija) je v Sidney izboljšala svetovni rekord v teku na ICO y za 1 desetinko sekunde. Nov uspeh je 10,5”. Na jezeru Misuripa, biseru Dolomitov, je ruski drsalec Grišjn izboljšal za 6 desetipk sekunde svet. rekord v hitrostnem drsanju, ih sicer s časom 40,21”. Na olimpijski skakalnici v Cortini se vse dpi vadijo najboljši skakalci na svetu. Do sedaj je pajda-lje skoči] Finec Klrjopep, ki je zaenkrat postavil rekord skakalnice z 84,5 m. Drugt najdaljši skok je pa dosegel Rus Tsakadze, ip sicer 83 m, medtem ko je najboljši Italijan Perip skočil le 74 im. Spored Olimpijskih iger 26. Januar: 11.30 Otvoritev iger; 19.00 hokej Avstrija - Italija; 21.30 hokej Kanada - Nemčija. — 27. Januar: 8.00 bob dvojice (1. in 2. vožnja); 9.00 tek na 30 km; 10.30 hokej CSR - ZDA; 11.00 veleslalom (ženske); 14.30 hokej Avstrija - Kanada; 19.00 hokej Nemčija - Italija; 21.30 hokej Švedska - Sovjetska zveza, — 28. Januar: 8.00 bob dvojice (3. ip 4. vožnja); 10.00 tek 10 km (ženske); 12-00 hitrostno drsanje 500 m; 14.30 hokej Poljska - ,ZD‘A; 19.00 hokej Švedska - Švica; 21.30 hokej Kanada - Italija. — 29. Januar: 9.00 umetno drsanje (moški - obvezni liki); 10.30 veleslalom (moški); 11.30 hitrostno drsanje na 5.000 m; 14.30 skoki za kombinacijo; 15.30 hokej Avstrija - Nemčija; 19.00 hokej CSR - Poljska; 21.30 hokej Švica - Sovjetska zveza. — 30. januar: 9.00 umetno drsanje (ženske - obvezni liki); 9.00 tek pa 15 km; 11.00 slalom (ženske); 14.00 hitrostno drsanje 1500 m; 15.00 hokej; 19.00 hokej; 21,30 hokej. — 31. Januar: 9.00 tek 15 km za kombinacijo; 9.00 umetno drsanje (ženske - obvezni liki); 10.30 hitrostno drsanje 10.000 im; 10.30 slalom (moški); 15.00 hokej; 19.00 hokej; 21.30 hokej, — 1. februar: 9.30 štafeta 3x5 km (ženske); 11.30 smuk (ženske); 14.30 umetpo drsanje (moški - prosti liki); 21.00 hokej. — 2. februar: 8.00 tek na 50 km; 14.30 umetpo drsanje (ženske - prosti liki); 19.00 hčkej; 21.30 hokej. DOBER DAN,LEPOTICE L KUM, KUM, ČE DOVOLITE .VAM SPRI3ATEL3EM SNAMEVA TA NAKIT. Ml ADA DEKLETA TER 3IH PRODA3A ZA SUŽNJE ..PRIZNATI MORAM DA IMA DOBER Okt)S.^~^_ SE P03AVI30 HVALA VAMA. NE' ZNANCA.. IIME c? MI3E LE3LAIN l M03 OČE,SEJO OMAR VA3U RO) BOGATO OR.- > DAROVAL. i NA3BOL3E NO, BOMO VIDELI! J * PDAV 3E IMEL ZVITO REPEC..RESSO /-fr ČEDNE NK, BI TISTO'. 1 M SREČNA SVA ,DA" L LAHKO STORIVA USU) GOTAk'IM KRASOTICAM L" KMALU 3E MALA KARAVANA ZAPUSTI = LA OAZO. VODU A 30 3E LE3LA,KI0E NA3BOL3 POZNAL A POT SKOZI PUtčA^ VO,ZADA3 PA STA3EZDILA, NASA 3U = NAKA DA STA PAZILA NA ROPAR3A... ...Z DRUGE STRANI PASE 3E BLI ?ALA OAZI ČETA JEZDECEV... NA NA3\N0 MRHO SE SPRAVI! PRE= SLABA 3E,DA BI NAM MOGEL POBEGNITI Z N30, NESLA TE BOPAŽE,TQ= LIKO Sl 3E ŽE OPOMOGLA.,NO. LE >—*—tRz, le brž i TU SOTRtDE VELBLODI .TOREJ MORATA N A VSAKEGA PO DVA ..ZVITOREPEC MIDVA VZAMEVA ENEGA,PO DVE DE> KLETI PA OSTALA DVA,Tl BRDAVS, { PA PRIDI Z M«VVi MEN03!.' fiVN, IVSO OA/OSMO PRETAKNILI,PA NISMO VIDELI Ž.1VE DUŠE S*MO NEUA3 SLEDOV SMO NAŠLI HAfeaflHTDbBRO PREGLE3VE W . SLEDOVE 1 kHA! TU SO ZA3AHALI VELBLODE NE M0RE30 BITI DALEČ, ZAM3IMI MORAMoijftarJRtj 1 g ITU SO SLEDOVI DEKLET IN VELI K A-NA...IN TU SE DV03E OSEB... KDO M> STA LETADVA?..NA3= V /7 V“~7BRŽ NAS TEZE KDO / i^^rrAxi?REHITEL ••POSLE-h /T&C/0VV h DOVIH MORAMO i :>7 ŽANAMI!..<— <,*.«■iA>- r_3 IJJ Za bila polna vlažne mrzlote, ki je silila Mariani do mozga. Srce ji je začelo urneje biti, ko je stari potekal na neka vrata vrh stopnic. »Noter,« se je 'zaslišal neki glas iz sobe. Vodnik je odprl duri iin Mari en a je vstopila. Zaigledala je popolnoma rjavo sobo, ker so bile sitene, stroip in tla opažena z lesoim, ki je pač od starosti dobil polno, temno barvo. Po tleh so bile razgrnjene debele preproge. Velika železna peč v kotu je dajala precej toplote. Pred enim. izmed obeh malih oken je stala težka hrastova miza., polna knjig. Miza, nekaj stolic in visok, usnjen naslanjač je bila vsa oiprema. Pozneje je Marlena opazila še omaro in v steni stekleno shrambo. Kljub preprostosti je vse vzbujalo prijetno, starinsko občutje in toplino. »Dober dan, gospodična Kepfler,« je s tihim in ubitim glasom pozdravil mož, ki je vstal izza mize. Zdel se ji je, ko da ni vajen dosti govoriti. »Dobrodošli v naši hiši!« Marlena je pristopila in stisnila desnico, ki ji jo igoisipodair prožil v pozdrav. Dekle si ga je p obliže ogledalo. Baronov obraz je bil siuh in rjavkast, nos ozek in upognjen; skozi lase so se prepletale sive nitkJe, oči so imele odsoten izraz. Kakšne starosti more biti? — je pomišljala Marlena. Blizu štiri desetih? Mogoče več — lahko je pa tudi mlajši! Resne, zastrte oči tega niso povedale. Baron je poizvedoval, kako je potovala in dejal: »Odločil sem se za vas, ker ste šolanje skoraj končali. Moj sin Mihael je nežen »Oča — oča,« je glasno klical Pepi in, je stekel proti nekim lesenim vratom. V tem hipu je stopil ven star, upognjen možak, razora.nih lic. Oblečen je bil v črne, razcefrane hlače in v volneno pleteno jopico. »Bog živi!« je pozdravil e hreščečim glasom. »Vi ste tista gospodična, kaj ne? Kar za menoj!« »Pozdravljeni!« je odvrnila Marlena malo plašno. »Takoj vas popeljem h gospodu baronu.« Stari je odkoračil k debelim hrastovim vratom s težko železno kljuko. Odprl je in stopili so čez nekaj stopnic v veliko, nizko vežo. Z bežnim pogledom je Marlena opazila, da niso ziidovi opaženi in da zeva na obeh koncih velik kamin. Iz veže je vodilo stopnišče v zgornje prostore. Tu je že bilo udobnejše, stene so imele lesen opaž. Povsod so visele stare slike prednikov in orjaška jelenja rogovja. Vsa hiša je KOT VETER SO ZDRSELI JEZDECI PO SLEDOVIH MALE KAPAVA> Stic. * ^xX\;X;X\;X\vX;Xs;X;X;X;XvX TEDENSKI KOLEDARČEK 29. januarja, nedelja: 1. piedpost., Frančišek Sal. 30. januarja, ponedeljek: Martina, Hiacinta 31. januarja, torek: Janez Boško 1. februarja, sreda: Ignacij, Brigita 2. februarja, četrtek: Svečnica, Kornelij 3. februarja, petek: Blaž, Oskar 4. februarja, sobota: Andrej Korsini, Janez Brit. VALUTA — TUJ DENAR Dne 25. januarja si dobil oz. dal za: ameriški dolar 636-639 lir avstrijski šiling 23,50—24,50 lir 103 dinarjev 82—88 lir 100 francoskih frankov 155—157 lir funt šterling 1635—1695 lir nemško marko 147,75—149,75 lir pesos 15—16 lir Švicarski frank 148,75—149,75 lir zlato 728—732 lir napoleon 4550—4650 lir RADIO TRSTA Nedelja, 29. januarja ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za naijmlajše; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Glasba za naše Imalčke; 17.00 Koncert mešanega zbora iz Barkovelj; 20.30 Wagner: »Siegfried«, 1 .in 2. dejanje. Ponedeljek, 30. januarja ob: 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 20 30 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Znanost in tehnika; 21.45 Iz ita lijanske književnost in umetnosti; 22.00 Wagner: »Siegfried«, 3. dejanje. Torek, 31. januarja ob: 13.30 Glasba po željah; li9.15 Zdravniški vedež; 21.00 Radijski oder - D. Sohelnpflug: »Okno«, igra v 4 dejanjih; 23.00 Južnoameriške popevke. Sreda, 1. februarja ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 13.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 21.00 Slike iz naše preteklosti; 21.40 Koncert violinista K. Sancina; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti. Oefrtpk, 2. februarja ob: 18.00 Turina: Seviljska simfonija; 20.30 Koncert basista Danila Merlaka 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.15 Emil Adamič: Ljubljanski akvareli; 23.00 R. Strauss: Burke Tilla Hulepspiegela, Pete-, 3. februarja ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.16 Radijska univerza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. Sobota, 2. februarja ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester Swinging Brothers; 16.00 Sobotna novela; 16.40 Kavarniški koncert orkestra Carla Pacchiorija; 18.00 Koncert sopranistke Tatjane El-liott; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.00 J. Gotovac: »Ero z drugega sveta«, opera v 3 dejanjih. VPRAŠANJA IH ODGOVORI Vprašan je št. 201: Ker ste mi že dali pojasnila o gojenju limonov, vas prosim, da mj še pojasnite, kdaj in kako jih cepimo? Odgovor: Edini praktični način je »cepljenje v oko«. Tako cepimo tudi vrtnice, breskve in večino sadnega drevja. Cepiti moramo, brž ko je les dovolj sočen, muževen. V južpi Italiji to delajo v vseh spomladanskih in poletnih mesecih, torej tudi v »zeleno oko«, ki še isto leto požene. Ker nimamo takih vremenskih razmer — razen v kakšnem rastlinjaku — pride prj nas v poštev samo cepljenje v »speče oko« To opravimo avgusta meseca. Oko potem spi vse zimske mesece in spomladi požene. Vprašanje št. 202: Standreški kmetje kosimo travo na Velikih Rojah (letališče), a košnje so slabe, ker je namesto pravih trav mnogo plevela in je zem ja izčrpana. S čim in kdaj bi morali pognojiti te katere trave in kdaj bi jih morali podsejati, da bi košnje bile obilnejše? Večji del ima komaj ped debelo plast zemlje, drugi del pa je boljši. Odgovor: Kjer je plast zemlje dovolj' globoka, bi jo bilo najbolje — če le mogoče — preorati in P°-teim napraviti dober umeten travnik. Kjer pa ni mogoče zemlje preorati, ker je preplitva in ne kaže spravljati na vrh nerodovitnega grušča se kot obdelovalno orodje lahko uporablja samo brana. Za rodovitnejši del pridejo v poštev vsa gnojila od hlevskega gnoja do vseh umetnih gnojil, ki jjh pred setvijo (navrhno) podorjemo. Bolj pusti del kaže gnojiti navrhno samo z umetnimi gnojili, ker bi hlevski gnoj izpuhtel in se z vetrom zgubil Za ta del uporabljajmo Thomasovo žlindro, kalijevo sol in žveplenokisli amoniak, katerega bi lahko nadomestil apneni dušik (calciocianamide). Tudi semena krimskih rastlin bi morala biti različna. Medtem ko bi travnike z globljo zemljo posejali z mešanico iz detelje lucerne, esparzete, francoske pahovke, laške in angleške ljuljke, travniške bjlnice, mačjega repa in še kakšne druge trave, bi morali posejati pusti del z mešanico pokote (žalus), rumenocvetoče detelje, esparzete, angleške in laške ljuljke, pasje trave, rdeče in ovčje bilnice. Na pustem delu bi morale fvNVVV\rANN'WVVVVVYVV^vNVvVVVVW.NWVV\^'V)A^NVWVvVWWVVVYYVVVi izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 biti vsejane samo take krmiske rastline, ki laže prenašajo sušo. Ta del bi moral biti pognojen najpozneje v februarju, podsejan pa v marcu. Priporočljivo je, da takrat uredite tudi rodovitnejši del. Lahko pa uredite oba tudi septembra meseca. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlji: V SOBOTO, 28. JANUARJA 1956, OB 20.30 V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ« krstna predstava GLASOVI VESTI tarantela v fr. h dejanjih Spital: EDUARDO DE FILIPPO - prevedla: SONJA MOHORČIČ - Režiser: ANTON MARTI, kot gost - Scenograf: JOŽE CESAR V NEDELJO, 29. JANUARJA 1956 OB 16. URI V IDVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ« GLASOVI VESTI SREDO, 1. FEBRUARJA 1956, OB 20 30 V KINODVORANI V SKEDNJU GLASOVI VESTI TOVARNA (Ptmčie JKRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, knhlnje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. in ne bi rad, da bi v zimi, ki je pri nas precej ositra, moral daleč v vas v šolo. Z učiteljem sem se že sporazumel. Učili ga boste, dokler ne odraste in se okrepi. Ali ste po svojih spričevalih tega zmožni?« »Seveda — v veliko veselje mi bo,« je odgovorila. »Me veseli, sicer ste pa že skoraj učiteljica.« Pri teh besedah mu je prvič zaigral smehljaj na ustnicah. Brž je Marlena pomislila!, Ikolliko' mlajši se zdi zdaj kot spočetka. Smehljaj mu je kmalu zginil in zatem je nadajeval: »Zdaj si boste ogledali svojo sobo in izločili svoje stvari. Rupreht Vas bo spremil. Čez kako uro pridite zopet sem, da vas bom seznanil s sinom in s svojo materjo.« Stopil je k! vratom in zaklical: »Rupreht!« Stari je moral biti kje v bližini, ker se je takoj pojavil. Sluga ji je pokazal pot in se s priklonom odstranil. Marlena je stopila v sobo in si ogledala novo bivališče. Prostor je bil manjši kot baronov, a tudi obložen z lesom. Toda — mrzlo je bilo in je dišalo po plesni. Gotovo so peč pravkar zakurili in ni že dolgo nihče stanoval v sobi. Ob steni je stala široka postelja s štirimi stebri, ki so držali nebo. Tudi tu so bili v kotu klop, miza in dva stola. Ugledala je še dvoje vrat: ena pri stenski omari, druga so se pa odpirala; v umivalnico1. Stopila je k olknu; morala se je daleč stegniti, če je sploh hotela kaj videti, ker je bilo zidovje debelo. Globoko pod sabo' je ugledala temne borovce, pred sabo pa le sive oblake. Urno'se je obrnila in začela zlagati obleko iz kovčkov, ki so stali sredi sobe. Odbilo je že štiri, ko se je po> eni uri odpravila proti baronovi sobi. Težko jo je našla, kljub Ruprehtovemu natančnemu navodilu. Ko' je potrkala, ji je odgovoril že znani glas. Vstopila je. Poleg barona je stal mlad deček, ki jo je pogledoval s straha polnimi očmi sredi bledega obrazka. »To je Mihael,« je rekiel baron in pogladil fantka po gostih, rjavih laseh. »To je tvoja učiteljica, gospodična. Kepler. Daj ji ro-ko, Mihec.« Toda otrok se ni ganil. Skril je roke za hrbet in brez besede strmel v gospodično, ki je pokleknila k njemu in se mu nasmejala. Zbodlo, jo je v srcu in v njej se je vzbudilo sočutje do otroka. Ali more biti otrok srečen in zadovoljen v tej mrki, mrzli hiši? In še brez matere? Njen glas je donel mehko in ljubeznivo, ko je rekla: »Prijatelja bova, kaj ne, Mihec?« »Te ne poznam — ne vem,« je odgovoril fantelk s tenkim glasom. »Jaz pa vem, Mihec, kar hitro se bova spoznala, in spoprijateljila. Skupaj bova hodila na sprehode, se igrala, pa tudi malo učila, da boš lahko sam bral lepe povesti.« »Prav — zaTes?« se je neverno oglasil. Potem je previdno stegnil roko, ki jo* je ona. božajoče sprejela. »Skoči zdaj doli k Fepiju, Mihec,« je rekel oče. »Z gospodično Kepler stopiva k babici.« »Tu bi rad ostal,« je zaprosil Mihec. »No, pa ostani —« je prikimal baron otroku, ki je stopil k oknu in se zazrl ven. »Pojdiva,« se je obrnil oče k Marleni. Zopet sta stopala, po stopnicah sem im tja ter po mrzlih hodnikih do nekih vrat. Na tikanje se je hripavo oglasilo: »Noter!« Soba, kjer je stara baronica sedela v globokem naslanjaču, se je gotovo nahajala v enem izmed stolpov, ker je bila popolnoma okrogla. Stene so bile iz surovih kamnov, obložene ponekod s preprogami. Tudi tu je bilo mrzlo. Noge si je starka grela ob žerjav-niku. Najbolj čudna od vsega je v sobi bila baronica sama. (Nadaljevanje v prihodnji številki)