Listek.
377
jezika vredja, nu koju Zagrebčani obgrliše, priličnija mi se vidi utlaka; ta i Cesi govore: knihu tlačit. Komu ta beseda ne bi ugodila, može po ruski reč: pečatnja; a mesto u tlači ti, čto je odista sgodna reč, može reč i pečatat. Nu prodjimo se toli nesnosnih tiskati, tiskar, tiskarna i čto li je te petla, nije veče. I tako moglo bi podnesti tesak = die Presse. Nejma stvari čto večma od čitanja odbija i čto večma jezik na-godjuje nego besede nove kad su nespretne, t. j. kad niti im koren onomu odgovara čemu su namenjene, niti su izvedene i rarubljene kako se hoče. Morgaj sinu roda, morgaj(<!
Nikadar nisem še bil tako predrzen, da bi se imenoval pisateljem, kajti po mojem mnenji prištevajo se pisateljem samo literarni mogočnici, do-stojanstvenici, doglavnici, odličnici, kakor so n. pr. pri nas: Prešeren, Miklošič, Levstik i. t. n., drugi prizemljuharji pa, kakeršna sva jaz in g. kritik so le prosti pisci, nedostojni odverati Franu Kurelcu ni tinjkov (stogljev) na zapogah, in mi, da se ne služimo besed, katere je dobrimi spoznal ta jezi-koslavni gorostaš ? — Predrzen smeh!
Da, gospodi kritiče! na stran čemer, prijatelja bodiva. Časi kličejo na delo i vas i mene. Narod slovenski, dolgo teptan tujim kopitom, dviže se. Vsak slovenski stan ima svoja javna glasila, le mi pravoslovci, ki zase-camo svojim delovanjem najglobokejše v gmotne interese našega naroda, nimamo prav nobenega lista.  Tožna nam mati!
Vi omenjate sicer, da bi nam imelo prirediti potrebne sodne obrazce c. kr. visoko justično ministerstvo. O up sladak, o nežne želje! Da so naši pisatelji pričakovli pomoči od praviteljstva, naša literatura bila bi še dan denes tamo, gder je bila pred Primožem Trubarjem. Ne na praviteljstvo, uprimo se na svoje moči, Slovenski jezik krči si po dolgej borbi naravni svoj pot v sodna svetišča. Da nas nepripravnih ne najde! Osnujmo si pra-voslovni svoj list; v njem bodemo rešetali in prerešetavali pravne razprave, v njem bodemo pilili sodne obrazce in podajali sploh tako tečne hrane svojemu narodu, kakeršno on v resnici zasluži.   V to ime Bože pomozi!
fi
LISTEK.
Stritarjevi zbrani spisi. Denašnjemu listu je knjigarna Kleinmavr & Bamberg priložila vabilo na naročbo Stritarjevih zbranih spisov. Na to vabilo posebno opozarjamo danes čitatelje svoje. Jeden prvih in največjih pisateljev naših, glavni zastopnik leposlovne književnosti slovenske, podaja našemu razumništvu zbrane spise svoje. V izbornih teh spisih so zastopaiie vse vrste pesništva; najlepši in najdovršenejši proizvodi , katere je porodila lirika, epika in dramatika naša zadnjih dvajset let, združeni so v njih v lepo-skladno celoto. Poleg tega obsezajo ti spisi cvet literarne kritike slovenske. Narod naš ima zdaj priliko pokazati, da je vreden velikega pesnika in pisatelja, kakeršnega so mu poslala nebesa z Jos. Stritarjem,   kateri se je ves čas pisateljevanja svojega s samostvor-
378
Listek.
nimi deli, s iskreno besedo in plamtečim   srcem   boril za človeštva in slovanstva najsvetejše vzore ter bil prorok učitelj. in duhovnik voditelj književnosti naši.
Vsem prijateljem leposlovja slovenskega priporočamo iskreno, naj vsak v svojem kraji in vsak po svojih močen skrbi za to, da vabilo na naročbo Stritarjevih zbranih spisov najde primeren,  časten   odziv!
Edmondo de Amicis, slavni pisatelj italijanski, ki zdaj živi v Torinu, pooblastil je gospoda prof. Jos. Borghija v Ljubljani, da sme na slovenski jezik preložiti njegovo knjigo ,,Cuore" — »Srce« —, katera je v italijanskem izvirniku doslej doživela že  sedeminštirideset izdav.
Zabavišče slovenskim otrokom Spisal Anton Funtek. Izdala in založila »Narodna Šola;« natisnila Klein in Kovač v Ljubljani 1887, m. 8, 55 str. Cena 25 kr. — Knjižica obseza jutranje in uvodne pesmi, koračne pesmi, igre s hojo, skačkanjem, tekanjem in skakanjem, igre v krogu, nazorne igre, igre s prsti in rokami, igre z žogo, igre s krogljo, pesmi za stavljenje, sklepne pesmi, raznotere pesmi — vse z navodom kako se zvršujejo razne otrokom priljubljene igre pri telovadbi, pri šolskih izletih in veselicah. — Knjižica je kaj spretno in pregledno sestavljena; g. pisatelj se je pri sestavi oziral na boljše dotične strokovne knjige nemške, nekoliko pesmij je pa zložil tudi sam. Takšne knjižice smo potrebovali, kakor riba vode; ž njo je še le možno vspešno ustanavljati pri nas zavetišča in otroške vrte. Želimo, da bi kakšen skladatelj naš nekaterim teh pesemc kmalu zložil prikladnih napevov.
Anton Hribar f. Dne" 8. maja 1887. umrl je v Gorici jako zaslužni skladatelj slovenski Anton Hribar, vodja in učitelj na ondoti c. kr. vadnici. Pokojnik je bil porojen leta 1839. v Gorenjem Tuhinji nad Kamnikom, zvršil je malo gimnazijo in prepa-randijo v Ljubljani 1. 1858., učiteljeval je v Loki, v Vipavi in od 1. 1804. nadalje v Gorici, kjer je bil duša pevskemu zboru goriške čitalnice in pevskemu društvu »Slavec«. Hribar je bil veščak v godbi, zlasti cerkveni, izvrsten učitelj, iskren domoljub in poštenjak v vsakem  oziru. Čast njegovemu spominu !   (Njegov životopis priobčimo prihodnjič.)
Zvončki Zbirka pesnij za slovensko mladino. Nabral Anton Brezovnik, učitelj. Tiskala in založila Kleinmavr & Bamberg v Ljubljani 1887, 8, 356 str. Cena trdo vezani knjigi 1 gld. 30 kr. —¦ Kar naravnost moramo reči, da že dolgo časa nobene knjige slovenske nismo vzeli v roke s takšnim veseljem in s takšno zadovoljnostjo, kakor Brezovnikove »Zvončke«. Živo smo potrebovali knjige, kakeršno nam je poklonil gospod Brezovnik; potrebovali smo knjige, v kateri bi bi bile zbrane samo take pesmi, ki ugajajo šolski mladini. In tej potrebi v književnosti naši je popolnoma zadostil gosp. izdavatelj s svojimi »Zvončki«. Kar je v slovenskem pesništvu našel pesmij, ki v nobenem oziru niso spotakljive, da jih daš brez skrbi lehko v roke mladini, vse so v lepo, harmonično celoto zbrane v lepi tej knjigi; vsi pesniki slovenski od Vodnika do denašnjih časov so zastopani v nji. Prvi oddelek obseza patrijotične pe^mi, v drugem oddelku beremo pesmi, ki opevajo priro lo in razne čase iu praznike v letu; tretji in četrti oddelek nam podaje zlasti šolarske pesmi; v petem oddelku se nahajo klasične Levstikove »Otročje igrače v pesencah« in šesti oddelek obseza najlepše otrokom prikladne narodne in umetne epične pesmi. Vseh pesmij je 270, in zložilo jih je 70 pesnikov slovenskih. Ker si mladina s tem, da prebira, prepeva in deklamuje dovršene pesniške proizvode, duh vedri in sred blaži ter se navdušuje za Boga in lepo prirodo njegovo, za domovino in vzvišene vzore človeške; ker je knjiga tudi po zunanji obliki krasno opravljena, po vsebini svoji pa urejena in sestavljena z zdravim ukusom in finim taktom izkušenega šolnika, priporočamo jo kar najiskreneje vsem  šolam in rodbinam  slovenskim.
Trubarica-Celjanka. Ig. Orožen v svoji knjigi: »Das Bisthum und die Diozese Lavant. V. Theil. Das Dekanat Schallthal«   1884 v dodatku na str. 557. govoreč o Pri-