'94 Razne vesti.
Razne vesti.
XLJV. redna glavna skupščina društva »Pravnilia« se je vršila ane 27. januarja 1934 v ljubljanski pravosodni palači. Predsednik dr. Metod Dolenc je v svojem otvoritvenem govoru pozdravil vse navzoče, zlasti pa zunanje odbornike: častnega člana dr. Hrašovca iz Celja, dr. Jančiča iz Maribora in Kudra iz Novega mesta. Poudarjal je, da naše društvo proslavlja 45 letnico svojega obstoja, ker se je baš 28. januarja 1889 vršila prva glavna skupščina. Za tem je predsednik orisal delovanje društva v preteklem poslovnem letu in se je tudi spominjal umrlih članov, ki so v preteklem letu zapustili naše vrste, in sicer: dr. Furlan Anton, sodnik kasacijskega sodišča v pokoju v Novem mestu, dr. Pire Maks, advokat v Ljubljani, Kobe Viktor, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu, dr. Tomšič Rihard, starešina sreskega sodišča v Črnomlju, Romold Ivan, starešina sreskega sodišča v Slovenjgradcu, Tavželj Ivan, sodnik v Sv. Lenartu, dr. Lemež Urban, advokat v Slovenski Bistrici, Tavzes Fran, javni notar v Kranju, dr. Božič Anton, advokat v Celju in dr. Mulej Anton, advokat v Mariboru; pri tem je predsednik zlasti naglasil zasluge pokojnega dr, Pirca Maksa, kot bivšega odbornika in urednika »Slovenskega Pravnika«.
Občni zbor je nato prešel na drugo točko dnevnega reda, to je anketo o zakonu o prekrških. Predsednik je poročal o poteku in uspehu te ankete, ter je podal sledeče poročilo:
»Odbor društva ,Pravnika' je sklenil na svoji seji 3. decembra 1932. da otvori anketo slovenskih pravnikov o vprašanju »Kako naj se uredi zakon o prekrških za Kraljevino Jugoslavijo«. Koncem decembra 1932 so bile razposlane anketne pole na okroglo petdeset slovenskih pravnikov. Vprašanja, ki so bila stavljena, so se glasila:
I. Ali je sedanje stanje zakonodaje na podlagi zakona o začasnem podaljšanju vejavnosti zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov z dne 31. decembra 1931 zadovoljivo? Če ni, kateri so največji nedostatki? nj. Kaj naj bo v smislu projektiranega enotnega zakona o prekrških — »prekršek« ? III. Kakšne sankcije naj se ustanove za prekrške ? IV. Katerim oblastvom naj bo sodstvo za prekrške poverjeno? V. Kako naj se zenačijo doslejšnje pravne norme o najnižjih vrstah deliktov — iz raznih stranskih zakonov?
Na ta vprašanja je odgovorilo 22 gospodov: dr. Bajič Stojan, sodnik v Ljubljani; Barle Gustav, državni tožilec v Novem mestu; Bežek Božidar, dvorni svetnik v pok. v Ljubljani; dr. Dolenc Metod, univer. profesor v Ljubljani; dr. Eberl Erik, apelacijski sodnik v Ljubljani; dr. Boris Furlan, privatni docent in odvetnik v Ljubljani; dr. Goršič Fran, inšpektor v min. notr. stvari v Beogradu; Goslar Branko, sodnik v Ljubljani; dr. Grasselli Mirko, višji državni tožilec v Ljubljani; dr. Juhart Albin, namestnik državnega tožilca v Celju; dr. Jurkovič Joso, izr. univ. profesor v Ljubljani; Keršič Peter, predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani: dr. Lučovnik Hinko, namestnik državnega tožilca v Ljubljani; Maklecov Aleksander, univ. profesor v Ljubljani; dr. Munda Avgust, namest. viš. drž. tožilca v Ljubljani; dr. Ogrin Franc, sreski načelnik v Kranju; dr. Pajnič Edvard, apel. sodnik v p. v Ljubljani; dr. Pirkmajer Otmar, pomočnik bana v Ljubljani; dr. Požar Joško, državni tožilec v Celju; dr. Sa-jovic Rudolf, apelac. sodnik v Ljubljani; dr. šnuderl Makso, odvetnik v
Razne vesti. 95
Mariboru in dr. žiher Fran, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru. Ankete se je torej udeležilo malone polovica zaprošenih pravnikov, kar kaže dokaj živahno zanimanje za predmet ankete posebej, za problem kaznovajija prekrškov pa vobče.
Da pride do enotnosti resolucije, ki naj se pač ozira na posamezna oddana mnenja, a naj predstavlja mišljenje občnega zbora društva »Pravnika« kaže, da se povzamejo samo glavne misli velike večine oddanih mnenj, dočim naj se male razlike ne upoštevajo. Oddvojena mišljenja večje važnosti naj se omenijo v dodatnem pojasnilu k resoluciji:
Na svoji seji dne 8. januarja 1934 je sklenil odbor .Pravnika' v baš označenem smislu predlagati občnemu zboru sprejem sledeče resolucije;
Društvo .Pravnik' ugotavlja po svojih na društvenem občnem zboru dne 28. januarja 1934 zbranih članih sledeče:
Po zakonu o začasnem podaljšanju veljavnosti zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov z dne 31. decembra 1931 je nastalo zelo nevšečno stanje: a) ker se je pridržala neenakost in neenotnost zakonitih predpisov o prekrških tako glede materijalnega, kakor tudi procesuaJnega prava, kar moti ljudsko zavest, zlasti ko se pri prekrških pravni instituti pogojne obsodbe in vzgojnih sredstev za mlajše maloletnike ne morejo uporabljati, za starejše maloletnike in odrasle osebe pa pač; b) ker so kriteriji, kateri dejanski stani so še ostali prekrški, kateri pa prešli v prestopke, nejasni, nepregledni in zato težko uporabljivi; c) ker je kone-ksiteta med prekrški in drugimi težje kvalificiranimi zločini izključena.
II. Izdajo edinstvenega, modernega zakona o kaznovanju prekrškov je treba šteti za eno izmed najnujnejših zakonodavnih del na polju pravo-sodstva. Takšen zakon glede kaznovanja prekrškov imej svoj občni del, ki naj se naslanja v glavnem na moderne pridobitve občega Kz., pa tudi svoj posebni del tistih prekrškov, ki naj se kaznujejo po tem posebnem zakonu. Ni da bi bilo v občnem delu treba dati definicijo pojma prekrška, ampak vodilna misel za kvalifikacijo nekega dejanja kot prekršek bodi, da so prekrški v materijalnopravnem pogledu dejanja, ki a) pomenjajo samo abstraktno ogroževanje pravnih dobrin ali pa b) konkretno oškodovanje pravnih dobrin, ako le-te za vzdrževanje pravnega reda niso znatnega pomena. Formalni kriterij višine kazni naj bo spremljajoča posledica materijalnopravne opredelitve bistva prekrškov. Blanketna oblika ni izključena, zahteva pa posebno previdno stilizacijo.
III. Sankcije za prekrške naj bi bile: a) za najlažje primere ukor; b) pretežno: denarna kazen; c) izjemoma zapor za najtežje prekrške, zlasti v povratku.
Od očuvalnih sredstev naj pride v poštev samo izgon v občino pristojnosti, prepoved obiskovanja krčem in pa zaščitni nadzor. Vzgojna sredstva za mlajše maloletnike naj bodo prilagojena onim iz kazenskega zakonika.
IV. Sodstvo za prekrške bodi prepuščeno upravnim oblastvom.
V. Zenačenje doslejšnjih pravnih norm o najnižjih vrstah zločinov iz raznih stranskih zakonov naj se izvrši s splošno določbo, da veljajo določbe edinstvenega zakona o kaznovanju prekrškov tudi za delikte iz stranskih, zlasti upravnopravnih, a ti delikti naj se izrecno kot taki citirajo v prehodnih določbaJi.
•¦96 Razne vesti.
VI. Ta resolucija naj se predloži z dodatnimi pojasnili vred ministrstvu za pravosodje in za notranje stvari, dalje pa tudi bratskim osrednjim društvom hrvatskih in srbskih pravnikov.«
Dodatna pojasnila:
K t. III. Za to, da se določajo kazni redno samo v denarju, so bila mnenja: Bežek, Eberl, Furlan, Grasselli, Maklecov, Munda, Sajovic.
K t. rv. Za to, da se poveri sodstvo o prekrških v prvi in v višji instanci sodiščem, so glasovali: Bežek, Dolenc, Maklecov in Ogrin; mnenje Furlan govori za to, da bi se vršilo sodstvo v prvi instanci pri upravnih oblastvih, v drugi pa pri sodiščih. Mnenje Maklecov se zavzema zlasti za to, da ostani pristojnost glede prekrškov mlajših maloletnikov pri varuškem sodišču. Ostala anketna mnenja (17) so za kompetenco upravnih oblastev.
O tem poročilu je otvoril podpredsednik dr. S a j o v ic (ki je med tem prevzel predsedstvo občnega zbora) debato, ki je bila zelo živahna in katere so se zleisti udeležili dr. Škerlj, dr. Dolenc, dr. žirovnik, dr. Jančič in dr. Furlan. V debati so se zlasti delila mnenja glede kompetence sodstva v pogledu prekrškov in se poudarjali razlogi za kompetenco sodnih, odnosno upravnih oblastev. Resolucija je bila nato sklenjena soglasno, TEizven v točki IV. Za to točko so od navzočih članov glasovali vsi razen 10 članov, ki so zlasti poudarjali, da bi bilo treba upoštevati ta vidik, da so nekateri prekrški taki, da spadajo pred sodišča, drugi prekrški pa taki, ki po svoji materiji spadajo pred upravna oblastva. Trije člani so glasovali proti uporabi očuvalnih odredb.
Nato je podal društveni tajnik dr. Lučovnik naslednje tajniško poročilo:
»Na zadnjem našem občnem zboru se je vsestransko poudarjala potreba, da se število našega članstva pomnoži in zlasti, da se pritegnejo v naš krog naši mladi pravniki — absolventi univerze. Odbor je skušal to tudi na razne načine doseči, zlasti, da je nudil neplačanim pripravnikom »Slovenski Pravnik« za polovično naročnino. Vendar uspeh te altcije žal ni bil zadovoljiv. Ako se upošteva dejstvo, da letno absol-vira veliko število naših dijakov juridično fakulteto in stopa v praktične poklice, je prirastek članstva našega društva naravnost minimalen in tako moramo žal ugotoviti, da število članstva od lanskega leta ni narastlo, temveč se giblje v isti višini kakor leta 1932. Pristopilo je sicer nekaj novih članov, nekaj jih je izstopilo, 10 članov, katere je že omenjal g. predsednik, pa je iz naših vrst pobrala smrt. Pri tem je treba tudi upoštevati, da sorazmerno precejšnje število članov ne plačuje v redu članarine in da so nekateri z njo v zaostanku celo že več let in so torej samo še formalno vpisani kot člani. Naše društvo je tudi v preteklem letu stavilo na razpolago posebno denarno nagrado za dijake o priliki podeljevanja svetosavskih nagrad, vendar je ta nagrada letos ostala neizčrpana, ker se glasom sporočila dekanata juridične fakultete v Ljubljani žal nihče ni udeležil s tozadevnim tematom.
Društveno življenje je bilo zlasti v pretekli poslovni dobi zelo živahno in agilno. — Ena izmed najvažnejših nalog našega društva je bilo lansko leto sodelovanje pri pripravah in organizaciji kongresa pravnikov slovanskih držav v Bratislavi, ki se je vršil meseca septembra lanskega leta. Naše društvo je pri tem odlično sodelovalo v zvezi z ostalimi pravniškimi organizacijami v naši državi in je bilo stalno v stikih s pripravljalnim kongresnim odborom v Bratislavi.   Temeljno podlago za
1
Rdzne vesti. 97
izvedbo programa tega kongresa je tvoril že sestanek večine naših odbornikov in drugih uglednih pravnikov meseca maja lanskega leta, ko je Ljubljano posetil generalni tajnik dr. Barinka iz Bratislave. Po večumi debati in razgovoru z dr. Bafinko so se že takrat postavili načrti za kongres v Bratislavi, ki je postal prava manifestacija slovanske pravniške misli in ki je dosegel vseskozi nepričakovano znanstveno višino. Kritika tega kongresa je bila v vseh resnih inozemskih in domačih listih nad vse laskava. Kot zastopniki našega društva so se udeležili kongresa predsednik, podpredsednik in tajnik in kot referenti so nastopili gg. prof. dr. Metod Dolenc in dr. Stanko Lapajne, ter podban dr. Pirkmajer, kojih referati so bili tudi natisnjeni kot priloga našemu glasilu. Naše društvo se je udeležilo s svojimi publikacijami tudi razstave slovanskih pravniških časopisov in knjig, ki je bila prirejena ob priliki kongresa v Bratislavi in tako je tudi naša pravna literatura prvič javno nastopila na mednarodnem pozorišču. Posebno počeščenje pa je zadobilo društvo, ko je bil naš predsednik dr. Dolenc z vso slovesnostjo promoviran na bratislavski univerzi za častnega doktorja, za kar naj mu bodo ponovno tudi s tega mesta izrečene naše najiskrenejše čestitke. Ideja kongresa pravnikov slovanskih držav je oživotvorjena in je postala realna, ter je naše društvo naprej v stikih z ostalimi organizacijami v svrho priprav za bodoči kongres pravnikov slovanskih držav v Varšavi, ki se bo vršil leta 1936 in naša dolžnost je, da že sedaj pričnemo s podrobnim delom in agitacijo za ta kongres.
Na drugi strani pa je tudi naše društvo že na delu pri organizaciji prihodnjega kongresa jugoslovanskih pravnikov, ki se bo vršil meseca septembra t. 1. v Zagrebu. Na našo inicijativo se je v preteklem mesecu sestal stalni odbor kongresa jugoslovanskih pravnikov v Zagrebu na plenarno sejo, kjer so se na podlagi raznih predlogov in po vsestranski debati določili referati in je naše društvo tudi že predlagalo referente za posamezna temata. Kot vodilno načelo se je osvojilo na naš predlog, da naj se na kongresu predvsem razpravljajo gospodarska vprašanja in pričakovati je, da bo ta odlični zbor doprinesel v teh težkih časih, v katerih živimo, razjasnitve važnih vprašanj iz ekonomske sfere in s tem tudi inicijativne smernice za zakonodajo.
Kar se tiče znanstvenega udejstvovanja v našem društvu, je predvsem omeniti anketo, ki jo je pokrenil odbor glede kaznovanja tako-zvanih prekrškov in o čemer je že poročal g. predsednik. Predavanj je bilo v preteklem letu 8, in sicer so predavali: prof. dr. Ludvik Bohm: »O socijalističnih doktrinah in revizijonizmu o priliki smrti Edvarda Bern-steina«, univ. prof. dr. Metod Dolenc: »O pregledu in praktičnem pomenu kaznivih dejanj iz ekonomske sfere«, namest. viš. drž. tožilca dr. Avgust Munda: »O kazensko pravnih vprašanjih v jugoslovanskem amnestij-skem pravu«, sodnik apelacijskega sodišča v pok. dr. Edvard Pajnič: »O praksi sreskih sodišč po novem grajanskem postopku«, sodnik sreskega sodišča dr. Stojan Bajič: »O mednarodni konferenci dela v ženevi«, univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič: »O načrtnem gospodarstvu«, univ. prof. dr. Alfred šerko: »O travmatični nevrozi«, univ. prof. dr. Metod Dolenc: »O narodno-socijalističnem kazenskem pravu v Nemčiji in o reviziji našega kazenskega zakonika«. Na programu je v letošnji sezoni še nekaj predavanj. Obisk predavanj je bil zadovoljiv.
98 Razne vesti.
Naše glasilo »Slovenski Pravnik« je brez dvoma obdržalo svojo dosedanjo znanstveno višino, pri čemer gre prva zasluga našemu odličnemu uredniku dr. Sajovicu in seveda tudi piscem posameznih člankov, izmed katerih so bili zlasti pomembni za prakso oni, ki obravnavajo najnovejšo zakonodajo. Pri tem mi je omeniti, da je izšla poleg že omenjenih kongresnih referatov kot posebna priloga »Slovenskega Pravnika« večja razprava dr. Pajniča-dr. Munde: »Sistematični pregled pritožb o sodnem kazenskem postopniku«, ki je v praksi naletela na nadvse zadovoljivo pohvalo in uvaževanje. To delo nam je bilo omogočeno izdati z znatno podporo advokatske komore v Ljubljani, za kar naj ji bo ponovno tudi s tega mesta izrečena naša iskrena zahvala. Odbor je tudi sklenil, da bo izdal vsako leto »Slovenskemu Pravniku« tudi originalne platnice v svrho vezave. Z izdajanjem »Slovenskega Pravnika« so združeni veliki stroški in smo razven podpore v znesku 9000 Din, ki smo jo tudi lansko leto prejeli od ministrstva pravde, navezani izključno samo na članarino. Zato je dolžnost članov, da članarino v redu plačujejo in sem mnenja, da naj se oni, ki so že več let v zaostanku s članarino, črtajo kot člani.
Beograjski pravniški časopis »Pravosudje«, ki je našel tudi med slovenskimi pravniki zadovoljiv odmev, je v tovariškem razmerju z našim glasilom in se medsebojno le izpopolnjujeta; pričakovati je, da bo isto stanje nastopilo tudi z na novo se snujočim časopisom »Pravo« v Beogradu.
Naše društvo sodeluje po treh zastopnikih v oživljenem vseučiliškem odseku in je pristopilo kot član k »Društvu prijateljev pravne fakultete v Ljubljani« in s tem tudi podprlo akcijo naše pravne fakultete pri razpečavanju njenih publikacij.
Dne 11. junija lanskega leta se je vršil tradicijonalni pravniški izlet na Celjsko kočo in v Celje, kjer smo se v tovariškem razpoloženju po daljšem času sešli tovariši iz ljubljanskega in celjskega, pa tudi iz mariborskega okrožja. Žal je bilo vreme v Ljubljani pri odhodu vlaka tako skrajno neugodno, da se mnogo ljubljanskih tovarišev izleta ni udeležilo, vendar je bila kljub temu udeležba številna in le prehitro je prišlo slovo v Celju.
Kakor sem že lansko leto poročal glede oživotvorjenja »Advokatskega Vestnika« kot posebne stalne priloge »Slovenskega Pravnika«, tudi v preteklem letu stvar ni napredovala kljub naši zadevni pripravljenosti.
Odbor je imel v preteklem poslovnem letu 8 sej, na katerih so se reševali tekoči posli.
Za bodoče poslovno leto želim v prvi vrsti, da se število članstva v čim večji meri pomnoži in da privabimo v svoj krog zlasti nLiš pravniški naraščaj, od katerega je predvsem odvisen napredek našega društva.«
Za tem poročilom tajnika, ki je bilo soglasno sprejeto, je podal blagajnik dr. Urbane sledeče poročilo:
Dohodki so znašali:
Članarina Din 43.476.30
Prodaja knjig »     1.218.—
Podpore »   19.000.—
Iz kongresnega računa Dubrovnik i»      230.—
Din 63.924.30
Razne vesti. 99
Izdatkisozriašali:
Tiskarna Din 39.192.75
Honorarji » 16.082.—
Ekspedicija » 1.585.—
Upravni stroški » 3.001.76
Nakazilo juridični fakulteti » 600.- -Vrnjene prenočnine iz Kongresnega
računa Dubrovnik » 200.— Kongresni račun Dubrovnik, založeno
za kongres jugoslovanskih pravnikov » 8.710.— Za črtan konto pri Poštni hranilnici
na Dunaju — saldo » 130.44
Din 69.501.95
Ta visoki primanjkljaj je deloma krit s še neporavnano članarino. Obenem predlaga blagajnik, da ostani društvena članarina v dosedanji višini.
Poročilo blagajnika je bilo soglasno sprejeto, nakar je preglednik dr. Žirovnik poročal, da je blagajniško steinje našel v redu in predlagal, da se podeli odboru absolutorij, blagajniku dr. Urbancu s pohvalo. Oba predloga sta bila sprejeta soglasno in je bilo tudi sklenjeno, da ostane članarina v dosedanji višini 60 Din na leto.
Nato je prešel občni zbor k volitvam. Na predlog dr. Munde je bil soglasno per acclamationem izvoljen za predsednika dosedanji predsednik dr. Dolenc in dosedanji odbor ter preglednika.
S tem je bil dnevni red izčrpan in je predsednik zaJcljučil občni zbor.
Kronika društva »Pravnkka«. V zadnjem času so predavali v društvu »Pravniku« sledeči gospodje: dr. Aleksander Bilimovič: ,>0 načrtnem gospodarstvu«, dr. Alfred š e r k o: »O travmatični nevrozi«, dr. Metod Dolenc: »O narodnem socijalističnem kazenskem pravu v Nemčiji in o reviziji našega kazenskega zakonika«, dr. F"ranc Skaberne: »O hišnih (rodbinskih) zadrugah v Jugoslaviji«, dr. Ludvik Bo h m: »O geopolitiki in pravni znanosti« in dr. Josip ž on t ar: »Cerkev in ustavno življenje naših mest.«
Osebne vesti. Izbrana sta bila: za inozemskega člana šafafikove učene družbe v Bratislavi, sekcija za duhovne vede, redni univ. prof. dr. L a p a j n e Stanko, za dopisnega člana srbske akademije v Beogradu univ. prof. dr. Spektorski Evgen. — Za sodnika upravnega sodišča v Celju je postavljen dr. B a v d e k Jožef. Za sodne pristave so postavljeni: dr. Tratnik Vatroslav (Novo mesto), Jug Milan, dr. Dovgan Ivo (Ljubljana), Svetel Viktor (Laško), Petere a Franc (Kočevje). Premeščena sta sodna pristava dr. P o ni p e Leon k okrožnemu sodišču v Ljubljano in dr. F i n ž g a r Alojz k sreskemu sodišču v Celju. — Postavljeni so: za banskega svetnika dravske banovine v Ljubljani Novak Stanko, za policijskega inšpektorja B a t a g e 1 j Anton, premeščen je kot politično-upravni sekretar k banski upravi v Ljubljani ž n i d a r š i č Franc. — Odvetniško pisarno je otvoril K o c m u r Ciril v Ormožu, v Ljubljano se je preselil dr. Česnik Ivo. — Upokojeni so bili: sodnik apelacijskega sodišča dr. S t u h e c Anton, sodniki okrožnega sodišča Mladič Anton, dr. P e i 11 e r Fran, Kozina Jurij, A n 11 o g a Ja-
IGO Razne vesti.
kob, L, e v i č n i k Valentin, prvi državni tožilec dr. Ogoreutz Robert in državni tožilec dr. J a n č i č Ivan. — Umrli so odvetnik dr. S 6 m e n Ludvik, svetnik R e b e k Anton in starešina sreskega sodišča dr. Kobe Emst.
Novi zakonski na<5rti. Tiska se načrt občnega državljanskega zakonika, ki v kratkem izide. Obenem z besedilom zakonskega načrta izide tudi obrazloženje k načrtu, ki ga je sestavil univ. prof. živojin Peric. Univ. profesorju dr. Gregorju Kreku je poverjena naloga, da izdela uvodni zakon k temu zakonu. — Prav tako je izdelan že načrt zakona o prekrških. Ne obsega vseh prekrškov, ker so izločeni iz njega prekrški zoper poljsko, šumsko, lovsko in šolsko policijo, razen tega pa po večini tudi nekateri drugi prekrški kakor zoper društveno, zborovalno, gledališko, kinematografsko, požarno policijo in policijo nad javnimi prireditvami. O načrtu je zahtevalo sedaj ministrstvo oddajo mišljenj. — Nadalje je izgotovljen načrt pomorskega trgovskega zakona. O tem načrtu so oddala svoja mišljenja že pozvane institucije in uradi in je bil na podlagi teh mnenj zakonski načrt izpopolnjen. Pričakovati je, da bo ta načrt predložen v najkrajšem času Narodnemu predstavništvu. Obenem se nadaljuje intenzivno delo na načrtu pomorskega javnega zakona. — Pred kratkim je bil predložen Narodnemu predstavništvu predlog zakona o nepravdnem postopku. Ta načrt temelji deloma na avstrijskem zapuščinskem patentu iz leta 1854, deloma na srbskem zakonu iz leta 1872, imenovanem Pravila o postupanju u nespornim (van-parničnim) delima. Razlikuje se pa od obeh v tem, da skuša zajeti novi zakonski predlog po možnosti vse nepravdne posle, ki so urejeni sedaj s posebnimi predpisi, kakor n. pr. amortizacije, proglasitve za mrtvega, preklice itd.
Juridičeski pregled prenehal izhajati. V zadnji številki zaključenega letnika 1933. bolgarskega pravnega časopisa »Juridičeski Progled« sporoča izdajatelj in lastnik, znani nestor bolgarskih pravnikov, univ. prof. Štefan B o b č e v, da iz gmotnih neprilik preneha, izdajati nadalje svoj časopis. Trudil se je, da bi časopis omogočil še nadalje s tem, da bi se sestavila skupina pravnikov in profesorjev, ki bi zajamčila obstoj časopisu. Pogajanaja pa žal niso uspela. Tako je moral z letošnjim letom prenehati najstarejši bolgarski pravni časopis (izhajal je od 1. 1893), s katerim je bil ^»Slovenski Pravnik« vedno v ozki zvezi. Delimo tudi mi željo g. B o b č e v a, da je letošnji neuspeh samo začasen in da se mu posreči skoro, da izda časopis na novo.
Mednarodni pravniški kongres organizira letos za mesec november kardinalska Kongregacija de Seminariis et studiorum Universitatibus v Rimu. Povod je sedemstoletnica, odkar je izšla zbirka papeških dekretal Gregorja IX., Gregoriana (1. 1234), in so postali odslej papeževi zakoni glavni vir cerkvenega prava. Obenem se bo proslavila štirinajstoletnica izdaje Justinijanovega Kodeksa (izšel v novembru 534). Na kongresu se bodo torej obravnavala vprašanja iz cerkvenega in rimskega prava.