Poštnina plačana v gotovini« Sftev. 7.	V Ljubljani, dne 14. februarja 1923.	Leto XXXVI.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo „Ob£lnska uprava".
Izhaja vsako sredo ob 9. url zjutraj. — Ceaa bi |a 12 Dia. ca pot leta. Za inozemstvo 26 Dia. za pol leta. Posamezne ttevilke se prodajajo po 1 Dia.
Spisi ia dopisi s« poSiljajo: Uredništvu ^Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati psi UpravniStva ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Zahteve slovenskega ljudstva.
(lovor poslanca SuSnikn na zbora zaupnikov SLS.
Priznajmo! Slovcnci smo po ujedinjenju doživeli veliko razočaranje. Verjeli smo bratovskim besedam, aH na žalost smo se varali. Celo cd kralja dana beseda, ki jo je dal v odgovor, ko se mu je izročila adrc-sa, da se bodo sveto čuvale pravice Slovencev in Hrvatov, celo ta beseda ni držala . Odločilni srbski politiki so jo pogazili. Začeli so takoj v početku našega uedinje-nja ščipati našo avtonomijo in centralistična ustava jo je uničila popolnoma.
CENTRALISTIČNA USTAVA — NE-SREČA ZA DRŽAVO.
Ta ustava — kakor to pravi Proiie — je največja nesreča za vso državo. Jaz sem pri tej ustavi sam sodeloval v ustavnem odboru in lahko rečem, da je najslabša med evropskimi državami, izvzemši slabo italijansko reakcionarno francosko ustavo.
Protič pravi, da jo ureditev države glavna hiba te ustave, da so tisti, ki so zanjo glasovali, popolnoma pozabili, da smo tudi Slovenci in Hrvati tu, in so šli preko nas, kakor da je cela država samo Vele-srbija. Vzeli so Slovencem samostojnost ter gospodarsko, kulturno in politično zagotovili nadvlado srbskemu plemenu. In radi tega vsa velika nezadovoljnost in od tod to nesrečno stanje v državi.
POTREBA REVIZIJE.
Ce hočemo odpraviti to nezadovoljstvo, č t hočemo urediti državo tako, da bodo zadovoljni vsi Srbi, Hrvatje in Slovenci, če hočemo živeti skupaj — kar želimo mi in tudi Srbi — potem moramo priti do sporazuma. Do sporazuma pa ni mogoče priti, ako ne popravimo ustave. Zato je prva ia kardinalna točka zahtev slovenskega naroda revizija ustave. (Živahno odobravanje.)
S. L< S. STRANKA DELOVNEGA LJUDSTVA. - MOBILIZACIJA DELA, NE PA BAJONETOVI
Mi Slovcnci nismo narod kapitalistov in bogatinov. Mi smo narod delavcev. Zato hočemo v interesu rnzvoja države tako politiko, da bo prišlo do veljave delo in
Na Kranjskem je naša skrinjica prva.
poštenje, nc pa zvitost in denar. Mi hočemo, da bodi v naši državi, v državi delovnega ljudstva splošna dolžnost dela. Kdor ne dela, naj tudi ne je. Hočemo, da se v tej državi uredi tako, da bo morat vsakdo delati. Ne samo zase, ampak misliti tudi na splošnost. Če se to ne more doseči drugače, naj se pa uvede obvezno delo, kakor v Bolgariji. Samo tako mobilizacijo dela pripoznamo, vsako drugo pa odklanjamo. (Viharno pritrjevanje.) Odklanjamo zato, ker hočemo Slovenci živeti v iniru in vse svoje moči posvetiti gospodarskemu napredku. Mi smo proti vsaki stalni vojski-in zahtevama, da se stalna armada odpravi in da 3e vpelje ljudska brambna dolžnost (milica). Dokler pa to ni mogoče, naj se zniža stalni kader na na;nižjc mogoče število in naj se skrajša službena doba pri vojakih. (Pritrjevanje.) Ogromno denarja, milijarde denarja bi sc s tem prihranilo in zadovoljnost ljudstva bo mnogo večja.
Hočemo, da sc vpelje nov, modem vojaški zakon, ki odgovarja našim kulturnim razmeram in po katerem bo našim fantom zagotovljeno, da morejo služiti v svoji domovini. (Odobravan.e.)
Naša stranka stoji na tem, da jc edina rešitev za nas solidnost in vzajemno delo vseh stanov. Ker smo prepričani, da more do splošne blaginje pripeljati samo skupno, vzajemno delo, zato zagovarjamo pravice vseh stanov in sc zavzemamo za vse stanove.
ZA DOBRO IN DOBRO PLAČANO URA^NIŠTVO.
Glavna krivda, da ni v naši državi reda, da ni pravega miru in zadovoljnosti, je slaba uprava. Imamo mi v Sloveniji dobre in sposobne uradnike, poštene uradnike, ali na žalost tam doli takih ljudi nimajo, Tam so nastavljeni ljudje brez sposobnosti, brez kvalifikacije in nazadnje še podkupljivi. Dobra uprava je odvisna od dobrih uradnikov. Uradnik je pa sposoben in pošten samo tedaj, če je tako plačan, da more živeti. Ker je preveliko število uraclništva, ki ne vrši svoje dolžnosti, zato zahtevamo, da s« nesposobni in kortim-
pirani uradniki odstranijo in naj se z dru« gimi z moderno službeno pragmatiko zago« tove vse pravice, ki gredo vsakemu dru« gemu stanu in naj se obranijo pred vsakim izkoriščanjem in terorjem političnih strank.
Ko smo delali v parlamentu službeno pragmatiko, smo ponavljali, da hočemo dobre uradnike, ki bodo vestno vršili svojo dolžnost in ki se bodo zavedali, da so oni radi ljudstva in nc ljudstvo radi njih,
ZA DOMAČO OBRT.
Mi Slovenci smo gosto naseljeni in imamo le male in srednje kmetije. Marsikdo se težko preživi na svoji zemlji in mo* ra iskati postranskega zaslužka. Zato vidimo, da cvelc pri nas domača industrija in domača obrt. Dolžnost države je, da to domačo industrijo in obrt podpira z vsemi močmi, ker le tako je mogoče, da preprečimo beg z dežele, da preprečimo beg v Ameriko. Pa tudi sicer mora vsaka vlada podpirati srednji stan, ker je ta stan najboljša garancija za dober razvoj gospodarstva v državi. Kajti velekapital je mednarodnega značaja. On gre tudi iz države, če | mu tam kaže več dobička. ! Zahtevamo, da podpira država naše obrtnike, da skrbi za obrtni naraščaj in da skrbi posebno za nižje in srednje obrtno šole.
SLS. ZA DELAVSTVO.
Naši slovenski delavci so trpini, ka* kor so vsi drugi. V tej dobi po vojski in tudi že med vojsko smo opažali, da se jo veliki kapital strašno ojačil in da je danes tako močan, kakor že davno ne. Zasledovali smo veliki boj med kapitalisti in delavci v Angliji in smo videli, da je podlegel delavec. Videli smo boj v Italiji med kapi* talisti, fašisti in delavci in zopet je podlegel delavec.
Boj med kapitalisti in delavci jc dane« tako hud, kakor že davno ne. Zato je nujna socialna zahteva, da mora moderna država storiti vse v varstvo delavstva iu delavcu zagotoviti človeka vredno življenje. (Klici: Tako jel) Danes je pa še vedno tisti gospod, ki ima kapital in detiar, a delavec ima ramo svojo in svojo roko, ka« tero mora prodati gospodarju, Moderna
r
država mora gledati, da tudi ta zadnji iz-rodck suženjstva odpravi s pošteno socialno zakonodajo. (Klici: Tako je!)
Ves čas, kar je bila ta vlada na krmilu, se ni storilo v varstvo delavstva ničesar. Izdala je en sam zakon o zavarovanju delavcev, a še ta zakon ni za nič. Zato jc naša zahteva kot stranke, ki zastopa revno ljudstvo, da sc morajo zajamčiti delavcem z zakonom vse pravice, posebno pa pravica združevanja in organizacije.
Z zakonom se mora določiti čas, preko katerega se ne sme delati. Zahtevamo osemurni delavnik za vse tovarne in rudnike. Naj gredo tisti, ki mislijo, da je mogoče dalj časa delati par sto metrov pod zemljo in naj tam poskušajo trpljenje ubogega delavca. Zahtevamo, da se varujejo otroci pod 14 leti pred izkoriščanjem in da se odpravi nočno delo.
Zahtevamo tudi, da naj ima delavec pri kapitalističnih podjetjih pravico soodloče-vati pri določanju cen in pri prodaji izdelkov in da je udeležen pri dobičku. V ta namen naj se ustanove gospodarski sveti.
ZA KMETIJSKI ZAKON.
Najmočnejši stan je pa kmečki stan. Kdor ima premalo zemlje, jo mora dobiti toliko, kolikor jo potrebuje zase. Prav tako jo mora dobiti tisti, ki jo hoče obdelovati. Zato zahteva moderna doba, da se to vprašanje reši, da se izvedo agrarna reforma. (Klici: Tako jel) Kdor ima veleposestvo, ki ga ne more obdelavati sam, naj odstopi nekaj zemlje onemu, ki jo ima premalo ali pa nič. Agrarna reforma se mora izvršiti, toda pravično.
Ves ta čas, kar je ta vlada, ni izdala niti enega zakc.ia v prospeh kmečkega gospodarstva, niti ga predložila parlamentu.
V današnjem času čutimo vsi posebno pri nas na kmetih pomanjkanje denarja in vsled težkih gospodarskih in trgovskih konjunktur tudi pomanjkanje kredita. Naloga države je, da priskoči slabim na pomoč, da jim posodi potrebna denarna sredstva na nizke obresti in da skrbi za cenen kmečki kredit. Ta kredit naj se pa da na razpolago zadrugam in ne posameznim ljudem, ker izkušnje uče, da vršijo posamezniki s takim denarjem največjo korupcije. Sploh naj država podpira z vsemi močmi zadružništvo.
Nujno zahtevamo, da se Izvede zavarovanje živine, zavarovan je zoper točo, sušo in druge vremenske nezgode.
DAVČNA IN CARINSKA POLITIKA.
Mi Slovenci vidimo, da smo plačali veliko davkov, več davkov, kakor pa Srbi. Spomnim samo na to, da smo v zadnjih desetih mesecih plačali Slovenci, ki nas je en milijon 211,320.000 K davka, Srbi pa, katerih je štiri milijone, nekaj nad '671 milijonov. Nujno zahtevamo izenačenje davkov ca vso državo.
Prav tako moram poudarjati, da je nujna zahteva Slovencev, da se odpravijo davki na življenjske potrebšč;ie. Država naj gleda, da s pametnim gospodarstvom nadomesti to izgubo. (K'ici: Tako jel)
Dalje carinska politika! Ves čas ee je prakticiralo tako, da je prišlo kolikor mogoče veliko denarja v države potom izvozne in uvozne carine i c rina ni šla nikdar za tc:n, da pospešuje narodno gospodarstvo.
21
Vsi se spominjate velike carino na živino in prešiče. In kaj se je doseglo c tem? Ničesar drugega nego io, da je šel ves denar v Bo1 'rad, kjer je izginil potom centralistične up:...... Pri nas na Slovenskem smo pa
imoli od tega veliko škodo in tudi delavcem to ni nič koristilo. (Klici: Res je!)
Kakšna je naša carinska politika, vidimo, ce pogledamo naredbo, s katero jo hotela vlada pomagati našim vinogradnikom, napravila je pogodbo s Češko in je pri tem pokazala, kako je kratkovidna in kako malo pozna Ceho kot trgov-3. Napravila jo pogodbo, po kateri se sme češko pivo uvažati k nam, našo vino se pa . e more izvažati na Češko.
INVALIDI.
Kar se tiče dalje invalidov, moram poudariti, da prav tako zahtevamo, da se invalidskj vprašanje reši, toda pošteno in pravično reši. Mi no poznamo nobenega razločka meti onimi, ki so služili v srbski vojski in med onimi, ki so služili v avstrijski vojski. Vsakdo je vršil svojo dolžnost in kot invalid ima pravico do enako visoke pokojnine.
H koncu moramo jasno in odločno povedati: Mi Slovenci bomo ostali Slovenci in hočemo ostati Slovenci do zadnjega. Mi hočemo ostati katoličani. Te svetinje no damo nikomur in tudi našega lepega jezika si ne pustimo iztrgati od nikogar, kakor je to poudarjal gospod načelnik naše stranke. Naših svetinj nam niso vzeli Turki, niso nam jih vzeli Nemci — in če Bog da — nam ;:ii tudi Srbi ne bodo vzeli. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.)
Poročilo prof. Sušnika so zborovale! sprejeli z velikim navdušenjem in odobra-
va*
Na vsak „ljudski dnevnik" in „L udski tednik" zapiši: Nazaj! Ne spretnem!
Neverjetno je, s kakšnimi bedarijami se da hrvatski kmet voditi Radiču za nos. Ce je obljuba bolj neumna in neverjetna, več pristašev dobi.
19. marca so razglasi republika. Prva taka donebesna bedarija. Radič že tri leta napoveduje republiko in morali bi imeti danes že tri republike, če bi njegove obljube držale. A nikdar še nismo bili tako daleč od republike kot ravno danes in to ravno po Radičevi zaslngi. Ko bi Radie s svojimi poslanci došel v parlamet, bi ne bilo danes te ustave, ki izmozgava in stiska in do golega tlači hrvatskega in slovenskega in srbskega kmeta. Ta ustava je tista, ki je republiko za dogleden čas porinila v ozadje, pomagal pa je uveljaviti to ustavo tisti Radič, ki danes že četrtič določa dan, kdaj se proglasi republika.
In recimo, da Radie proglasi 19. marca republiko. Kaj se bo zgodilo? Vnela se bo grozna meščanska vojna, tekli bi potoki krvi, vasi bi gorele, kmet bi bil ob vse, Radiču pa se bo dobro godilo — če se potem obrne tako ali tako. Kaj smo potem na boljšem kot dane«?
Davkov ne bo, ne žondarnierije! S tem
Radič že šari četrto leto in svetuje ljudem; no davkov plačevati. Poslcdica je bila, da jo bilo nebroj hrvatskih kmetov zaprtih, plačali so visoke kazni in še davke povrh. Radie je medtem sam pridno plačeval davke in bogatil na račun svojih pristašev.
Ali Radič misli, da v njegovi »repub-likk, na katero niti sam resno ne misli, ne bo nobenih davkov? Od česa pa bo taka republika živela? Ali misli, da no bo nobenih žendarjev? Ali bo Radie kar mirno gledal, kako bodo zločinci klali in ropali njegove kmete?
Z avtonomijo bo Slovenija ločena od Hrvatske in bo vsak obmejni promet pretrgan! Trelja bedarija Radičeva, s katero hoče begati belokranjske kmete. Po Radi-čovem bo Slovenija ali samostojna republika ali združena s Hrvatsko. Ce bo samostojna republika, potem bo še bolj odtrgana od Slovenije, kot če bi imeli obe deželi avtonomijo, če pa bo združena s Hrvatsko, potem bomo dobili namesto bclgrajskega centralizma zagrebškega, namesto velesrba Pa-šiča velehrvata Radiča. Zagrebški centralizem pod Radicevo komando bi ravno tako izmozgaval slovenskega kmeta z Belokranj-ci vred, kot ga zdaj belgrajski. Mi pa hočemo biti sami svoji gospodarji sami si dajati postave in odločati o svojem denarju brez Pašiča, pa tudi brez Radica. Avtononinu Slovenija bo imela lahko tesne zveze z avtonomno Hrvatsko in avtonomno Srbijo, ker bo imela okvirne zakone skupne. Zato so vso volivne obljubo Radičevih agentov v Sloveniji toliko vredne kot vse njegove obljube, ki so bile oblečene v mogočne besede, in so imele samo to napako na bi, da se nikdar niso izpolnilo.
Radie agilira na shodili s Hvaljen Isus Hinavec 1 Kadar govori med narodom, tak rat jc veren kristjan, kadar je doma med svojimi, so brez sramu razgali kot zagrizjn svobodomislec.
Radič tekom treh let ni nič inanj yod-
Eiral centralizma kot samostojneži, demo-rati in radikali, zato bodo njegovi «<genti po Sloveniji elabo opravili.
Belokranisko ljudstvo pa svarimo. Zadnjič 60 jih potegnili komunisii in samostojneži, danes po bridki triletni šoli naj pazijo, da jih kdo drugi ne potegne na stran-pota.
GAZELA-milo MS S?DaiboI,,; GAZELA - milo
GAZELA - milo LT9STSUSrt& GAZELA-milo vcenI brer konkn
GUMENE PETE i« GUMENEPOTPLATE
canej« In tralnlja kakor asnanol Najbalja varstvo prati vlagi I m«««1
Vodja samostojnežev odri kmete za en milijon kron.
Nismo mogli verjeti, a je resnično. Gustav Pire, predsednik Kmetijske družbe, polbog samoslojnežev in poleg Puclja glavni njihov general je odri kmete pri prodajanju galice za en milijon kron. To mu je pri seji Kmetijske družbe javno očital glavni tajnik Kmetijske družbe, ki je sam sa-mostojnež. Odborniki Kmetijske družbe so »e seveda morali dalje zanimati za to. Šli so pogledat v računske knjigo in dognali, da je družba koncem majnika lanskega leta kupila 50 vagonov galice, od katerih je obdržal Pire zase 10 vagonov, jo prodajal na Bvojo roko tako drago, da je profitiral pri njej na račun kmetov en milijon kron za svoj žep. Ravnotako je že leta 1921 na ime Kmetijske družbe kupil tudi deset vagonov galice in istotako zase profitiral skoro en milijon kron.
Da »e kakšen privatni trgovec včasih okoristi z ugodno priliko in odere ljudi za kakšen milijon, Je razumljivo, čeprav ne opravičljivo, da pa voditelj samostojnežev tako zlorablja od kmetov mu zaupano me-Bto, je grdobija prve vrste. Kmetje ga posadijo na predsedniški stolec najvažnejše kmetijske strokovne organizacije z namenom in trdnim zaupanjem, da bo nesebično delal zanje, a predsednik pa meeto zlorabi in iste kmete odre ea milijon kron, menda j za hvaležnost, da so mu zaupali tako važno j mesto.
S tem činom so samostojneži zaigrali zadnjo iskrico zaupanja kmetskega stanu in se je zdaj v polni luči pokazalo, da so res, kar je že pred leti trdil Srb Avramovič, da »o slovenski kmetijci gulikože t. j. oderuhi in krvopiji slovenskega kmeta.
Gustav Pire naj takoj odstopi, ker mora biti zaenkrat konec prodajanja in odiranja naših kmetov, kar so z velikim uspe- j hom in koristjo zase uvedli v slovensko politiko ravno samostojneži.
18. marec pa še pride in to je dobro.
Vsako »Domovino" in »Kmetijski j list" vrni pismonoši.
Treznim in pijanim v premislek.
Alkohol in splošna nezadovoljnost.
»Iz pijanosti izvira neka posebna nezadovoljnost srca, Pijancu ni nič všeč, življenje gleda le bolj od črne strani brez upanja. Čuti, da je nesrečen, da nima nikjer veselja, da se zdravje zmanjšuje, da ga moči zapuščajo, da se pogreza v siromaštvo, da nima od nikoder tolažbe, da je nekako zapuščen. Zato je nezadovoljen s seboj, nezadovoljen z vsem 3vetom; pa toži in godrnja in še več pije... Ni zmotno, ako trdimo, da ona posebna nezadovoljnost, ki je sedaj na svetu prevzela nekako vse kroge in stanove, izvira iz preobtlo zaužitega alkohola.« (škof Jeglič L 1910.)
Na Kranjskem je naša skrinjica prva.
Alkohoi in samomor,
»V splošnem smemo reči, da je v Nemčiji največ samomorov tam, kjer se popije največ žganja.« (Dr. Hoppe.) Na 100 samomorov je odpadlo v Nemčiji leta 1911: 7-2 slučaja, v katerih je bil vzrok samomora alkohol, tako da pride v vrsti raznih vzrokov za somomor alkohol na peto mesto.
Alkohol in javni davki.
Pred vojsko smo Slovenci izdali za opojne pijače vsako leto blizu 100 milijonov kron. Zemljiškega davka smo plačevali Slovenci pred vojsko kake 3 milijone kron. Torej 6e je za pijačo izdalo tridesetkrat toliko, (Protialkoholni katekizem, str. 9.) — »V tako vzorno urejeni in razmeroma jako trezni državi, kol j« bila svoj čas militaristična Nemčija, s« j« zmetalo za alkohol nad dvakrat več nego za vojsko in mornarico skupaj in za eno četrtino več, nego za vse druge dri. potrebščine • prvima dvema vred. In če se je to godilo na zeleni vejici, kaj se godi šele na suhem lesu. Skoro v vseh nam bližnjih državah presegajo izdatki za alkohol mnotfokratno vsoto vplačanih davkov in prekašajo vsote celokupne drž, potrebščine. (Dr. Robida.)
Alkohol in davek na alkohol.
»Vsak dinar, ki ga prejme država od vsake merice popitega alkohola, {.lača deset in večkrat toliko za vso nesrečo, za vso bedo, ki jo povzroči tista zadacana merica alkohola pri ljudstvu. Tisti davčno pridobljeni dinar se kruto maščuje z izdatki za bolnice, hiralnice, blaznice, bolniške blagajne, za uničena gospodarstva, za propadle eksistence, za podivjano in zanemarjeno mladino, za ječe in prisilna delavnice, dalje zmanjšano pridobitnostjo, s prikrajšanim življenjem, z manj vrednim vojaškim materialom in z večjo umrljivostjo.« (Dr. Robida.)
Alkohol in delavsko vprašanje.
Na Angleškem je šlo pred vojsko tretjino vseh "delavskih plač za pijačo in na Francoskem so izdali delavci za opojno pijačo vsako leto nad 1000 milijonov kron. Neki socialni politik v Belgiji je pa dejal: »Ko bi hoteli delavci našteti svote, ki jih izmečejo za žganje, shranjevati, bi v 20 letih lahko pokupili vse tovarne, v katerih sedaj delajo.« Podpredsednik livarskih podjetij v Auburne v Severni Ameriki je pa mogel ugotoviti za delavre, odkar je vpeljana protialkoholna postavodaja, sledeče: »Pri nas ni več ljudi, ki bi jemali plačo naprej, kakor je bilo prej v navadi, ljudje delajo vztrajneje in se počutijo mnogo bolje. Po praznikih manjka le malo delavcev; v njihovih družinah so se razmere očividno zboljšale.
Alkohol in potomstvo družin.
Otroci staršev, ki so vdani alkoholu, so slabotni in zanikarai. Mnogo jih umre že v najnežnejši dobi, ker niso življenja zmožni. Demme, otroški zdravnik v Bernu v Švici je opazoval od leta 1878—1890
rtroke 10 planskih in 10 zmernih družin. V družinah staršev pijancev je bilo 57 otrok. Od teh jih je 12 umrlo takoj po rojstvu za življensko slabostjo, 13 pa v prvih mesecih za božjastjo, 6 jih je bilo norih, 16 bolehavih in telesno nerazvitih, le 10 je bilo popolnoma zdravih. Izmed 61 otrok treznih družin so umrli le trije takoj po rojstvu, 2 v prvih mesecih, 6 je bilo bo-lehnih, vsi drugi pa zdravi. — Odporna moč otrok, katerih starši so bili vdani pijači, napram raznim boleznim, osobito pa nalezljivim, je jako majhna. Naglo jih nalezejo in težko prebole. Kar je pa še naj-žalostnejše, otroci takih staršev neredko podedujejo nagnjenje do pijače, so torej rojeni in zaradi tega neozdravnl pijanci, mnogo jih je slaboumnih in bedastih, mnogi trpe na božjasti in drugih živčnih in duševnih boleznih in končajo svoje žalostno življenje po hiralnicah in blaznicah. Marsikateri izmed njih pa je, dasi ne blazen, vendarle duševen slabič, manj vreden človek, vdan zlobnosti in koleba vse življenj«, med ječo in blaznicoc. (Dr. Robida.)
m najsigurne<sa prilika za šieden,ei
Ljudska posojilnica
t Ljubljani, Miklošičeva cesta it. 6 (tik a»
frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge ta vloge v tekočem računu po
5%
brez odbitka rentnega i a invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica. Koncem decembra 1921 je imela nad 100 mlljonov kron hranilnih viog iu nad 1,100.000'— kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipotek« in v tekočem računu.
Županstvom na znanje.
Dogaja se, da se bolniki, ki hočejo biti sprejeti v bolnišnice, odklanjajo največkrat radi tega, ker bolniki nimajo predpisanih dokumentov v redu. Seveda večkrat bolniki niso tega krivi, pač pa županstva, ki jim ne izstavijo pravega dopisa. Večkrat ljudstvo tudi samo ne ve, če je sploh potreba imeti kako pisanje pri sprejemu v bolnišnico. Zvedeli smo, da je za sprejem v vse javne državne bolnice predpisana razkaznica, katero župani, občinski tajniki in drugi svetovalci gotovo že poznajo. Oni pa, ki še ne poznajo tega dokumenta, naj ga pregledajo. Vsak občinski urad naj ima razkaznicev zalogi. Tiskovine se dobe v vsaki knjigarni. Tudi r.aj občinski urad v svojem delokrogu primerno razglasi svojim prebivalcem, da bolnišnice ne sprejmejo bolnikov brez teh predpisanih' razkaznic, katere izstavlja županstvo. Enako naj bi tudi župni uradi obvestili svoje farane o tem ukrepu. Najbolj primeren čas za razglašanje je še vedno bilo po veliki maši pr„d cerkvijo, kjer se nabere velik« ljudstva.
Nadalje bi bilo potrebno opozoriti ljudstvo, naj ne sili v bolnišnico v noenih urah, ko vse poči a in miruje. Tak nočni obiskovalec z /.vonenjem razburi in iz spanja budi druge sobolnike, ki so morebiti z velikim trudom komaj malo zadremali. Privoščimo bolnikom mirno noč in jim ne k redimo spanja I Dovolj je časa po dnevi za sprejem v bolnico, saj so sprejema cel dan od S. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Vendar so nekateri tako brezobzirni, da po dnevu ogledujejo mesto in obiskujejo svoje sorodnike in znance, na večer pa silijo v bolnišnico. Taki bolniki nikakor niso potrebni, da bi se jim odpiralo!
Še na neko brezbrižnost moramo opozoriti širše ljudstvo. Kadar imate doma nedeljo in praznik, takrat ga imajo tudi v bolnišnicah. Če imate doma delopust, je tudi v bolnišnicah. Mnogo se pa pripeti slučajev, da bolnik že več dni doma leži," da, celo več tednov in ravno na nedeljo ga morajo pripeljati v bolnišnico. Bolje bi bilo, da ga pripeljete en dan preje ali pa en dan kasneje, ne ravno v nedeljo ali praznik. Pomisliti je treba, da morajo tudi usmiljenke, strežniki in strežnice obhajati Gospodov dan, iti k sv. maši, biti pri popoldanskih cerkvenih obredih. Pa ne samo to, tudi par
Daloge sadjarskega In vrtnarskega društva.
Sadjarsko društvo se je na svojem občnem zboru 2. tega meseca, kakor smo že poročali, preosnovalo v Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. S tem se je napravil važen korak v dosedanji organizaci ji tega društva, naj potrebuje vrtnarstvo prav tako krepkega pospeševanja kakor sadjarstvo. Vsak, kdor se peča z vrtnarstvom, goji tudi sadno drevje, tako da je v vsakem pogledu upravičeno, da se ti dve gospodarski panogi skupno pospešujeta. Pozdravljati moramo tedaj idejo, da je razširilo sadjarsko društvo svoj delokrog tudi na vrtnarstvo.
Razširjeno drnštvo bo vsestransko vplivalo na povzdigo teh dveh panog, in sicer * tem, da bo nudilo in širilo zmisel za gojenje sadnega drevja, za pridelovanje vrtne zelenjadi, cvetlic in semenja. Skrbelo pa bo tudi za uspešnejši gospodarski razvoj obeh strok in olajšalo članom dobavo sadjarskih in vrtnarskih potrebščin. S pomočjo sadjarstva in vrtnarstva se hoče tudi vplivati na olepšavo kraja in doma. Društvo bo skuhalo doseči svoj smoter z izdajanjem društvenega glasila »Sadjar in vrtnar«, katerega prva številka izide koncem t. m. Nadalje bo društvo prirejalo predavanja, strokovne tečaje, poučne izlete, sadne in vrtnarske razstave ter ustanavljalo drevesnice In druge vrtnarske naprave. 4'
ur oddiha so neobhodno potrebni! Ne kratimo jim tega I Če nam prija v nedeljo oddih, ga zaslužijo tudi drugi. Bodite torej obzirni do teh ljudi, ki vam v bolezni toliko dobrega nudijo!
Zadnje čase je ljubljanska bolnišnica stalno prenapolnjena. Komaj se en bolnik odpusti, že čaka drugi na njegovo posteljo. Zvedeli smo, da je največkrat vzrok ta, ker tudi iz sosednje Štajerske zahajajo v ljubljansko bolnišnico. Zato bi Štajerce opozorili, naj se v prvi vrsti obračajo na domače bolnišnice, ! so v ta nair i zidane. Le če jih domače, štajerske bolnišnice napotijo v ljubljansko, naj gredo v Ljubljano. Le na ta način bo mogoče, da se razbremeni ljubljanska bolnišn'pa. Pa tudi ljudje si prihranijo dolgo pot in drago vožnjo po železnicah. Večkrat je tudi vsa dolga pot brezuspešna, ker bolnika ni mogoče sprejeti vsled prenapolnenja.
Opozarjamo torej županstva, občinske svetovalce, župne urade in vse one, ki imajo stik z ljudstvom, da jih opozore na te nedo-statke in jim pravilno svetujejo v slučaju, če bo kdo rabil pomoč v bolnišnici. Ljudstvo naj se pa doslodno ravna po danih navodilih, da ne bodo snmi sebi in drugim delali neprilik po nepotrebnem.
Društvo hoče pomagati članom s pride-' lovanjem in oddajo sadnega drevja, vrtnih semen, sadik in lepotičnih rastlin ter s preskrbo vrtnarskih potrebščin, zlasti vrtnarskega orod ja, umetnih gnojil in sredstev za zatiranje sadnih in vrtnih škodljivcev. Pomagati hoče tudi z napravo vzornih načrtov za vrtove in sadne nasade. V svojem načrtu ima nadalje ustanovitev in vzdrževanje vrtnarske šole in posredovalnic za sadno trgovino. Slednjič bo društvo zastopalo vse sadjarske in vrstnarske interese napram oblasti in pri zakonodaji.
Te lepe in važne naloge bo moglo društvo uspešno izvrševati v tem slučaju, ako bo našlo dosti odmeva in zaslombe v društvenih članih. Društvo bo razvilo svoje delovanje po vsej Sloveniji in bo ustanovilo podružnice po vseh važnejših krajih, kjer »e bo zglasilo zadostno število članov. Na ustanovitev in smoter novega društva opo-. zarjamo. vse številne prijatelje sadjarstva in vrtnarstva s pozivom, da se pridružijo in pomagajo k povzdigi teh lepih in važnih panog našega gospodarstva.
Gospodarska ©fovesEil«.
CENE.
Zagreb, dne 10. februarja. Postavno baSka oziroma vojvodinska postaja slane: pšenica 447.50 do 462.50, koruza nova 235 do 255, umetno posu-Sena 297.50 do 805, rž 337.50 do 862.50, ječmen za pivovarne 837.50 do 862.50. za krmo 29 5do 805, oves 292.50 do 802.50, fižol pisani 425 do 480, beli 400 do 405; moka pšenična >0< 700 do 725, »2<
675 do 700, >4< 650 do 675, za krmo 250 do *>00 otrobi drobni 170 do 200, debeli 225 do 260 Din!
Novi Sud, dne 10. februarja. Pšenica buslm 437.50; banalska 442.50; ječmen bnški 812.50; oves Laiki 290; oves sreiuski 300; koruzi baška 230-stara koruza 220 ilo '^30; fižol beli baški 100; moka' >0< 662.50 Din.
Cakavee. 1'Jenicu 487.50 do 512.60 Din,- rž 400, ječmen 350, o\es S)-o uo 350, nova koruza «00, sušena koruza 337.50 <1o 345, beli fižol 875 do 412.50, pisani fižol 887.50 <lo 426, moka ž,t. 0 740 mekinje 220 Din.
g Celjski trg. Ceno vseh življenjskih potrebščin so poskočile tekom 14 dni za okoli IU do 20 odstotkov. Cene v dinarjih. Govedina: v mesnicah k« 14 do 15, na trgu 12 do 13, vampi iu pljuča 7, jetra in ledvice 12, loj 15 do 17.50, teleliiia 15 do 10, jetra 15, pljuča 9, svinjina 22.50—25, jet-a in glave 22.50, slanina 30 do 38, mast 40, Sunka 35, prekajeno meso 30 do 32.50, jezik 27.50, klobase: kg hreno- ke 27, sveže kranjske 35, suhe kranjske 1 kom 4.50, kg fine slanine 90. Pii perutnini so ostale cene stare. Liter mleka 8 do 8.50, lig surovega ma la 45, čujnega 65, eno jajce 2 do 2.25. Pijače: liler sla-rega vina 10 do 12, novega 10 do 12, piva G iu žganja 28. Kruh: kg belega 7. Sadja je zelo malo. Špecerijsko blago: kg liave Portoriko 65, Santos 50, Rio 42, kristalnega belega sladkorja 22, v kockali 24, riža 9 do 14, liter namiznega olju 30 do 32, bučnega 32 do 33. Mlevski izdelki: kg moke 00 7.50, 0 7.40, 2 7, 4 6.60, koruzne moke 4.25, ajdove moke 7.25. Kurivo: <i premoga črnega 41, rojavega 22, kubik meter trdih drv 125, mehkih 100.
g Mariborski trg. Cene v dinarjih. Goveja meso I. kg 16, II. 15, III. 14, teletina I. 16, II. 15, prešičie meso 35 do 40, konjsko meso I. 8, II. 7, mleko liter 3-50 do 4. surovo maslo kg 52, 1 jajce 2-25, beli kruh 7-50, črni kruh 6'50, kava I. 65, II. 42, sladkor v prahu 24, pšenica kg 4-50 do 5. rž 4, ječmen 4, oves 3-50, koruza 4, fižol 4 do 5, pšenična moka 0 7-50, 1 7-25, 4 6-75, 6 6-25, sladko seno 100 kjf 225, ovsena slama 175, trda drva 1 m"1 175, mehka drva 120, trboveljski premog 100 ktf 40 do 50, velenjski premoč 26'50 Din.
g Cene v Banatu. V Banatu bo bile nastopne cene (v dinarjih): govedina kg 11 do 16, telelviu 16 do 18, voli žive teže 11, teleta žive tež« <\ svinje, težke nad 200 kg 21 do 22.50, svinjsko m<>«> 24, salo 35, sveža slanina 80, mast 30; par debelih gosi 225; par kokoši 60, 1 jajce 1.75, mleko liter 8; koruza mlo 200. plenica polči.ita 220, Cista 230, moka kg :0 7.25. :2< 7.00, >5- 6.50, :7< 4.50. otrobi 2.00 Din.
DENAR.
Vrednost tujega denarja.
6. febr. 9. febr. 12, febr.
Denar	K v
amerižki dolarji (eden) 338 —
avstrijske krone (sto)	— —
čcšlioslov. krone (ena)	— —
angleški funti (eden)--
francoski franki (eden)	— —
Italijanske lire (ena)	18 40
bolgarski levi (eden) ---
carski rublji (sto)	--
nemške marko (sto)---
romunski leji (eden)--
švicarski frauki (eden)--
poljBke marke (sto)--
mažarske krone (sto)	— —
tj Stanje papirnatega denarja •» Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 22. ja-t riuaria smo imeli za 5012 milijonov 753 tisoč 20 Din papirnatega denaria.
IZVOZ IN UVOZ.
g Iivož iz Slovenije. Padec dinarja in s tem znižanje cen za inozemstvo je znatno oživel izvoz iz Jugoslavije iu tako tudi iz Slovenije. Pred vsem Izvaža Slovenija les in sicer v glavnem v Italijo. Tekom februarja je Slo iz Slovenije preko Jesenic nad 400 vagonov lesa. Povpraševanje po lesu je stalno zelo veliko. Italijanski lesni trgovski agenti so Slovenijo takorejcoč poplavili. Ceno lesu v Sloveniji ho sedaj precej stalno. Nadalje se izvažajo iz Slovenije v precejšnji meri zaklane svinje in suho
v
mr Na Štajerskem je naša skrinjica druga.
irfg sjoooc*xx©ortockvoootrxx>or*xxli ooooooooooocixx»ociojv0oooootfeoooooooooocooottcvoo vuc-is
K v	K v 412 -- 41)0 —
12 40--
20 — 19 20
meso. Mnogo lego gro v Francijo, kjer uvaža našo blago pred vb o m tvrdlca Lavrič v Strasbourgu. Is-totako uvaža omenjena tvrdka mnogo naše žive pe-rotnine. V zadnjem času so je izvozilo od nas tudi nekaj jabolk in kleja v Italijo ter prodiva v Češkoslovaško.
RAZNO.
g Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugem tednu meseca februarja t. 1. sledeče poučne teeajo in predavanja: V nedeljo, dno 11. februarja: 1. V Tržiču v Soli po maši, o živinoreji in o izboljšanju hlevov, živinorejski inštruktor Gregore. 2. V Žalni pri Višnja-gori, po prvi maši v Soli, o sadjereji in o živinoreji, pomočnik okr. ekonoma Jereb. — 8. V Pod-brezju, o dobičkanostnosti čebelarstva, potovalni čebelarski učitelj Olorn. — 4. V Vogljah v šoli ob 10. uri, o umni živinoreji, o izboljšanju hlevov iu gnojišč, pomočnik okrajnega ekonoma Hladnik. 5. V Šenčurju ob 15. uri v Soli: o prašičjereji, o molži in o ravnanju z mlekom za gospodinje, pomočnik okr. ekonoma Hladnik. — 6. V Stari cerkvi, okraj Kočevje, v šoli ob 14. uri, o sadjarsvu in travništvu, pomočnik okr. ekonoma Zdolšek. — 7. Na lirezuiri ob 15. uri, o govedoreji z ozirom na planšarstvo ln sirarslvo, okr. ekonom Sustič. — 8. V Dragatušu po prvi maši v šoli, o kmet. izobrazbi, o gnojenju, pomočnik okr. ekonoma Kenda. — 9. V St. Ilju pod Turjakom, gojenje krmilnih rastlin, uporaba umetnih gnojil, oskrbovanje živine, okr. ekomnn Woraik. — 10. V lio-gatco po prvi maši pri ''ornu, o kletarstvu, pomočnik okr. ekonoma Štamberger. — 11. V Jarenini na Štajerskem, po masi v Soli, o pogreških v domačem kmetijstvu, okr. ekonom Štrekelj. ■— 12. V Rakovrih v Prekmurju v Soli ob 13. uri, o splošnem kmetijstvu, pomočnik okr. ekonoma Pavlica.
g Sejmi za živino it blago v .mošnjiiah pri Semiču se vršo dno 24. februarja, 24. junija iu 29. septembra vsako leto. Sejma dne 12. marca in dne 0. septembra se ne vršita več.
g Vinski sejem v Metliki se je vršil dne 4. februarja; priredila ga je novoustanovljena »Vinarska in sadjarska zadruga«. Razstavljena vina so bila strokovnjaško ocenjena in so bila prvovrstne
kakovosti. Sejem jo obiskalo precej gostilničarjev in več vinskih trgovccv ter je bilo sklenjenih več kupčij.
g Pobiranje zviša ie gosta»čine v Ljubljani. Pokrajinska uprava za Slovenijo je mestni občini ljubljanski dovolila, da sme v letih 1923 in 1924 pobirati gostaščino v Izmeri 10 odstotkov od uradno ugotovljene povprečne najemnine v letih 1921 in 1922, ki tvori podstavo za odmero hišne najmarine za davčno dvoletje 1923 in 1921. Najemnine do vSte-tih 200 Din so gostaščino proste.
g Slovenija in ministrski svet. V raznih listih beremo dnevno, koliko se da za to ln to železniško progo, koliko za ceste, toda Slo-
venija ie popolnoma pozabljena. Za Slovenijo ni denarja. Od Slovenije se zahteva, da plača davke, da sprejema na državne in občinske
Slovenije se zahteva, da plača . sjema na državne in občinske stroške ministra Zupaniča, da molči in voli radikalce in njihove najemnike. S tem je država rešena. Korita so pa sedaj raztegnjena od Triglava do Vardarja.
iS Celjska posojilnica se je preosnovala v delniško družbo. Delniška glavnica se izda v višini 10 milijonov kron. Vse imetje posojilnice preide na delniško družbo, ki iatnči za varnost hranilnih vlog. Tako je zopet ena zadruga prešla v kapitalistične roke.
g Dohodki monopolske takse na vžigalice. Naša največja tovarna vžigalic »Drava« d. d. v Osieku je plačala meseca januarja tega leta 3 milijone 351 tisoč 600 Din iz naslova monopolske pristojbine.
g Za pošteno upravo. Poslanec Jugoslovanskega kluba Pušenjak je dne 7. t. m. v finančnem odboru zahteval, da se naj plačajo uradniki oziroma državni nameščenci tako, aa bodo mogli živ iti človeško življenje. Na drugi strani pa je zahteval, da vrše v polni meri svoje dolžnosti in da so ljudstvu na razpolago. In tako je prav!
g Tri nove tvornico tobaka. V naši državi se osnujejo tri nove tvornice tobaka in sicer v Nišu, Velesu in Smederevu. Niška tvornica dobi najmodernejšo strojo, ki bodo prispeli na račun reparacij iz Nemčije.
g Sol r Romuniji namerava kupiti naša vlada. Vagon soli bo stal 7 do 8 tisoč lejev.
Naš denar v naše hranilnice!
Tedenske novice.
Domače novice.
VOLIVNI SHOD
Slovenske ljudske stranke bo v nedeljo, dne 18. februarja na Brezjah na Gorenjskem ob 2. uri popoldne. Govorih bodo: Janez Brodar, poslanec in načelnik Jug. kmetske zveze; Josip Gostinčar, poslanec in načelnik Delavske zveze; Jakob Jan, bivši poverjenik za kmetijstvo. Somišlje-uikil Polnoštevilno na shod!
d Shod SLS se bo vršil v nedeljo 18. t. m. dopoldan po službi božji v Podbrezju. Govoril bo poslanec Brodar. Shod SLS se bo vršil v nedeljo, 18. t. m. popoldne ob 3. uri v Dupljah pri Jakobu Jegliču.
d Shod v Semiču. V nedeljo dne 18. t. m. po rani sv. maši se vrši shod SLS v Semiču. Na shodu poroča g. poslanec Nemanič in še en govornik. Semiški farani, udeležite 8e shoda polnoštevilno.
d Gospodarsko politični tečaj priredi Kmetska zveza v Št. Jitrju pri Grosupljem dne 18. in 19. t. m. V nedeljo 18. t. m. ob 10. uri dopoldne predavanje o kmetijskih zadrugah; popoldne ob pol treh referat ži-vinozdravnika Černeta. V ponedeljek do-
poldne govor dr. Basaj o denarnem zadružništvu, poslanec Stanovnik o Jugoslovanski kmetski zvezi, njeni organizaciji in njenem namenu; popoldne poroča mlekarski inštruktor g. Franc Krištof, zaključno besedo govori zopet dr. Basaj o naši kmetski mladini in njenih organizacijah. — Za oddaljene udeležence tečaja bo preskrbela tukajšnja Kmetska zveza brezplačno stanovanje. Kdor se do sedaj še ni priglasil, naj se priglasi ob pričetku tečaja. Vabimo kmetske fante in može, da se tečaja v obilnem številu udeleže. — Kmetska zveza v Št. Jurju pri Grosupljem.
d Minister Župauič poroča. Minister Zupanič, plačanec velesrbske centralistične radikalne stranke je došel v Beigrad in poročal o volivnem gibanju. Povedal je, da radikalna stranka v Sloveniji sijajno stoji in se je pohvalil, da bo tudi dr. Susteršič veliko pridobil. Tako oba Pašičeva najemnika v Sloveniji — Zupanič in dr. Susteršič vlečeta velesrbslco gospodo v Belgradu za nos, ki bo 18. marca najdaljši.
d Na lovu za podpisi. Dr. Susteršič ima dva agenta, ki si v potu svojega obraza brusita pete za njegovo stranko in listo. Za listo je potrebno sto podpisov, in teh pri stranki brez pristašev ni tako lahko dobiti. Zato leta posebno eden, železničar B., okrog, lovi ljudi, jih vpeljuje pri dr. Š. in jh nagovarja, naj podpišejo listo. Nekemu je obljubil več tisočakov, če podpiše listo.
Denarja morajo pa dosti imeti ti ljudje, če tako razmetavajo s tisočaki.
d Uganka. Ko so na Dunaju ministro-vali še nemški baroni, je neki takratni odličen in tudi na Dunaju nad vse vpliven politik prinesel od dunajske vlado 8000 K za »Slovenca«. Ko pride ta odlični politik veselega obraza h »Slovencu« s to takrat prav čedno svotico, je rekel, da je to po njegovem posredovanju dunajska vlada poklonila »Slovencu« in da si hoče zato 2000 K pridržati za svoje posredovanje, 6000 K pa izroča »Slovencu«. Gospodje pri Slovencu pa so hvaležno in odločno odklonili vsak dar z Dunaja in tako je denar romal za dijaško kuhinjo. Kdo jc ta nesebični in nepodkupljivi politik? Rešitev uganke v prihodnji številki.
d Cele koše Ljudskega tednika in Ljudskega dnevnika pošilja Pašičev najemnik dr. šusteršič po slovenskih hišah. V obeh listih je glavna vsebina napadanje SLS in njenih zaslužnih voditeljev. List se pošilja brezplačno. Naši ljudje ga pridno vračajo, ker so že enkrat pred tremi leti nasedli velesrbskim hlapcem, danes pa so po centralističnem nasilju tako trpinčeni, da jih nobena stvar več ne premoti. Vsakdo naj napiše na list: Nazaj, ne sprejmem in ga vrni pismonoši.
d Na pustno nedeljo jc .Miklavž nosil. Ko so se to nedeljo zjutraj gospodje duhovniki v Ljubljani prebudili iz spanja in vstali, so dobili na svojih vratih vsak en čedno tiskan izvod dr. šusteršičevega Ljudskega tednika. Ta Miklavž je sicer malo pozen, toda za pustno nedeljo ravno primeren.
d Najmanj štiri milijone kron bo veljal dr. šusteršiča njegov Ljudski dnevnik, » ki ga pošilja brezplačno. Kdo bo plačal te štiri milijone, posebno ker mora v tiskarni vse sproti plačevati, če ne celo naprej. Kari Pollak izjavlja, da ne plačuje nič. Dr. šusteršič zatrjuje, da njegovi ljubljanski prijatelji. Kdo so ti za izgubljeno stvar tako požrtvovalni prijatelji?
d Shodi Slovenske ljudske stranke se vrše po vsej deželi ob veliki udeležbL Ljudstvo po štiriletnem centralističnem trpljenju v ogromni večini umeva, da je edina naša rešitev v avtonomiji — sami moramo biti gospodarji na svoji zemlji — sami si hočemo delati postave in sami razpolagati s svojim denarjem. Volivni shodi so se vršili v Starem trgu pri Ložn, kjer je govoril dr. Korošec, glavni kandidat za Slovenijo, 1000 udeležencem. Tudi shod v Cerknici, kjer je istotako govoril dr. Korošec, je bil sijajno obiskan. Na sestanku zaupnikov v Rakeku je poročal dr. Korošec. Na Brezovici je poslanec Stanovnik krepko odgovarjal Kušarju, ki je prišel shod motit in mu povedal, da v Belgradu skozi dve leti zasedanja niti ust ni odprl. Na Vrhniki je govoril tudi bivši poslanec Stanovnik. V Velikih Poljanah, kjer je bila dosedaj močna postojanka samostojnežev, je govoril kandidat Škulj. Samostojna trdnjava se je močno potresla. Na Svečnico je bil shod na Uršnib selih, v nedeljo 4. t. m. pa v Dragatušn in na Vinici. V nedeljo 11. t. m. »8 je vršil shod v Kovorjn. Govoril je poslanec Brodar, katerega so udeleženci vseh strank napeto poslušali. Nato se je vršil shod v Križali pri Tržiča, kjer je istotako ob veliki

ndeležbi govoril poslanec Brodar. Udele-Eenci V6eh strank so 6oglasno pritrjevali govorniku.
V nedeljo je govoril kandidat Sušnik v Mirni peči, ki je bila do sedaj razkričana kot trdnjava samostojnežev. Samostojneži no bili na shodu navzoči in so uvideli, da je SKS s svojo politiko neizmerno škodovala slovenskemu kmetu. — Isti dan se je vršil ehod v Stranski vasi, občine Šmihel-Sto-piče. Govoril je istotako bivši poslanec Sušnik. Glasovali so razen 7 vsi za njegovo kandidaturo. V Vavti vasi sta priredila shod urednik Radešček in dr. Kulovec. V Podzemlju sta poročala poslanea Nemanič in župnik Baje. Ista dva v Dobličah. V Žalni je priredil dobro uspeli shod kandidat Kremžar, v »t. Petni pri Novem mestu dr. Cešnik. V Tunkah pri Kamniku je govoril kandidat Sfrau. Isti jo imel to nedeljo shod'v Stranjah, kjer so se zborovalei soglasno izrekli za SLS.
d S tem se peča "Ljudski tednik? Dr. Sustferšič.je v prvi številki Ljudskega tednika 30 krat napadel ali veste koga'? .Morda samostojneže, ker so prodali slovenskega kmeta belgrajskeniu centralizmu in izsilili kancelparagraf? Niti enkrat. Morda liberalce, ki zagrizeno sovražijo vse, kar je katoliškega in verskega? Niti enkrat. Morda socialiste, ki naravnost • bogosk rusko pišejo v svoje list;1? Niti enkrat. 'Morila radikalno stranko, ki lioee vse slovenske šole pociriiiti in vsa društva razpustili, slovenski jezik prepovedati ? Niti enkrat. (Pač pa jo v Ljudskem dnevniku hvali). Morda centralistično ustavo, ki nam jo že vzela na stotine' milijonov narodnega premoženja. Niti enkrat. Pač pa pravi v Ljudskem dnev-niku,"da se mora riajpreje izpeljati, potem bomo šele sodili. Pač pa do* 30 krat napade SLS in njeno voditelje, SLS, ki je danes prva boriieljica slovensko avtonomijo in za najobsežnejše pravice slovenskega ljudstva, ki je edina stranka, ki brani pravice katoliške Cerkve in verske šole.
d Treba je centralistično ustavo nujpr-vo izpeljati, pravi dr. iSustcršic, potem bolno šele sodili. Tako izpeljujejo n. pr. cariniki centralistično ustavo na ta način, da celo ponnšeno obleko, ki jo pošiljajo Anie-rikanci svojim revnim sovotlnikom v domovini; dražje za carin i jo kot jo vsa pošiljatev vredna. Zato leži danes na carini polno amerikauske ponošene obleke, ki je nihče ne dvigne. Ko bomo enkrat nagi in bosi, strgani in izmozgani, potem bomo pa sodili, kaj ne, g. dr. šusteršie.
d Orjunci na delu. V Kostanjevici na Hrvatskem jc ob priliki shoda Radičeve stranke prišlo do hudih izgredov. Ko se je zbralo krog 1000 ljudi k shodu, se je navalilo nanje 8000 pravoslavnih, med njimi oboroženi Orjunci. Hišo, v kateri se je imel vršiti shod, so močno poškodovali, istotako so razdejali 82 hiš hrvatskih kmetov, kar $e je razdejati moglo. Istotako so Orjunci vrgli v neko tiskarno v Osijeku bombe in na strojih n pravili velikansko škodo. Ko ee je v Cerkvenici vršil shod republikanske stranke, so orjunci vrgli bombe meti deležence. iVije kmetje so bili ubiti, 4 težko in 14 lahko ranjenih. Taka nasilstva lahko spravijo državo v najtežji v položaj, V meščansko vojsko. Vlada pa se nič ne 61
gane. Tudi v Sloveniji nastopajo Orjunci. Naši fantje in možjo naj bodo povsod pripravljeni. Oe nas oblasti, ki so v to poklicane, ne bodo ščitile, sc bomo pač sami. Odgovornost zato odklanjamo.
d Divjanje Orjuncev. Pribiecvic-Žerja-vovi pretepači so v noči od sobote na nedeljo, vračajoč so od sokolske ma.škerado v Mariboru napadli tiskarno sv. Cirila, v kateri sc tiskajo Slovenski Gospodar, Straža in Glasnik najav. Src. Hišnika Blaža Klavžarja so z revolverjem prisilili k molku, nato so z velikimi kladvi raztolkli veliki stroj za tiskanje časopisov, dva mala tiskarska stroja in na koščke razrezali gonilno jermenje. Policija je aretirala celo vrsto mariborskih orjimcev-sokolašcv, ki mislijo, da bodo z razbijanjem tuje lastnine obdržali na krmilu propadajočo liberalno, stranko. Med voditelji mariborskih Orjuncev so I uredniki in .sotrudniki liberalnega Tabora in uradniki j/, raznih državnih uradov — celo od policije. Kot odgovor se snuje krepka protiorjunska organizacija, ki bo vedela bolj kot naša državna oblast varovati last naših ljudi pred nasilstvem propalih ljudi.
<1 Slabo se jim godi. V Stični pri kolodvoru, gostilna hoje, je imela dne 11. svečana ŠttS volilni shod. Prišli so vsi trije generali: Pucelj, Majcen in Rajer. Govorili so dve uri vse mogoče in nemogoče reči, glavno pa proti SLS in njenim kandidatom. Udeležba jc bila obilna, 200 mož volilcev, toda kopiaj pičla petina je bila samostojnih, vsi drugi so bili pristaši SLS. Mrmranje, medklici in ugovori so bili pogostoraa. Da se vidi, da jc 7 samostojna* res vladna >iri centralistično, -je dokaz, da so Jo ahod vršil v scnci bajonetov, ob osebni navzoč-' nosti g. okrajnega glavarja Podboja. Končno je dobil besedo naš soi. išljenik župan iirjavte in okr. ccštni načelnik iz Drage, ki je v jedrnatem govoru pribil vse zmote SKS. 1. Da jo razredna stranka, zato bolj-ševiška, kor hoče le eno vrsto Jjudi spravi-viti do diktaturo in je vsled tega protikr-1 ščanska; 2. da je Slovenca izdala, ko je gla? sovala za ustavo in s tem pomagala pokopati avtonomije Slovenije; 3. da okraju Višnja gora še ni storila niti eno usluge rasen mogoče ::kancelparagrafai; 4. da Pueclj ni imel toliko srca za kmetu, da, ker ni mogel ali hotel carine na svinje preprečiti, ni izvajal posledic, ampak je vkljub temu ostal na ministrskem stolčku, hi končno 5. da so si naši fantje dobro zapomnili samostojne, ko je poslanec Brodar v parlamentu protestiral proti šikanani napram našim vojakom, a so se mu porogljivo smejali in delali opazke. — Pozval je navzoče, da 18. marca vsi spustijo volilne kroglice v prvo skrinjico, kar so v. ogromno večino pritrdili. Zaupnice Puclju in tovarišem niso dali n« glasovanje, ker so videli že naprej veliko blaniažo. Ljudje so sc navdušeno razhajali. Premnogo bivših SKS je glasno zabavljalo čez navzoče poslance. Zvestih je ostalo prav malo Puceljnu in Rajerju, a šc Isti 60 z izjemo par mož sami bivši liberalci. G. Pu-celj, v okraju Višnja gora no bo šla vaša >samostojna< pšenica v klasje I
d Jasna besed«. Kakor poroča Slovon« ski Narod, jc Pucelj na shodu na Trati v Poljanski dolini jasno in določno izjavil, da samostojna stranka ni za avtonomijo. Sicer nam je to že davno znano, toda vsaka taka izjava samostojnega generala nam je vseeno dobrodošla. Slovenski volivci naj 18. marca to izjavo generala Puclja v polni mo-ri upoštevajo.
d Občni zbor Kmetske zvene v Javorju pod Ljubljano se bo vršil dne 23. februarja 1923 po sv. maši v Javorju v mežnariji, g sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika Okrajne kmetske zveze; 2. Poročila predsednika kmetske zveze v Javorju; 3. poročilo tajnika; 4. volitev predsednika; 5. volitev novega odbora; 6. slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor.
d Koledarček Jugoslovanske kmetske /Tew. Vse one, ki smo jim poslali koledarček Jugoslovansko kmetske zveze in niso potavhaii računa, nujno prosimo, da tO čimpre store, ker moramo plačati v tiskarni. — Tajništvo Jugoslovanske kmetske zveze.
d Vladni pritisk. Vlada ha vse kriplje dela na to, da bi SLS pri volitvah čim manj glusov dobila — zakaj vse druge stranko se dajo kupiti od Bernota do dr. Susteršiča, samo SLS je nedostopna. Zato je volišča, to je le mogla, tako razdelila, du imajo nekatere občine, v katerih ima veliko večino SLS, po več ur daleč na volišče. Toda naši ljudje vedo, da je boljše enkrat iti tri uro daleč volit kot so za vedno pustiti izmo^a-vati belgrajskemu centralizmu.
d 25 letnico službovanja v Preski obhaja č. g. duhovni Svetnik, župnik Brenee. Ob tej priliki so mu priredili fft-rani prisrčno proslavo. Vnctenm in zasluž-neniu gospodu tudi mi iskreno čsstitaino!
d Avioroohilna vožnja so je na progi Ljubljana-Blagovica podražila 20 odstotkov, na ontali progi pa za 25 odstotkov.
d Klektrična železnim v Ljubljani štrajka od srede, 7. t. m. Uprava, ki je na Dunaju, neče uslužbencem povišati plač.
d Umrl jo 12. t. ni. v bolnici usmiljenih bratov frančiškanski provhiejal p. Mariofil Holcčck. Pokojnik jo bil nad vse vnet in otroško pobožen duhovnik. Naj uživa pri Bogn nebeško plačilo I
d limrla je na Veliki Loki pri Trebnjem 26. januarja 1923 Marija Strajnar po dolgotrajni devetletni bolezni, ki jo je preživela v postelji. Pokojnica, ki jo bila dobra mati iu gospodinja, bodi ohranjen lep spo-mini
d Na Vrhtrebnjem v župniji Trebnje je 8. febr, umrl Jožef Novak, p. d. sMartin«. Rojen je bil 21. januarja 1837 in je torej dosegel častitljivo starost 86 let. Bil je mož staro korenine, pa se je živo zanimal za vse dogodke jjo domovini in po širšem svetu. Bil je naročnik Domoljuba od začetka, istotako ud družbe sv. Mohorja od njenega začetka. 30 let je bil ključar podružnice sv. Jakoba na Vrhtrebnjcm. Do zadnjega jo vkljub visoki starosti prihajal s hriba doli v farno cerkev k službi božji. V zadnji bolezni je dejal: fte bom šel v Trebnje, ako
Kmetski denarv liberalnih bankah se uporablja proti kmetu!
ozdravim. Toda nI veS ozdravel; telo Je podleglo pod težo let, duh njegov pa je splaval nad zvezde k Onemu — ki mu ga je vdihnil. Naj vživa mir in blaženost v sv. nebesih I
d Kako se vodi »Čebelica«? Tako se Imenuje drobna knjižica, ki jo je izdala Orlovska podzveza. Dobi se pri Društveni nabavni zadrugi, Ljublja"a, Ljudski dom. Istotam se dobivajo vse potrebne tiskovine za vodstvo »Čebelice«.
d Pevsko društvo Škerjančck, Šmartno ob Savi, priredi v nedeljo 10. februarja žaloigro Sv. Neža in burko Ud oči nosovi, v prostorih teljarne. Začetek točno ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vehi odbor.
— Žalostno ženitovanje. Dne 28. januarja je bila pri Ribnikarjovih v Srednji vasi svatba, na katero je prišel tudi Peter Rotar iz Srednjo vasi, katerega je nahru-lil Jožo Rozman, da ne sme nadaljevati na-piinicc in da ne smo plesati solo. Nato sta se prepirala. Rozmanov brat Ciril je nato odstranil svojega brata s svatbe, toda Jože Rozman in Rotar sta so prepirala še na dvorišču dalje In Rozman jo zabodel Ro-tarja v sreč. Rotar se je zgrudil na tla in umrl. Po uboju je Jože Rozman pobegnil od doma, toda orožniki v Goričah so 2. februarja Rozmana izsledili, aretirali in ga izročili sodišču. .....
pr Ivan Matlčič: Na krvavih poljanah. Trpljenje iu strahote a bojnih pohodov bivšega slovenskega p 1 a u i D s k e ga po) k a. — Strani 272 in 25 »lik. Založila UčiteljHka tiskarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 32 Din. — Izšla jo knjiga, kjer so opisani skoro vsi bojni pohodi bivšega slovenskega planinskega polka o$'.$ryqga' do zadnjega drip sVetovne yojrie.' Pisatelj, ki je živel skoro vos eas. pri j>olku J« fronti kot navaden trpin, opisuje objektivno in živo vso strahote, ki bo jih trpeli naši ljudje, Človeku eo zdi vsa ta groza nekaj neverjetnega, a je vendar tragična resnica, krvava zgodovina, ki jo jo pretrpelo toliko in toliko tisoč naših fantov in mož. V knjigi ;jo naštetih vse polno živih prič, ki osvedočijo k« neovrženo zgodovino tega strašnega trpljenja. Delo izpopolnjuje fie 25 izvirnih slik, ki predstavljajo vso kruto resničnost be-štijalne vojne. Za vse one tisočo in tisoče, kii so pri polku- trpeli, bo <to prava spominska knjiga, zanimiva pa bo tudi sta vse, ki nimajo pojma o grozotah na fronti. Knjiga bo zanimala tudi naše neodrešena brate, ker na njih zemlji se je vršila vsa ta strašna žaloigra iu tudi njim jo delo posvečeno. Kako so razpadali njih domovi, kako so razpadalo cole vasi, kako jo ginila vsa dežela. Pisatelj jo gledal njeno razdejanje, njeno ansužnjenje, v duhu pa vidi tudi njeno odrešenje.
žage in orodje Is Nemčije. Tvrdka O d on Kou t ny, trgovina z orodjem in tehničnimi potrebščinami v Ljubljani, Kolodvorska ulica 37, katera se bavi posebno * uvozom orodja, ima za današnji položaj primeroma dobro založeno ekla-dišie. Ker ni upanja, da ee današnje neugodne razmere v Nemčiji v dogtednem času zberljšajo, s.« opominjajo posebno lesni industrijalci na pravočasno kritje lastne potrebe remšajdskih žag, pil it pile, turpijj i drago, dokler jih ima tvrdka -a takojšnjo dobavo na razpolago, da se izognejo «e-prilikam, katere lahko nastanejo vsled ustavi jen ja obratov,	849
d Kal« ukradeno. V Dolu-Videm M. 12 pri Ljubljani je bilo dno 21. Januarja 1928 Jožefu Go-Btiniarju posestniku i* Beričevega št. 54, ukradeno kolo imunJi* lis ka it. 95.884. Kdor bi dobil tatu, oziroma kolo, dobi primerno nagrado.
d G. L, v? Prejeli smo Vaš dopis, pa ne vemo, odkod je, ker ni niti en kraj imenovan.
gajHSHgtooonmaaoK^^	
| Sirom domovine.	fg
	
H0TEDEU8ICA.
Kaj takega še nismo doživeli, kakor ie bilo v nedeljo, dne 14. januarja, ko smo dobili zvonove. Na treh Itlo okinčanih vozeh smo jih pripeljali. Pred vasjo je bilo »brano vse prebival-itvo vasi. Gosp. župnik je v kratkih besedah po-»dravil avonove ia pomenljive razložil naša «uv-Uva, ki Uh imamo do zvonov, končal je » prošnje, naj Vsemogočni obvaruje »vonove usede prejšnjih. Marsikatere oko jie ie solzilo. Na praznik sv." Antona je avonove slovesno blagoslovil naš rojak č. g. župnik Mikš * TrBtenika v družbi g. dr: Arnojca, inpnika t Ix»gatcn, g. 'Dežela, inpnika v Godovičn iu domačega g. župnika. Hvala vsem, posebno pa g. Mikšu ta vjnešen cerkveni govor. Po sv. maši so avonove potegnili v zvonik in ob S. uri popoldne smo žo lačnli njihove glasove. Zvonove Des 1500 kg, P 740 kg in Ae 460 kg je dobro izdelala Strojna tovarna v Ljubljani. Čast ji I Obesil jih je lelo spretno tovarniški monter g. Jerman. Stroški znašajo 820.000 Uren in bodo kmalu pokriti. Za vas, ki šteje okrog 700 daš, je to naravnost velikodušen dar ia baše, da je velika veČina še »vesta podpora cerkve. Naj vam Beg •bilo povrne, ki »te darovali > dobrim sreem.
BESNICA PRI KRANJU.
Bliža se nam čas volitev. Volivci, zavedajte se, da fe dan volitev odločilen za vas. Spustite kroglico v skrinjico SLS, ne pa v katero izmed nasprotnih centralističnih strank, ki bi vas potem prodale r Belgrad«. Edino v SLS ie vaša rešitev. Pri nas imaato tčdj izobraževalno društvo, o katerem pa ne vem nič dobrega povedati, ker namreč spi, pa ne spanje pravičnega, ampak spanje lenega. Knjižničarja ne poznamo, zato (e pa knjižnica v velikem neredu, Člani jemljejo knjige po svoji volji, ako jih pa prinesejo potem nazai, to {e odvisno od njih dobre volje.
Še nekaj moram omeniti, namreč preobilo zauživanie alkoholnih pijač. V jeseni smo imeli prav obilo sadfa, iz katerega so pa nekateri naknhali mnogo žganja, katerega pa sedaj možje in fantje prav pridno uničujejo, in kar ie še boli žalostno, pomagajo fim tudi neka-fe^e ženska«
Zraven tega imamo na tndi neko zakotno luknjo, kjer sc prodaia ta strup; Notri zahajajo možje in fantje ter zapravljajo zdravje in premoženje. Ako gre človek zvečer mimo te niše, se čuje tako Tsvantanje in kletve, da obide vsakega groza. Kako bodo otroci vzgo-
Sni v tef hiši, si lahko mislimo. Možje in ntje, vzemite v nedeljah popoldne namesto frakeljna dober časopis ali knjigo v roke, pa boste boli zdravi na duši In na telesc.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
4. februarja so priredili Orli akademijo, na kateri so pokazali lepe uspehe svojega dela ▼ zimskih mesecih. Poleg dobro fzvafa-nih prostih vaj so nastopili na bradlji in s več telovadnimi skupinami. Tudi obojni naraščal je dobro nastopal. Spored so lepo poživile izbrane deklamaciie in pevske točke.
V nedeljo, 26, febnwr|a, pa priredi tukajšnji Orlišld krožek akademijo, ki bo .imela zanimiv spored. Prijatelji orlovskega gibanja, pridite polnoštcvilno!
SEMIČ.
Evo vam, dragi bralci »Domoljuba«, par besedi iz naših prijaznih vinskih goric. Pre-
tekli mesec smo Imeli ▼ tukajšnjem društvenem domu tridnevni vinarski tečaj. Udeleže« vali so se ga po večini br. Orli. Zahvala gosp. Podgoršeku in g, dr. Basafu, ki sta s praktičnimi zgledi pokazala, kar sta govorila ia razlagala ter tako vodila tečai pohvalno ia
v	popolno zadovolinost udeležencev.
Obžalovati pa fe, da jc med tnkajšnfiml gospoderii ia vinogradniki tako malo smisla in zanimanja 2a napredek in razvoj umnega praktičnega pridelovanja vina. Zakaf se ce M porabila priložnost pridružiti se udeležencem tečaja? Zakaj ne bi si izpopolnjevali svofega znanja? Človek se uči do groba. Tu ne.velia izgovor, kar so znali moi oče, mojega očeta oče itd., to znam jaz in da ie to nafbolie. Ne. Današnji čas zahteva in potrebnie vedno boli« šib in boli izurjenih ljudi v vsakem, posebne pa v gospodarskem ozira, tako tndi v umnem
Jiraktičnem pridelovanju vina. To znanfe ia znrjenost si je treba pa pridobiti. Ravno tO so nam pa zmožni dati taki tečaji, kot fe bil ta vinarski tečaj, Zanaprej bode redno yaSko leto prirejalo tnfcajinie katoliško izobraževalno društvo take in enake tečaje. Želeti (e te se priporoča, da se tečajev člani tudi udeležujejo ia vsi Usti, Id so Hm tečaji nameafeat.
DOL PRI LJUBLJANI.
Izročamo predalom Domoljuba par stvari, hi ie sam zde priprava« za javno si
1. Najprej sprememba v ivoniku inpne een kve. Prej trije, sedaj štirje Jekleni »vouevi v ubr». nem akordu h, d, t, g poveličujejo lepoto praznikov ter spremljajo umrle iarane na njihovi zadnji poti Vse delo obešanje in preureditve (2 doli ia B uevi gor) je taTršil v popolno aadovoljnost naš demaH Pr. Jerman, m kar m mu župijani ia cerkvene predstojništvo lahko hvaleini tem bolj, ker je »reje osebno delo napravil brezplačno ter še dal aeka| železja iu imel tudi druge sitnosti ia pota. Ni čnda, da ima v tej stroki vedno dovolj naročil ter J« je lepo število »vonov potegnil v uvonike po rasnu krajih Baše domovine.
8. Drugo, manj častno za Del bedi pa venda* omenjeno a namenom, da grdobija zgine. V mislih nam je surovost fantovska v kvantanja ia klet-
vi	. in pa špops. Zlasti »moderna kavarna« na Griča nad Pedgoro, kamor se shajajo prijatelji kapljice ter popivajo cele noči, bi bres škode lahko »ginila. Kako se Je sploh mogla otverlti. kdo ]e dal koas cesijoV
3.	Za bližnje volitve je strank na izbire. Hude za tistega, ki se je navadil obračali plaše po vrta. Naše pošteno ljudstvo ima po ogromni večini le tvojo stranko, ker Mapa le možem odločno krščanskega mišljenja. Težko pa bo v tej zmedi »hirati liberalcem starim Ia mladim, pa ;slabestejnim«. Pritisniti se Pašiču a obenem nastopati v vlogi ljudskega prijatelja, b« trda stvar. Najbolj je }* pogruntal naš T ur k, ki baje agitira okrog, »a »radikale*, ker je od sgoraj sedaj druga sapa. Morda je možakar dobil kohjare na roke, kakor *e slltt, daje pri zadnjih volitvah prišlo nekaj Žerjavovita krone ta volivno pijačo in samostojno navdušenj« v — Beričevo.
4.	šusteršičeve »rtjtnges »o prišle tudi v Del na ogled, pa so »opet romale pohlevno nazaj. ReS »čudo golemo«, kako »e nekdanji hud nasprotnik »rbstva more preleviti v ponižnega hlapca srbskega centralizma. Na to pot mu slovensko ljudstvo ae I« sledilo. Naše želje in pravice, U »i jih hočem« priboriti, »o jasno Izražene v programu Slovenske ljudske stranke. Kdor stoji na tem temelju, je aaH Drugače pa naš naspretaik, četudi je bil nekdaj maš.
Zanima nag Susteršičev list le še tolik«, d*' sam vzbuja pomisleke, kdo ga vtdriuie. Če gre f* na račun države, to je ljudskega denarja, smo mnenja, da ne Pašič, ae njega sluga Sustcrfič nimata pravice državno blagajno »lorabljati »a strankarske namene.
Pa obračun bo le prišel.
ICRHBELNO PRI MOKRONOGU.
Z oiirom na dopis v 6. štev. vašega eeaft lista si dovoljujemo oposoriti dopisnika, da Je ■ zgradbi tukajšnjega doma sila« velik« prip«mog«l tukajšnji č. g. Župnik in ajemu gre torej i« pra« posebna pohvala. On j« prvi ustavil kramp m sgradbo In potem »koii cel čas največ žrtvoval, be«
Na Kranjskem je naša skrinjica prva« H§
ilisi s svojimi delavci, z (lclarnn živino in denarnimi prispevki. Mizarji so bili skozi celo leto Io v župnišču na brani, tudi drugim delavcem se je vsem v župnišču kuhalo. Toliko v pojasnilo, da si kdo stvar ne bo mogoče napačno predstavljal.
SELA PRI KAMNIKU.
V Markovem v Plahutju je strašna draginja. Tisti dan. ko so dobili »ta mlado« v hišo, so prodali enega petelina za ceiih 1463 kron. To jo draginja, da ji ni para! Da pa ue bo prekmalu kakega ski i. a z novimi dat ki, povemo, da dotični petelin Se zdaj možato koraka po domačem dvorišču, denar je pa zginil v požrešno blagajno za društveno dvorano. Tako jc prav, da se tudi na »olicetib«, kjer ni denarja nič škoda in jo vsak tako bogat, ne pozabi višjih iu lepših potreb. Svalje posne-lnajtel Tistega radovedneža pa, ki nas jo zadnjič tako zelo polivali), da so se nam kar sliuo cedilo • in je korajža za celih pot rol zrasla, prav lepo porabimo, kadar bo slovesen blagoslov dvorane. Ako bo sel od doma, mora biti niošnjiček poln »ta plavih« ali pa »teniplanrev«, ker pri nas jc strašna suša iu draginja. Ka prazno hvalo ne d.imo dosti. Torej na veselo stidenje! Kdaj, bomo že pravi čas povedali.
SEM JERNEJ NA DOLENJSKEM.
General :amostojnežev Vale in civilnoporo-čeni živinozdravnik se no zaneseta ua samostojne občinsko odbornike. Strojinov ata iB Pire nimata pri njih kredita. Zato si jo »ogleda« Vale Štel v dolžnost, da sam natančno pregleda občinske račune. Za pomoč si je privzel živinskega zdravnika, ki ima — kakor se kaže — grozne skrbi za občiuo, četudi ne plačuje niti pare občinske doklade. — »Danes pa bomo župana! Sleparija mora na dan!« so si kimali, da jih jo kar okrog srca žgačkala. Ko-jan je pustil vse delo in je cel dan presedel v jčinski pisarili pri peči in čakal, kdaj bosia briht-na in učena Vale ler živiDski zdravnik našla sleparijo v občinskih računih. Samega hrepenenja je bil tako sit, da opoldne še kosit ni šel domov. Po-popolilne jo jo šo primahaJ v veliki skrbi za občim, Krhinov Nace, ki sicer nič davka ne plača. Zelo jih je zanimalo sejmišče. In kaj so našli? Zgražali so se, ker ob sejmih sedem rediteljev povpreč no skoro ravno taliko dobe, kakor dva živinozdr.iv-nika. Valctu ni bilo prav, ker samostojni občinski odbornik Fabjan onih d»eii kolov ob cesti ni zastonj postavil. Vale je iskal tudi nagrado za zatiranje kebrov; ker se pa ni mogel skazafi, koliko jib je ujel, se mu ista ni mogla izplačati. Koncu so je zdela predraga tinta in pa sejmarske mašo. Jo pač hudo, če se človek vtika v stvari, ki mu prav nič mar niso in ki niega prar nič ne stanejo. Kdaj se je še kdo brigal za to, koliko naj on račuua, če gre kam kako kravo pogledati Ker se oba v občinske posle ne razumeta, sta sevo iskala tudi svotc, ki niso občinske in ki ne spadajo v občinski račun. Saj tudi zakona o volivnih imenikih no poznata. Okrožno sodišče jih jo moralo poučiti. Jo pač dokaz, da često lahko čisto priprost kmetski župan več ve kakor taki, ki si samo nekaj domiš-Ijujejo. Konec je bil ta, da »sleparije« ni hotelo biti. Kocjau je vzkliknil: »Torej zopet nič, kamor se vtaknemo, so osmoiimo. Strojinovemu ats in Pi-retn smo pa le malo krivice delali«. Zato Smeno še naprej skupno delali za samostojno kmetsko srečo. Tako stopajo naši samostojneži od smole do smole, četudi bi bili najraje nekaka občina nad občino ali pa nekak višji župan nad pravim županom. Osemnajstega marca bo pa glavni in pravi »štrbunk« samostojnih v morje smole, ii katero no bodo mogli ?eč ven.
KRIŽE PRI TRŽIČU.
Veličasten shod smo imeli preteklo nedoljo, C ne 11. L m. v društveni dvorani. Shod je otroril predsednik krajevnega odbora Sitar. Nato je dal besedo narodnemu poslancu g. Brodarju. Dvorana nabito polna. Nad eno ura in tričetrt so sledili poslušalci njegovemu govoru, posebno so napeto poslušali, ko je i/ipove.Ioval, lcaj hoče vse izvesti centralistični sistem. Sklenili so, da kaj tacega ne sme priti, kar bodo pokazali na dan 18. marca. Navzoče sa bile vse stranke. Ob konca govora se je sklicatelj govornika zahvalil ter mu obenem ljudstvo zaklicalo: Bo ga živil Nato so se sprejele sledeče resolucijo in sicer soglasno:: Zborovale!, zbrani na javnem shodu v Krizah, protestiramo proti sedanjemu davčnemu sistemu in odločno zahtevama izenačenja davkov, da bomo vsi enako plačevali, ne pa tako, kakor do sedaj, da pride v Srbiji povprečno na osebo 94 dinarjev, v Sloveniji pa
5*
211 Din. — Davkoplačevalci, podvrženi poslovnemu in dohodninskemu davku, odločno zahtevamo, naj zakon še toliko velja, kolikor jc zavit, ker moram« povečini vse naprej plačevati, i i citcu dobimo plačilne pole od davčnega referata iz Kranja. — Zborovale!, zbrani na javnem shodu, izrekamo Jugoslovanskemu klubu {.opolno zahvalo in prosimo, da stoji na svojem dosedanjem stališču ter odločuo zahteva revizijo ustave in da si pribori avtonomijo.
IZ SELŠKE DOLINE.
Dolgo že ni bilo pravega dopisa v Domoljubu iz Selške doline. Sedaj pa se jo izvršil zloben napad v »Slov. Narodu« na zadružništvo v Selški do-jini. Laž in budalost! Dokaiiino! šo vedno goviri o klerikalcih, šo vodno starega avstrijskega klerikalnega zmaja za ušesa vieče. Staro šole jo še. Za kakšen boj gre, kakšna nevarnost je danes? Ali ni nevarnost, da vsi Slovenci, da vse naše slovensko, klerikalno ali liberalno premoženje, vse gospodarsko življenje utone v centralističnem, velesrbskem morju? 0 zadružništvu nima niti pojma! Zadružništvo ni koristolovstvo — koritarstvo, zadružništvo je solidarnost, je vzajemnost, vzajemna pomoč. — Nadalje očita zahrbten Iiii'"skač, da je vcčmilijousko premoženje »Sodarske zadruge« na Oešnjici v nevarnosti? Oudi gospodarijo bolševiki? Bleda zavist in hinavščina! Dobri načelnik, umiri sc! Vsaj se še večjemu gospodu, ljubljanskemu županu ta pregreha natvozuje in se razglaša. Premoženje Sodar-ske zadruge in centrale je še vodno v dobrem stanju, seveda bi ga kak zasebnik v svoj žep rad zbasal. — Pa se ni v teh za lesno kupčijo ugodnih ču-sih zadosti pomnožilo? Da, to bi iiila naloga lesno zadruge na Cešnjlci. l'a kaj je storilo staro vodstvo, katero dopisnik (ako hvali, ki ni imelo pravega zadružnega duha kakor on ne? V najbolj ugoduem trenotku za kupčijo je zadrugo uničilo, »pravilo denar v zasebne žepe, nepravilno izključijo Sodarsko zadrugo in posojilnic« — brez odškodnine, in vo-likeniu kapitalu poklon naredilo. S (cm je dnlo tako puhujšljiv zgled — v zadružnem pomenu — kakor sinovi, ki lastno mater oropajo in umore, bogat sosed jo pa pokoplje. — Pa dopisnik kakor zaspana šibila hoče tudi prerokovati, da bo Selško dolino vrag vzel — Mi pa pravimo: Naj hodi še pridno v šoto, da se bo naučil prerokovati; res je peščici
ljudi vrag odnesel čez Hrastn>k krSčans&o'.....>-
nost in možatost, ostala pa je še dosti značajnih mož, ki bodo Selško Jalino branili in ostanek zagotovili. Požrtvovalnega dela za ljudski blagor je treba, ne pa hujskarij. Za odpaduištvo in ova-duštvo pa nikjer ne marajo, tudi v Selški dolini ne.
STARI TRG PRI LOŽU.
V	nedeljo so igrali pri nas fantje iz Blok lepo igro Egiptovski Jožef. Tu in tam nas je ganila do solz. Le škoda, da so razen kralja vsi pretibo govorili. Vendar kljub tej napaki sc je vsem zelo do-padla. Mnogi so hiteli: »Jej, kako je to lepo, pri nas pa ziniraj samo štrainajo. Hotel! so reči, da igrajo pri nas same zaljubljene. Res je to. Preveč zaljubljene igrajo, pa zmiraj. Ko bi bila vsaj včasih kaka sprememba. Tistega ogabnega objemanja na odru smo res že siti. Kaj je treba tega na kmetih. Kakšen dobiček imajo od take igre mladi fantjo in dekleta? Te reči so morda dobre za mesta (tudi ne! Op. ur.), na deželi bi pa lahko brez vsake škodo izostale. Vse to, pa še veliko več je res, kar piše zadnji Bogoljub o tem. Ko sem to bral, sem takoi mislil na Stari trg in rekel: Bogoljubu hočem pomagati v Domoljubu. — V naši dolini imamo dvojne igralce, naše in pa nasprotne. Pa se prav nič ne ločijo glede prirejanja iger v izobraževanju ljudstvo. Oboji se menda kosaj«, kje se bedo bolj objemali na odru. Samo v tem smo mi na boljšem, da plesov še ne prirejamo, pa tudi to bo še šča-ma prišlo, saj v igrah smo jih že došli. Katoliška društva, igrajte bolj katoliško!
JAVOR POD LJUBLJANO.
V	pelek, dne 2. februarja 1923 je priredila Okrajna kmetska zveza političen shod. Poročal je g. župan Trebeljevski, ki nam je razložil politični položaj. Ljndje so v velikem številu poslušali govornika in mu dali prav. Posebno je govornik bičal samostojne, ki so svoje volivce tako kruto preva. rali, da je grdo. Rekli so: le kmet kmeta, kmetje boste sami gospodarji, majhne davke bosto imeli, pri vojakih ne bo treba služiti, lo nas volite, boste dobili koruze, moke, sploh kar cela nebesa so nam
obetali oni, ki jih je stranka najela in plačala. Tudi pri nns so hvalili svojo stranko. Agitator ii Ue-1 sence je zelo agitira lin veliko obetal. Na shod smo 1 ga povabili, da bi javno dokazal program &vUj0 stranke, pa ga ni bil«. Zakaj, ne vemo, morda jo I program tako plesniv, da se ni upal pred ljudi , ' njim, kar jo žalostno. Koncem shoda smo sklenili da so mora vršili občni zbor še ta mesec in sin« j dali na znanje, da bo v Domoljubu objavljen 6pu. ! red občnega zbora iu čas, kdaj so vrši. Zdaj pa šo ! nekaj: nekdo se je izrekel, da to ni kmetska zveza, ampak fantovska. Pa saj je v odboru 8 mož in samo dva fanta. Dotični je še celo predlagal fanta za tajniku, da jo pa tudi fant predsednik, je pa zato, ker so iu«žje odborniki pri 6eji tako sklenili in je moral sprejeti, ker drug se je vsakdo branil. Oc imate kaj zoper to, bo v kratkem občni zbor in volitev na-vega odbora, in lahko preberete. ■
I	V KRŠKI VASI PRI BREŽICAH
' je imel Rajar zaupni sestanek. V spomin na to j« nekdo zložil tu-le pesem, ki sc poje kakor tista lUozdič jc že zelen«:
liajar jc kaudidat, mika ga v Ueligrad, rod bi kmetije« prodal če enkrat.
Rajar žo raja nam, med nas prihaja sam, varati kmeta ga prav nič ni sram!
Rajar nam govori: »Mene volite vsi! Vam ne al meni to dobro stori.. .€
Nas je odgovor tak:
»S u š n i k jc naš možaki
Rajar pa zgini
čez slednji naš prag k
ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
Predavanje o davčni reformi, ki ga je priredila tukajšna Obrtna zveza — je bilo dobro obiskano — in so poslušalci z velikim zanimanj ' sledili predavatelju g. Joško Pircu, ki je težka ' snov znal tako poijnbuo razviti, da so ga lahko t si razumeli. Kot je tozadevna tvarina zelo obširna, so drugi del predavanja vrši to nedeljo 18. t m, — in sicer — ker ni drugod primernega prostora, v mizarski delavnici Erman & Arhar v 81. Vidu št. 4. Ker je tvarina za vse davkoplačevalce silno važna, slasti; ker bo gosp. predavatelj i zgledi in vzorci pokazal, kako se napove dohodnina, ponovno opozarjamo na oblino udeležbo. Začetek točno oh 3. uri popoldne. — Obrtna zveza.
Čebelica.
Vesela slika, ki jo v teh težkih časih lahko opazujemo vsepovsod med Slovenci, je žalosten pojav našega življenja, je žalostna črta nagega značaja in našega mišljenja. Predpust, koliko plesov in pijače, koliko praznikov, koliko noči preplesanih, pre-pitih.Svatba, koliko vina popitega, koliko človeka nevredne zabave. Fantje gredo v vojake, koliko pijavnosti in surovosti, koliko žalostnih omahujočih postav mesto mesto krepkih fantov, mesto junakov.
Ali je ni sile, ali je ni nesreče, ki bi nas okrenila na boljšo pot, ki bi nas spametovala, ki bi obrnila naše mišljenje k pameti? Ali ga ni proroka, ki bi nam z močnim glasom zavpil: »Narod, uničuješ se, narod slovenski, sam si koplješ grob!« So taki preroki, toda ne poslušamo jih, pišejo nam lepe stvari o treznosti, o varčnosti, o gospodarskem napredku, toda ne beremo, ker ni časa, ker moramo na ve-
W Na Štajerskem je naša skrinjica druga.
»elico, na ples, v gostilno. Zvonijo pepel-nični zvonovi in opominjajo k treznosti, k pameti, k pepelenju, toda tedaj še bolj vzkipi pijača in veselje, še bolj se poživi ples, še bolj zaškriplje harmonika, da bi vse to prevpilo in preglušilo pamet, vest, pepelnični zvon.
Mladina slovenska, mogoče je danes na pepelnično sredo bolj dostopno tvoje srce za pametno besedo, za dober nasvet, mogoče jc danes našel odmev v tvojem srcu pepelnični zvon in prtflo streznenje. Zato poslušaj danes to-le besedo; Bodočnost naroda je v rokah mladine. Kakršna mladina, tak narodi Slovenskemu narodu je treba lepšega življenja, človeka bolj vrednega življenja, "ego ga živi danes, ko ima na tisoče plesov in zabav, ko zapravi stotine milijonov na alkoholu in veselja-čenju, pri vsem tem pa živi v bedi, v revščini, v temi, v nevednosti. Pot k lepšemu, človeka bolj vrednemu življenju pa je izobrazba in vzgoja, izobrazba uma, vzgoja volje in srca. Zato napravi, mladina slovenska. danes Irden sklep in preokreni svojo pot od zabavišča in gostilne, po kateri te boli glava, v dom, kjer se ti nudi izobrazba in prava zabava, v izobraževalno društvo, v orlovski odsek ali orliški krožek, v domače pevsko društvo aH glasbeni odsek, v dramatični odsek itd. Tu najdeš zabave, ki ti bo v korist, tu najdeš veselje, po katerem te ne bo bolela glava in žep.
Da, rav"o v žepu, ravno o denarju moramo spregovoriti na pepelnično sredo resno besedo. Mi smo tako radi vzvišeni nad vsakdanjostjo, smo tako idealni, da mnogokrat izgubimo tla pod nogami. Sko-ro sramotno sc nam zdi, da bi mlad človek bil varčen, da bi mlad človek imel kaj gospodarskega smisla. In ako nam starši očitajo, da smo zapravljive!, da se nam denar ne smili, občutimo to skoro kot pohvalo. Zelo radi pa imamo denar, ako rabimo za zabavo in tedaj po navadi starši nimajo prej miru, da nam odrinejo tiste kronice, ki jih je treba za veselico, za gostilno. Koliko sposobnosti pokažemo po navadi v teh razgovorih in v teh prepirih s starši, da pridemo do de^rja. Kako malo pa se nam ta denar smili in kako z lahkoto ga zapravimo v enem večeru, v eni gostilni!
Res jc, da mora mladina biti idealna, ravno tako pa je tudi res, da se mora mladina že zgodaj vaditi na čisto realne stvari, že zgodaj mora začeti misliti in delati gospodarsko, že zgodaj mora znati ceniti vrednost denarja. In za to vzgojo naj ne skrbi le dom. Za gospodarsko vzgofo mora pripravljati tudi društvo. Ako imamo v našem društvu razne odseke za glasbo, za petje, za dramatiko, za telovadbo itd., zakaj ne bi imeli tudi posebnega odseka za gospodarsko vzgojo, za vzgojo' k varčnosti, t. j. »Čebelice«, Ravno zato, ker se v društvih izobražujejo In vzgajajo bodoči gospodarji in bodoče gospodinje, imajo društva prav posebno nalogo dajati tudi gospodarsko in gospodinjsko vzgojo. Temelj gospodarski in gospodinjski vzgoji pa je vzgoja k varčnosti! »Čebelico« imenujemo ta odsek v društvu
zato, ker fe vzor čebelica, ki zbira pridno, vztrajno sladki, dišeči med za zimo. Ali "as ne uči ta vzor najlepše, kako je treba s trudom, ne plašeč se znoja, zbirati in hraniti tcclaj, ko je čas, tedaj, ko imamo še sile in moči, tedaj, ko nam še sveti solnce? In ali nas ne uči čebelica, da je treba biti v majhnem zvest, da sc v malih kapljicah zbirajo veliki zakladi!
Dolžnost in odgovornost', to sta tisti dve načeli, ki nas vodita pri vzgoji k varčnosti, če pogledate nekoliko okrog, kolikokrat boste našli ljudi, ki se niso pravočasno zavedli svoje dolžnosti in svoje odgovornosti in so danes siromaki. Danes hodijo od hiše do hiše in prenočujejo po hlevih. Danes so breme javni dobrodelnosti in občinam. Ravno Slovenci imamo teh revežev, ki so po navadi svoja mlada leta in svoje mlade sile zaveseljačili in zapravili, največji procent, Naj bodo »Čebelice« v naših društvih in v orlovskih odsekih tista ognjišča, ki bodo zbirala okoli sebe mladino in jim vlivala v srce smisel za varčnost, jih učila, da je treba zbirati in delati tedaj, ko je solnce visoko, ko je še svetel dan, da bodo vživali potem sladke, dišeče sadove svoje pridnosti in varčnosti, ki bo prišel večer, ko bo prišla zima starih let, ko ne bo več sil za delo.
Zgodba gorenjskega kmeta.
Poslušaj me, današnji svet, za slabo stvar prehitro vnet, povedal bom, kak mož sem bil, ko »samostojne« sem volil.
Celo tobak so podražili, da kmetje bi ga ne kadili, in kadar v prodajalno grem, da vse je dražje — to izvem.
Moj sin je pisal od vojakov: »Storite, očka, par korakov, ni treba iti v Belgrad, saj bližje kdo pomore rad.«
Potrkal rahlo sem na vrata, odpre mi samostojni ata. — »Aha, tvoj fant...« veli hladno, »no, sile menda mu ne bo!«
Volivni dan se zopet bliža; no, ta naj samostojne, križal Sami naj ležejo zdaj v grob; pregovor pravi: Zob za zob!
Volivni shod je bil pri fari, nekdo je vpil, da ne slepari, »Volite kmeta,« je dejal, »drugače vrag vas bo pobral.«
»Le samostojna kmetska stranka« tako je kričal brez prestanka — »le ta ima srce za vas, le njej — volivci! — dajte glas.«
»Hudirja, ta bo svet popravil!« navdušen je nekdo dostavil. »Tovariši, le za menoj!« In šel sem z njim v volivni boj..
Od tega leto je minilo, pa veste, kaj se je zgodilo —; nikjer obljubljenih dobrot, a vedno več je nas — sirot.
Draginja raste, kmet propada, in delavec z družino strada; izvozničar pa bogati, na kmetov se račun redi.
Umazani so ti opravki, izdatki rastejo in davki; nesrečni centralizem žre, množi nesrečo in gorje.
Ker so povišali carino, v izgubo sem prodal živino in zraven še prašičev par — dobiček spravil je mesar.
Pod krivo jelko.
Povesi iz Meiernikove dobe.
Spisal t Peter bohinjec.
(Dalje.)
V.
Tam pod Pečmi nad Pivko so se zbirali ponočni gostje. Sunkarica je držala v roki pel aržatov, ki jih je odrezala kmeticam na sejmu, šavsov Slefan jc nosil pod pazduho velik kos usnja, Maii jožek jc oprtal zaklanega košlruna, Mrčanova Mica je imela za pasom velik lonec slanine.
Tudi kapitan Tacman kmalu pripelje svoj tovaršijo. Grogova Mica jp mogočno tožljala s rebrnim'denarjem in Travnova Jera jc objemala lep kos merljana.
»Dobro ste opravili. Vsi gremo v Spod* nje Duplje. Pri Mokarju bomo tehtali in delili. Le H se pripravi, Travnov Janez, da odrineš v Šenčur. Splazi se kako v cerkev, in potisni podobo sv. )urja niže, da se zmaj ne bo videl po cerkvi. Napis zgoraj izbriSi in namesto sv. Jurij, nariši: »Sv. Martin«, če imaš kaj zlata pri rokah, tudi pozlati črke in jih povečaj, da bodo pač vsakemu prišle na vid. Zdolaj v kotu pa povečaj in pobar« vaj ime Geceljevo. Tvoja hči Jera naj gre s tabo.« Tako jc ukazoval Tacman.
»Težka naloga, kapitani Ali poskusil bom,« odvrne Travnov. Dve leli mi ne bol spregledal ječe, kakor cesarica, ki sem i iztesal na Gradiški lepo zibelko za malega Francka, pač pa boš prihranil pri Mokarjevf tehtnici moj delež.«
»Ti dobiš od vsake reči dva deleža, Janezi« odgovori Tacman, »samo da izpelje! moj načri.«
In Tacman odrine s svojo četo. Nekaf jih je šlo čez Udni boril, nekaj po poljskih stezah, nekaj po cesli.
Mokar je že spal, ko ga pokličejo po* nočni vasovalci. Hitro napravi luč in hiif odpirat vrata. Veselil se je tudi on svojega deleža.
PF" Na Kranjskem je naša skrinjica prva«
Rokomavhi porinejo leseno toporišče burkelj v luknjo v zidu in nalagajo na železne rogovile nakradeno blago, dokler se toporišče ne prelomi. In ko se prelomi, za-kliče Tacman: *Renk — renk«, lo je: stol nli cent.
Mokar nasaja burklje, kapitan po šteje v rokovnjaškem jeziku: On, don, tron, sipe, lipe, bele, baše, kupe, grude, renk.
Ko so več toporišč od burkelj polomili, bo si stote porazdelili. Odšli so v lemno noč, da užijejo, kar so nakradli in naropali. I.e Tacman izbere nekaj sprelnejših in odrine proti Naklu.
»Nocoj moramo še pobrali sv. Petru v Nakelski cerkvi nekoliko prihrankov, župniku pa preskrbeti nekaj jeze. To je izrecna volja našega harambaše,« reče spotoma Tacman svojim tovarišem.
»Fundež ima premalo orodja pri sebi, samo viterhe,« reče Polonjek.
. »Nič ne dene. Nakelski kovač je tako napol naš in nam da, kar hočemo. Sicer pa bomo rabili samo viterhe. Drugo orodje ni varno, ker je cerkev preblizo hiš,« odvrne kapitan.
Mesec je izginil na nebu in tema je za-
vladala, ko Fundežkin Tomaž porine vitrrh skozi ključavnico stranskih cerkvenih vral. Lalikoma odpre vrata in Tacman takoj zapazi hrastov šlor, v katerega so ljudje spuščali novce. Kakor bi mignil, odtrga železni nakov in pobere novce iz pušice. Fundež odpre ludi zakristijska vrata, Polonjek od-I pira predale pri omari za parainerile, Savsov ! Šlefan pa pobira kelihe iz omare.
Kar se začuje zunaj na ulicah: »Tatje ! so v cerkvi!«
Ponočni siražniki, Karpucelj, Črnilec in Kenda so se približali in ko zapazijo odprla vrata, začno vpiti. Ni jim prišlo na um, da bi molčali in zaprli cerkev. Rokovnjači so postali pozorni in so jo hitro pobrisali z malim plenom čez vrlove v gozd.
Nnklanci so se vzbudili in se shajali na vasi. Nabrala se je velika množica, ali ke-lihov ni bilo več in ne rokovnjačev.
?.upnik je žalosten hodil z lučjo po cerkvi in se jezil nad stražniki, ki so bili tako nerodni ali plašljivi:
»Kozjek je vendar-le poštenjak, kakor vidim,« je godrnjal sam pri sebi in izginil v župnišče.
(Dalje.)
Bremen - New York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosni po udobnosti, čistoči in po
izborni oskrbi. Nagle in varne ladje! „George Washingion"	„Anierica"
,Pres/dent Rooseve/t"
, Prest dent Harditig'
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. list. 146.
UNITED STATES U
Generalno zastopstvo za Jug-osia.viJo:
Belgrad, Palata Beogradske Zadruge.

zakonski par za obdelovanje male kmetije
Plača dobra, stanovanje prosto. Pridni in testni, v sadjereji, vrtnarstvu in trtoreji izurjeni naj pošljejo ponudbe na
Aleks PodTinec
tovarna usnja, RADEČE p. Zidanemmostu ■BBBflBBBBBBflaBaaHBBBBflBa
Dobro ohranjen
IR ceno prodam.
Vprašanja pod šifro: »HERMF.S 473 na upravni-štvo »Domoljuba«.	743
pridnega, poštenega, »čem za ŽAGO na DVE REZILI (klinji). Stanovanje in drva zastonj. Prednost imajo neoženjeni Ponudbe sprejema JANEZ PAPLER, lesni trgovec in lastnik žage, ZGORNJA BESNICA štev. 47 pri Kranju.	783
POZOR1
Naprodaj j« takoj
POZORI
lepo kmečko posestvo
po zelo nizki ceni radi odpotovanja ali pa se odda ▼ najem. Ponudbe na upravo lista pod ^Posestvo«,
Ena stcklcnica Elzafiiili nadomesti 3 Mm Irnkesa pija!
Vsebina to naredi T
Sestava Eellerjevoga Elzafluidaiz najinočuejših esencev zdravilnih r.eiiSč, cvetja, korenin in listja x najfinejšim destilatoni žganja je že čez 26 let vzrok zaiivalnosti nehroj-nih ljudi v vseh delih sveta, ker jim kakor doner prijatelj v teikih dneh bolečine prežene. Imate boleč.ne v udih? V hrbtu? Zoboboi? Nahod?Ste slabi, prenapeti,izmnčeniin preveč o bču tlj i vi? Žel i te dober kosmetikumza zobe,zobno meso, lice, glavo ? Ali želite v vseh priložnostih imeti zanesljivo sredstvo v hiši? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid? Kmalu bodste rekli tudi vis
TO JE M^JBOUSi KAR SEM KEDfti OKUŠAL!
Je veliko močuejši in izdatnejši kakor francosko žganje iu najboijie sredstvo t« vrsto I V vseh dotičnih pošlo vilicah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Fetler. S pakovanjem in poštnino stane, če denar naprej alt po povzetju: 3 tivojniie ali 1 ipecljaha Hektarta 24 dliarjtv 12 dvojnalili ,, 4 Soaclialo« ilekMci D4 „ 24 H n I £pec jalcll stekleni« 146 „ 36 „ „ 12 „	„ 208 „
KOT PR1MOT: Elza-obllž zoper kurja očesa 2 din. iu S din.; Elza-meotolni črt-ntki 4 din.; Elza-posipalnt prašek 3 din.) Eiza-ribje olje 20 diD.j Elza-voda ca usta 12 din.; Elza-kolonska voda 16 din.; Elza-šumskf miriš za sobo 15 din.; Glycerln 4 din. tu 15 din.; Lysoi, Lysoform 12 din.; KineSki čai od 1 dinarja dalje; originalno Radikum francosko žgani« velika steklenica 13 din.; Elza-mrčesni prašek 7 din.: strup za podgane in miši 7 din. Za primot se pakovanje in poStnina posebej računa.
Na te cene raCuna ne Se 6°/o doplatka. Adreslratl natančno: EUGEN V. FEU.EB, lekarnar, STUB1CA D ON J A, Elzatrg Stev. 10, Hrvatsko.	^
Zahvala.
Za številna izraze sočutja povodom izgube v mladostnem cvetu preminule ljubljen« hierke ln sestre
MIC! JEftfEC
hčerke posestnika in gostilničarja
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo preč. g. župniku za večkratne tolažiine obiske v dolgotrajni bolezni. Prisrčno se zahvaljujemo vsem zvestim prijateljicam nepozabne Micl, ki ste ji stale vztrajno in požrtvovalno ob njeni mukepolni bolniški postelji, Sv. He-lenskcniu pevskemu zbora za krasne ža-lostinke, Marijini družbi za polnoštevilno spremstvo, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, prav vsem, ki »te jI lajšali grenke ure ter jo na poslednji poti tako mnogoštevilno spremljali. Vam bodi Vsemogočni stoteri plačniki
Senožeti, dne 12. februarja 1923.
Žalujoča rodbina: VaL Jemec vulgo Rovškova.
Vsakovrstni VOZOVI
združenih obrtnikov
stalno v zalogi pri
mn TiN mali,
sedlarju in ličarju avtomobilov v Domžalah.
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (Št. Peterski most.) Sprejemajo se popravila in v zameno.
jtihMk RlfI2-;rof!gsne
stralce* fttrM in vsa gola-
zcn mora poginiti nlio porabljato moja najboija prei/.kuš, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke, 30 K, za stenice 28 K,uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksp;
M. J0NKER. Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
POZORI Za podeželska društvo, POZOR! ki uprizarjajo gledališke igre, izdelujem nove,
UMETNE BRADE TC
ki ne rabijo lepila. 6 brad za različne maske in barve 60 Din, 10 brad 90 Din. — V ZALOGI so
garniture šmink, 8 barvne, lepilo (Mastic), lasna volna, puder. — Izdelujem po naročilu gledališke vlasulje. Kupujem ženske zmešane LASE po naj« višji dnevni ceni. - I. DOLENJSKA LASNA INDUSTRIJA I. SVETEC, NOVOMESTO.	21
ZOBOZDRAVNIK-ŠPECIALIST
M. U. DR. IVAN OBLAK
JE OTVORIL PRAKSO "»C
V LJUBLJANI, Stari trg It. 34 (nasproti lent-Jakobsk. dekliške tole). — ORDINIRA od 8.—12. are dopoldne In od 2.—5. ara popoldne.
CUNARD LINE
Najhitrejši parniki aveta. Direktna potniška in tovorna vožnja od
Hamburga inCherbourga za Ameriko in Kanado
4 dinan ki, 5 «/a dneva, lastne kabine ca potnike III. razr. Potnike odvedo izkušeni uradniki od luue ukrc.?nja ter Jim nato dragevolje nudijo vsako pomofi. Pojasnim daje: (unard Lina Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Jusoslavenska banka d. d.
Zagrabi Glavno zastopstvo za Slovenijo: LJubljana, Kolodvorska ul. 26.
■HnaHHDRH&tgiaanBEsrzsisB^Hffliv Lepo hrvatsko BRINJE prodaja tvrdka mm & co„, LJUBLJANA, Kongresni trg Stev. 10. KDOR HOČE svojo družino dobro obuti, naj klini ll<JN SF na 8e>mu v Cerknici, Vel. IVMJII UOIIOL Laščah, Radečah, škocijanu, Šmartnem pri Liliji in Laškem na stojnici FRANC PERKO.			linjk	
			Gie. Olg. TronssMpB Francosko linija KiilhrajSa In nojudebnejta vožnja * Bmerlho. Havre-Newgork samo 6 dni. Glavno zastopstvo /a Jugoslavijo: Slovenska banka d. d. v Zagreba. Vozne listke in tozadevna pojasnilo daje: bVAN mmm, zdfetopnlk v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41.	
FIŽOL in PROSO KUPUJEM po najvišjih cenah. I. & J. ROJC, SELO pri Ljubljani. 770				
i i p m	Otvoritveno naznanilo. Slavnemu občinstvu vljuno naznanjam, da sem otvoril podružnico na Sv, Petra cesti št. 23, prej K. A. Kregar, katero sem založil z manufaktur-nim blagom in perilom za delavstvo. — Cene priznano najnižje, postrežba točna. — Priporočam se za obilen poset Ivan Kos.			S i s § s 3
m BS m m	BaTOiglRg^K^iF^I^I^BaaBBIjBBafflRBCTTO RafgligffglRgiffl 2&eIo ugodna prilika! V nedeljo, dne 25. iebruarja ob 1. ari popoldne se bo vršila na Mcu mesta pmMrMiia mm drA posm in MS« obstoječe iz dveh sob, kuhinje, lekala za trgovino, kleti, hleva, iupe, skednja tn drvarnice; dalje vrta, gozda, 1 velike njive in dveh travnikov. Stanovanje I« lahko takoj ali pa po dogovoru na razpolago. Nadvse Je priporočljivo za gg. TRGOVCE, ker t« v hiši nahaja že nad 20 let dobro tdoča TRGOVINA z mešanim blagom In kar |e nekaj izrednega, Je v celi občmi, ki Iteje do 400 hiš, kakor tudi v okolici, edino ta trgovina. — Posestvo se nahaja ob deželni cesti v Podgorlci, 1 aro in pol od L|abljane, a krasno okolico. Vzrok prodaje je nekup večjega posestva. — Pojasnila dafes JAKOB MENART, trgovec, Domžale.						1 5
ird							
Pozor! PRODAJAM od ponedeljka naprej vse v zalogi nahajajoče se blago po ZNI2ANIH cenah, Istotako v novo otvorjeni podružnici na Sv, Petra cesti št. 23, prej A. KREGAR. — Naj vsak Izrabi ugodno priliko! — Priporočam se. IVAN KOS, ŠHka, pod užnica Sv. Petra četa 23.							

POZORI NOYOOTYORJEN/l POZOR!
LEKARNA
FRANC KURALT
V LJUBLJANI,
Q05P05VCT5M CE5T4 10.
NA5FR0TI FROTESTANTOVSKE CERKVE
FRlPOROtd SVOJO BOQflTO Z/ILOQO VSAKOVRSTNIH ZDRAVIL ZA LJUDI IN ŽIVINO.
Porot, prstani Dout le verižice S.enske n e Bu< iibe Že- ue ure Jhaui
Najsi; rejža trgovlr-R ar.ztatnliioti j vrtnin p# ČUDEN |
LJUBLJANA 22, Prc ernoval
LIPOVO CVETJE
IN DRUGA ^ ZDRAVILNA ZELIŠČA
kupuje po najvišjih cenah drogerlja A. KANC,
- - - -- — • • ■ * — Zahtc
LJubljana, Židovska uL 1.
Zahtevajte ceni ki
150 kron na im
lahko v3r1: zaslugi docao.vsvo.ioa! ku-.ju. : .(-dajanjem nel.sga ii.dblfcn, Kdor hoče zaslužiti, naj mi poJlje svoj naslov in znamko za odgovor.
M, Lifila 75.
r. lili Ml
Hodni brzl poštni parniki Iz Ams<crd;nta In Cherbourga v
Južro Ameriko
O'o (Je JaneSio, Saotos. Montovldeo fn Baanos Afrea. Vsa potrebna uavodiia dajo Kr. Holantlsbi Llo^d. Oiavni za-topnlk za JUGOSLAVIJO
tue^uvEKSHa a • sasbeb
B-cesta 33. — Telefon: 24—G5. Brzojavni naslov: BReallojrd!l ZagreK
Glavno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, Kolodvorska nI. 26.
Pridno in pošteno DEKLO
za PEKOVSKO OBRT, poštenih starčev, zdravega tn močnega, sprejme ADOLF KERN, in trgovec, KRANJ.
(lahko tudi z otrokom), sprejmem takoj ali s 1. apr, v službo v malo mesto Slovenije. Znati mora malo kuhati in poljska dela. Starost od 30 do 40 let. Plača po dogovorit. Služba je lahko trajna. - P0, nudbe pod »Pridna dekla« na upravo »Domoljuba«,
nZ7CZJCZ7C:Z7£ZZ7CZ7CZ7CZZ7CZZ7CZyC X3CTZ7lZZ7Cr7C.T7C.-7C.
--7/-7/~
Z7CZ7C.0
u
Vsem svojim cenjenim odjemalcem uljudno naznanjam, da Je moj družabnik 0. Ivan Torb z današnjim dnem izstopil.
Trgovino z železnino v I.jubljaal Valvasorjev tre St- ' bodem odslej pod pro-tokollrano tvrdko
„PRI ZLATI LOPATI"
neomejeno dalje vodil.
Zahvaljujem se za do sodaj Izkazano ml raupanjo ter zagotavljam točno in so-Uduo postrežbo.
r ,,,	. .	Z odličnim spoštovanjem
Ljubljana, 81. januarja	.	FRAN ERJAVEC.
Z7CZ7CZZ7L
F1AN ERJAVEC
Popolsna oarno naložite strog denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI v LJUBLJANI
r. z. z a. z.
sedaj poleg nunske ccrkve, poleti L 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Uniou«.
Hranilno vlogo se obrestu- dSt 01 brez odbitka rentnega in in-jejo po	validskega davka.
Vlogo v tekočem računu se obrestujejo po 5 Vb %. Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 Vfe %. Večji vezaui zneski se obrestujejo po dogovora.
Sii se hočete temeljito osvoboditi
Tisoči so že bili ozdravljeni!
Bolečina v udih tn členkih, otekli udje, sključene roke In noge, trganje, zbadanje po raznih dolih telesa, da celo slabost oči so posledico revmatičnih In prolinsklh bolezni.
Ponudim Vam nsraono sredstvo za ozdravljenje!
Nikako univerzalno zdravilo, marveč sredstvo, ki fe nudi bolnemu človeštvu mali narava. Vsakemu brezplačna polzkuSnJal Pišite mi takoj in vam pošljem sredstvo in poučno razpravo popolno zastonj. Ostali ml bodete trajno hvaležni.
Bhspedicija Dpern-ilpotliefte, Budapest. VI
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
Telefon št. 57.
Telefon št. 57.
▼ lastni palači (vis & vls hotela »Union").
Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000'
Podružnice; PJakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šlbonib. Ekspozitura i Blod. Interesna skupnost s Sveopco Zanatlljsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Dajo trgovsko kredite, eskomptira menice, lorrioardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tujo valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
^mr^mmmmmmmmm&mmmms^^
Izdaja konzorcij »Domoljuba«, t*
Odgovorni urednik Anton Sttitdk v Ljubljani,
Tiska Jugoslovanska U#kpra».