Delovnega jubstva LETO XXVII. ŠT. 20 PTUJ, 30. MAJA 1974 CENA 1 DIN Kongres ZKJ nam nalaga pomembne naloge Vrh velikih zborovanj ko- munistov po republikah je X. kongres ZKJ, ki te dni dela v Beogradu. Republiški in zvez- ni kongres so si enotni v oceni, da se razmere v Jugoslaviji bistveno spremi- njajo, da je enotnost ZK in jugoslovanskih narodov in narodnosti večja kot kdaj koli prej. Bilanca je ugodna, saj so prvič (po IX. kongresu) bili uresničeni skoraj vsi sklepi in naloge. V tem obdobju smo odprli in razvgali samoupravne dmž- bene procese. Uspešno smo izločili odtujene centre poli- tične in ekonomske moči, izločili smo državni kapital itd. Hkrati smo v tem obdobju uspeli izločiti iz naše dmžbe vse poskuse reševanja naše samoupravne in sociali- stične podobe ter vse tisto, kar je poskušalo ZK spraviti na stranski tir. Tu so bili problemi idejnosti, ki marsi- kdo ni bila več takšna kot bi morala biti - zlasti še v nekaterih institucijah, ki se ukvarjajo izrecno s tem vprašanjem. Tu je vprašanje uveljav^'ai^a marksizma, vpli- vov nacionalizma, tehnokra- tizma, liberalizma itd. X. kongres .bo gotovo sprejel pomembne naloge. Iz gradiv in dosedanjega poteka kongresa je moč ugotoviti vsaj bistvene okvire nalog, ki se bomo z njimi ukvarjali v naslednjem obdobju. Najvažnejša naša naloga bo nadaljnji razvoj dmžbe na temenih nove ustave. Tu bodo gotovo bitke še potekale, zakaj v TOZD se bo treba za resnične nove odnose še vedno boriti. Uresničevanje nove ustave bo dolgoletna bitka. Krajevne skupnosti in samoupravne interesne 'skup- nosti bodo morale postati ^resnična osnovna celica od- ločanja, kjer bodo ljudje lahko usklajevali in uresniče- vali svoje interese. Nov ustavni položaj pa seveda zahteva še veliko dmgega. Še vedno bo treba veliko naporov, da bomo prek zdmženega dela in delavcev vplivali na obstoječe ali nast^ajoče centre ekonomske in politične moči. Nadalje bo treba izoblikovati nove dele- gatske osnove, zakaj samo s ^tem, da smo izvolili delega- *cije, še nismo uveljavili delegatskih odnosov. Potre- ben je neprestan stik delegacij z volilci, ki bodo tako v središču odločanja v naši dmžbi. Uveljaviti bo treba novo vlogo dmžbenopolitičnih skupnosti — predvsem občin in republike, zakaj te nastaja- jo na novo: dobivajo novo vsebino, nov način dela, sKratica, nastaja neka nova raven odločanja delovnih lju- di. Potrebno bo še posebej pozorno urejati odnose med proizvodnjo in trgovino. Kar je bilo doslej stoijenega, je mnogo premalo. To je le nekaj nalog, ki bodo v ospred- ju bitke v naslednjem obdobju za uveljavljanje nove ustave. Posebne naloge nas čakajo seveda na celotnem področju gospodarstva. Gre za vzpo- stavljanje enotnega jugoslo- vanskega trga, vprašanja uskla- jevanja ekonomskega sistema, urejanja politike cen, skratka, gre za reševanje celega kom- pleksa ekonomskih vprašanj, ki so za nas vse bistvenega pomena, saj zadevajo ob naš dohodek, to je ob tisto, od česar živimo. Tudi naloge na zunanje- političnem področju ne bodo zaostajale, zakaj Jugoslavija bo tako kot doslej eden glavnih pobomikov in nosil- cev neuvrščenosti v svetu. To vlogo bomo morali celo krepi- ti, zak^ neuvrščenost postaja pomemben dejavnik v svetu in Jugoslavija lahko tu izredno mnogo stori. Poleg tega gre tudi za načelno jugoslovansko zunanjo politiko, ki temelji na neuvrščenosti in pravici do svobode odločanja majhnih narodov. Ustrezno bo treba urejati odnose s sosedi, predvsem z Avstrijo in Italijo - seveda ne pod vsako ceno. Gre pred- vsem za osnovna vprašanja, ki jih Jugoslavija postavlja glede italijanskih tendenc in postop- kov v sosedni Avstriji. ZK bo morala posvetiti veliko pozornosti ustreznim gospodarskim usmeritvam. Zlasti bo treba vlagati veliko naporov v gradnjo energetike, ki postaja eden pomembnih zavor hitrgšega razvoja jugo- slovanskega gospodarstva, problem surovinskih osnov, kmetijstva in s tem hrane ip. Gotovo bodo problemi bor- be proti inflacgi in stabiliza- cijski ukrepi tudi pomembni, z^aj treba bo veliko storiti, da bomo umirili naša gospo- darska gibanja in na ta način večali življenjski standard lju- di, sočasno pa krepili samo- upravno osnovo pri nas. Še dalje se bo treba močno angažirati pri razreševanju in odprav^ anju socialnih razlik, ki ne izvirajo iz dela. Tudi to je področje, ki mora biti prisotno v akcijah ZK. Našo državo bo treba tudi napraviti bolj učinkovito, da ne bomo te socialistične skup- nosti mših, temveč krepili v tistih funkcijah, ki jih država v tem času razvoja naše družbe mora imeti To je le nekaj nalog, ali bolje, le nekaj smeri, ki bodo predstavljale zaključke X. kongresa ZKJ. Pozdravi X. kongresu ZKJ Deseti kongres ZKJ, ki bo danes končal s 4-dnevnim - za naš nadaljnji socialistični razvoj zgodo- vinsko izredno pomembnim delom, je vzbujal vse dni veliko pozornost, ne samo komunistov, temveč vseh ptujskih občanov, ki so po televiziji, radiu in časopisju skrbno spremljal njegovo delo. V TGA „Boris Kidrič" so se v ponedeljek ob 10. uri zbrali na svečanem zboru komunisti vseh petih osnovnih o^anizacij ZKS. ki delujejo v tej naši največji organizaciji združenega dela. Z zbora so poslali pozdravno pismo X. kongresu ZKJ in mu zaželei uspešno delo. Podobno kot v Kidričevem so se sestali komunisti skupno z drugimi člani kolektivov tudi v drugih delovnih organizacijah in skupnostih ter poslali kongresu pozdravne brzojavke. Uvodni govor predsednika Tita na kongresu je naletel pri vseh občanih na velik odmev in splošno odobravanje. „Srečni smo, da imamo Tita, dolder nas bo on vodil se nam ni ničesar bati!" - to so besede, ki jih v teh dneh še toliko pogosteje slišimo iz ust preprostih občanov. Ptujski občani in komu- nisti smo ponosni tudi na to, da je bil med prvimi razpravljavci na kongresu naš delegat - Peter GEGiC, delavec iz TGA Kidričevo, ki je s svojo dobro pripravljeno razpravo prav gotovo prispeval k vsebini dela kongresa. t Za danes, ko bo X. kongres ZKJ končal s svojim delom, je komite občinske konference ZKS Ptuj, skupno z Zvezo sindikatov in Zvezo mladine, ob 12. uri sklical velik manifestativni shod delovnih ljudi, mladine in občanov Ptuja - na Trgu mladinskih delovnih brigad. O pomenu jubilejnega - zgodo- vinskega X. kongresa ZKJ bo spregovoril Alojz GOJCIC, sekretar komiteja. Občinska konferenca ZKS Ptuj je na svoji tretji seji, 15. marca letos, z navdušenim aplavzom sprejela predlog, da X. kongres izvoli tovariša Tita za predsednika ZKJ brez omejitve mandata. To je bila tudi enotna zaliteva vs^ organizacij in članov ZK Jugoslavije, republiškiii kongresov, pokrajinskih konferenc in konference v JLA, zato bo na sklepni seji X. kongres ZKJ to enotno željo vseh Jugoslo- vanov prav gotovo svečano potrdil. F. FIDERSEK 2 stran TEDNIK — četrtek, 30. maja 197^ Povezovanje v zdravstvu Ubcinski politični aktiv je na razširjeni seji, prejšnji ponedeljek, razpravljal skupno z zdravstvenimi delavci o povezovanju obeh zdrav- stvenih ustanov v Ptuju. S tem občinski politični aktiv dosledno uveljavlja svojo vlogo usmerjevalca in spodbudnika za hitrejše reševanje problemov na posameznih področ- jih gospodarske in družbene dejav- nosti. Pri tem ne gre za noben pritisk na zdravstvo, je uvodoma poudaril sekretar komiteja - Alojz GOJaC, temveč za to, da se demokratično dogovorimo o pri- pravi analize, ki naj pokaže upravičenost ali neupravičenost t^ega povezovanja. V razpravi je prvi sodeloval dr. Ciril KORPAR, direktor Združenega zdravstvenega doma Ptuj, kije orisal dosedanje delo in prizadevanja zdravstvenih delavcev, da bi kar najboljše zadovoljevali potrebe bol- nikov - zavarovancev. Obseg dela je v zadnjih letih porastel za 20, pri nekaterih storitvali pa tudi za 50 in več odstotkov. Prostorske in kadrovske zmogljivosti pa po normativih zadovoljujejo le polo- vično. Med naloge, ki si jih je za naslednje obdobje zadala osnovna zdravstvena služba v Ptuju, spada na prvo mesto etapna izgradnja novega zdravstven^a doma v Ptuju, da bi tako dobili potrebne prostore za vse zdravstvene dejavnosti, strokovne in tehnične službe pa funkcionalno povezali za kar najbolj učinkovito delo. S tem bi tudi dohiteli republiško poprečje zdravstvenega varstva občanov na ptujskem in ormoškem območju, kjer živi nad 85.00 ljudi. Lokacija novega zdravstvenega doma je predvidena v neposredni bližini ptujske bolnišnice. Obsegal bi 8 objektov paviljonskega tipa, gradili pa bi ga v treh etap^. V prvi etapi nameravajo zgraditi ambulante splošne medicine in zobo- zdravstvene službe, kar bi po sedanji ceni veljalo okrog 13 in pol milijona dinarjev. V drugi etapi načrtujejo ambulante za dispanzerske službe in medicino dela; kar bi prav tako stalo nekaj nad 13 in pol milijona dinarjev. Zadnja etapa pa bi obsegala iz^adnjo otroško-di- spanezrske, in reševalne službe, upravnih prostorov in drugih skupnih objektov, kar bi stalo okrog 12 milijonov dinarjev. Razumljivo je, da te velike investicije, okrog 40 milijonov novih dinarjev ptujsko gospodarstvo ne bi zmoglo, zato bo nujno potrebno dobiti sredstva iz republišk^a solidarnostnega sklada za manj razvita območja in iz regionalnega sklada za investicije v zdravstvu. To pomoč pa bi lahko tohko bolj upravičeno zahtevali, če se v Ptuju zdravstvena služba poveže, polno izkoristi obstoječe zmogljivosti ptujske bolnišnice, koordinira delo ter združi kadrov- ske, prostorske in tehnične zmoglji- vosti. Vse to je potrebno doseči v korist bolnika, zavarovanca in občana. Dr. Mitja MRGOLE, direktor splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča in podpredsednik izvršnega sveta občme Ptuj, je v svoji razpravi predvsem prikazal prednosti, ki bi jo tako povezovanje imela Predvsem bi bila dosežena večja učinkovitost, če bi združili tehnično opremo in kadre na naslednjili področjih dela: - rentgenska služba bi bila bolj celovita in zmogljivost bi močno narasla; - laboratorij v bolnišnici ima dovoljne zmogljivosti za obe zdravstveni ustanovi, z združitvijo kadrov pa bi lahko delal tudi popoldne, kar bi bilo za mnoge paciente še zlasti ugodno; - lekarna v bolnišnici ima prav tako dovoljne zmogljivosti za obe zdravstveni ustanovi; - dispanezrska dejavnost bi imela prednosti v tem, da bi bili specialisti tesneje povezani z oddelki, lažje bi preverjali diagnoze, prihranili bi s timskim delom in ž enotno evidenco, obenem pa bi bila zagotovljena stalna strokovna rast zdravnikov; - patronažno službo bi tudi bolnišnica nujno potrebovala, zato bi to lahko v celoti prevzela patronažna služba zdravstvenega doma; - s povezanostjo obeh zavodov bi bila tudi hitrejša in učinkovitejša pomoč bolnikom v nujnih primerih, saj bi bila vsa dokumentacija zbrana na enem mestu in vsakemu zdravniku dosegljiva; - prav tako bi skupne tehnične in administrativne službe bile mnogo cenejše. V nadaljnji razpravi so vsi prisotni argumentirano poudarjali prednosti take povezave in pri tem ugotovili, da bi s povezovanjem zmogljivosti tudi pri investiciji novega zdrav- stvenega doma prihranili najmanj 3 milijone novih dinarjev. Prizade- vanja v tej smeri je podprl tudi direktor komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Maribor, Matija MALEŠIC, ki je seji prisostvoval in obljubil vso pomoč regionalne skupnosti zdravstvenega zavaro- vanja. Pri tem je naglasil tudi potrebo po nadaljnjem povezovanju nekaterih strokovnih služb na celotnem mariborskem območju. Po obširni razpravi so na seji soglasno sklenili, da bodo samo- upravni organi v obeh zdravstvenih zavodih do 5. junija letos imenovali po 7 članov v skupno komisijo - iz predstavnikov samoupravnih orga- nov. družbeno-političnih 'organi- zacij, strokovnih in upravnih služb iz obeh zavocfov. Po enega predstavnika pa naj v skupno komisijo delegirajo še: skupnost zdravstvenega zavarovanja Maribor, izvršni svet skupščine občine Ptuj, podružnica SDK Ptuj, komisija za idejna vprašanja zdravstva'pri ObK ZKS in ustrezna komisija pri občinskem svetu ZSS Ptuj. Dogo- vorili so se tudi, da se naj skupna komisija razdeli na aelovne skupine in vsaka za svoje področje pripravi analizo. Povezano s tem je treba sproti seznanjati z delom člane obeh delovnih skupnosti. Sklep je tudi bil, da mora biti analiza pripravljena najkasneje do 5. septembra 1974. F. FIDERŠEK SVEČAN SPREJEM V ZK V počastitev Dneva mladosti in X. kongresa ZKJ je komite občinske konference ZKS Ptuj, skupno z osnovnimi organizacijami ZKS v srednjih šolah in delovnih skupno- stih ter organizacijo ZKJ v ptujski garniziji JLA, pripravil svečan sprejem 75 mladih članov v ZK. Sprejem je bil prvotno predviden v okviru programa tretjega srečanja domske mladine z območja severo- vzhodne Slovenije na letališču v Moškanjcih. Žal pa je zaradi dežja bilo v soboto zjutraj to veliko srečanje domske in ptujske mladine v Moškanjcih odpovedano, ker tudi od vre men oslov cev ni bilo nobenega zagotovila, da bo dež prenehal. Zato je bil svečan sprejem mladih v ZK v dvorani na magistratu v Ptuju. O liku komunista in njegovih nalogah pri graditvi, samoupravne socialistične družbe je mladim spregovoril član komiteja Janko BEZJAK, ki je bil v četrtek izvoljen tudi za novega predsednika občin- skega sveta ZSS Ptuj. Sekretar komiteja Alojz GOJCIC je mladim članom ZK čestital, vsakemu izročil člansko knjižico, rdeč nagelj in aktualno študijsko literaturo. S svečanega sprejema so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu, s čestitko in najboljšimi željami ob njegovi 82-letnici. S^ tem, letos že tretjim javnim svečanim sprejemom v ZK je bilo v ptujski občini letos sprejetih 153 novili članov, s čemer se je število članstva ZK v občini povečalo za 12 in pol odstotka F. F. Osnove za izdelavo statutov KS Bodoča oblika, organizacija in delovanje krajevnih skupnosti je problem, s katerim se ukvarjajo vse krajevne skupnosti območja občine Ormož. Da bi olajšali delo in poenotili izhodišča ter izmenjali mnenja o dosedanjih pripravah so se prejšnji teden v četrtek na pobudo občinske konference SZDL Ormož sestali predstavniki vseh krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij v teh skupnostih. Po uvedbi delegatskega sistema na ravni občine je treba enako storiti v krajevnih skupnostih; s tem bi se močno razširil krog ljudi, ki bi se samoupravno dogovarjal o vseh interesih občanov, sočasno pa bi na ta način vasi ali večja območja, kjer ljudje živijo, organizirali na osnovah delegatskega sistema. Doslej smo v krajevnih skupnostih imeli zbore voUlcev, ki so odločali o pomembnejših zadevah, v oblikah nove organiziranosti krajevne skup- nosti pa bomo imeli zbore občanov, ki bodo temelj delegatskih odnosov v mestu in na vasi. Območje zbora bi naj bilo posamezno zaključeno naselje - vas ali mesto - ki bo imelo predsednika in podpredsed- nika. Predsednik bo sočasno delegat v zboru delegatov, ki bo najvišji organ samoupravne demokracije v krajevni skupnosti. Organiziran bo na interesnem in samoupravnem principu. Zbor delegatov posamez- nih naselij oblikuje politiko krajevne skupnosti, sprejema statut in razvoj- ne programe KS, odloča o finanč- nem načrtu in sklepa o drugih rečeh, ki so pomembne za posamez- no krajevno skupnost. Zbor bo imel svoj izvršilni organ - to je svet krajevne skupnosti in več pomožnih organov: odbor za SLO ip. Člani sveta po položaju ne smejo biti člani zbora delegatov. Svet krajevne skup- nosti bo še naprej imel komisije: za komunalno dejavnost, za socialno delo itd. Osnovna naloga krajevne skupno- sti v novi organiziranosti je primer- no organizirati občane, t^o da bodo zainteresirani sodelovati v delu svoje KS, ob tem pa bo treba doseči tudi primeren interes delovnih orga- nizacij v občini in izven njenih meja za sodelovanje v delu krajevne skupnosti v interesu svojih delavcev, ki živijo v mestu in vaseh. Pri takšnem bodočem delu krajev- nih skupnosti se bodo morale močno angažirati družbenopolitične organizacije, posebej še krajevne organizacije SZDL, ki so politično odgovorne za delo krajevnih skup^ nosti. To misel je še posebej podčrtal predsednik občinske kon- ference SZDL Ormož Vlado Ožbolt, kije razgovor vodil. Vsa določila in spremembe ter druge oblike organiziranosti krajev- nih skupnosti bodo morala najti mesto in biti zapisana v novih statutih krajevnih skupnosti. Dogo- vorjeno je bilo, da bodo krajevne skupnosti v najkrajšem možnem času pripravile osnutke statutov ter jih še pred poletnimi počitnicami posredovale občanom v razpravo. Ob koncu' so si bili vsi navzoči enotni v mish, da nova organizira- nost krajevnih skupnosti na novih - delegatskih osnovah še ne bo kmalu zaživela v celoti, temveč gre za prooes. jr .jgDNIK — četrtek, 30. maja 1974 stran 3 ORMOŽ: V ZKJ sprejeli 35 mladih PODELJENE SO BILE ŠTIRI ZLATE ZNACKE ZA 30-LETNO DELO V ZKJ Minulo soboto je bila v Ormožu svečana seja komiteja občinske konference ZKS in predsedstva občinske konference ZMS Ormož s katero sta obe organizaciji počastili dan mladosti in 82. rojstni dan maršala Tita. Te izjemne svečanosti se je udeležilo tudi nad 50 članov ZKJ, ki so v tej organizaciji že 25 ali več let, prišlo pa je tudi 35 mladih, ki so na ta dan bUi sprejeti v ZKJ. Svečanost je pričela sekretarka komiteja občinske, konference ZKS Ormož Terezija Štefančič. Potem ko je pozdravila zbrane, posebej še jubilante in goste, je obširneje spregovorila o pričetkih dela Komu- nistične partije Jugoslavije v pred- vojnem obdboju ter orisala njeno pot dela in zmag do današnjih dni- Z delom komunistične partije Jugosla- vije, ki se je pozneje preimenovala v Zvezo komunistov Jugoslavije, je tesno povezano ime tovariša Tita, ki je bil ves čas njen idejni vodja in revolucionar, po katerem so se zgledovali borci NOV in ki je tudi po osvoboditvi znal naše narode in narodnosti združiti v enotno sociali- stično Jugoslavijo. Zbrane je potem pozdravil pred- sednik občinske konference ZMS Ormož Ivan Vajda Poudaril je delež mladine v narodni vstaji in povojni graditvi ter izrazil enotnost mladih, ki so i^d vodstvom tovariša Tita pripravljeni na nove žrtve. Za tem je Majda Kavkler, sekretarka OK ZMS prečitala nekaj misli o Titu, ki so jih izrekli različni državniki ob sreča- njih z našim predsednikom. O bodočih nalogah članov ZKJ, pose- bej še po X. kongresu, ki te dni poteka v Beogradu, je spregovoril sekretar medobčinskega sveta ZKS Slavko Soršak iz Maribora. Sledila je svečana podelitev zlatih značk ZKJ štirim občanom občine Ormož, ki so člani te organizacije že nad 30 let. Odlikovanja so prejeli: Branko Bokša iz Koračic ter Vlado Ožbolt, Celestin Sedmak in Rudi Zidarič iz Ormoža. Vrste Zveze komunistov so v Ormožu letos pomladili s 35 novih članov. Sveča- no podelitev članske izkaznice je opravila sekretarka komiteja OK ZKS Terezija Štefančič. Vsak izmed novo sprejetih in jubilantov (vsi nad 25 let v ZK!) je sprejel tudi marksistično literaturo, oziroma knjigo o razvojni poti ZKJ. Zbrani komunisti in mladina so poslali tudi pozdravno pismo X. kongresu ZKJ ter se pozneje zadrža- h na družabni prireditvi. Tako je bil praznik še lepši. jr Sekretarka komiteja OK ZKS Ormož Terezija Štefančič podeljuje zlate značke ZKJ. Z leve: Branko Bogša, Celestin Sedmak - zakriva Vlada Ožbolta in na dcrajni desni Rudi Zidarič. Pozdravno pismo X. kongresu ZKJ Člani občinske konference ZKS in občinske konference ZMS Ormož pošiljamo v imenu vseh delovnih ljudi občine Ormož iskrene in tovariške pozdrave delegatom X. kongresa ZKJ. Prepričani smo, da bo kongres pomemben korak v razvoju naše samoupravne socialistične družbe, da bo utrdil vodilno vlogo ZK ter okrepil moč naše večnacionalne socialistične domovine. Pričakujemo in zahtevamo, da X. kongres enotno izvoli Josipa Broza Tita za predsednika ZKJ brez omejitve mandata. Izjemna osebnost tovariša Tita je vzgled, njegovo delo pa naše vodilo v boju za našo samoupraimo socialistično družbo na osnovah nove jugoslovanske ustave. Občinska konferenca ZKS Ormož. i Občinska konferenca ZMS Ormož. VABIMO VAS NA ZBOR SLOVENSKEGA DELAVSTVA V TRBOVLJAH V SPOMIN NA 50-LETNICO ZMAGE DELAVSTVA NAD ORJUNO, KI BO V SOBOTO, 1. JUNIJA 1974, OB 10.30 PRED DELAVSKIM DOMOM V TRBOVLJAH. Slavnostni govor bo imel Stane Dolanc, sekretar iz- vršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugo- slavije. Slovesnost bodo začele revirske pihalne godbe in pev- ski zbori, po slavnostnem govoru pa bo največji po- vojni nastop revirskih in drugih kulturnih skupin, na katerem bo sodelovalo nad 700 amaterjev in nekateri slovenski umetniki, nakar bo Franc Popit, predsednik CK ZKS odkril spomenik spopada delavcev z Orjuno. Spopad, ki ga je vodila komunistična partija Jugo- slavije je bil nadaljevanje dolgoletne borbe sloven- skega delavstva proti razrednemu sovražniku in po- rajajočemu se fažizmu. Komunistična partija Jugo- slavije je vodila in usmerjala boj v ljudski revoluciji in ga vodi še danes z novo ustavo in sklepi kongresov Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije. DELAVCI IN OBCANI! UDELEŽITE SE ZBORA SLOVENSKEGA DELAVSTVA V TRBOVLJAH! SVEČANA SEJA OK ZMS SLOVENSKA BISTRICA Danes, v četrtek, 30. maja, popoldne bo v viteški dvorani bistriškega gradu, v okviru prazno- vanja meseca mladosti in 10. kongresa ZKJ, svečana seja OK ZMS Slov. Bistrica, na kateri bodo podelili odličja in druga priznanja za dosežene delovne uspehe v prete- klem obdobju kakor tudi za osvajanje najvišjih mest v športnih tekmovanjih v mesecu mladosti, posameznim občanom, mladim družbenopohtičnim delavcem, men- torjem in mladinskim skupinam. Podelili bodo sedmim mladincem občinska priznanja za uspešno delovanje v preteklem obdobju na družbenopolitičnem področju, štirje občani bodo prejeli plakete mla- dosti za mentorsko delo z mladino, prav . tako pa bodo posebna priznanja za uspešno preteklo delovanje podelili štirim organi- zacijam mladih, ki so v preteklem TGA KIDRIČEVO: obdobju dosegale največje delovne uspehe. Ob tej priložnosti bodo mladincu Andreju Godec podelili republiško priznanje mladega družbenopo- litičnega delavca. To osrednjo in tudi zaključno svečanost v okviru praznovanja meseca mladosti in 10. kongresa ZKJ bodo namenili tudi podelitvi posebnih priznanj za zaključena tekmovanja ,,Za najboljši aktiv ZM v občini Slov. Bistrica" ter priznanja in pokale za najboljše ekipne in posamezne uvrstitve na športnih tekmovanjih. Priznanja bodo pode- lili tudi vsem literarnim in gledališkim skupinam na področju bistriške občine, ki so tekmovale v občinski reviji „Naša beseda 74". Svečano sejo bodo zaključili s pregledom doseženih delovnih uspe- hov in načrtovanjem novili nalog mladine občine Slov. Bistrica. V. Horvat Spremenjen pravilnik o delitvi OD v prejšnji številki TEDNIKA smo na tre^i strani poročali o uspešnih zborih delavcev v TGA Kidričevo. Delavci v vseh TOZD-ih so skoraj enotno in enoglasno potrdili nov način delitve OD, čeprav so se tudi pojavljale nekatere nejasnosti, ki bodo morale obvezno biti razčišče- ne na predstoječih zborih delavcev, na katerih pa bodo dokončno potrdili predlog sprememb Pravilni- ka o dehtvi OD. Pred dnevi sta se na skupni seji sestali ustrezni komisiji ter skupno razpravljali o vsakem članu posebej ter določali, kaj je treba sprejeti, kaj spremeniti in kaj posredovati delavcem v TOZD za razpravo in odločanje na njihovih zborih. Poudariti je treb^ da sta obe komisiji (razen pri enem članu) zavzeli povsem soglasno stališče, ki ga bosta tudi skupno predlagali zborom delavcev. V novem predlogu sprememb Pravilnika o delitvi osebnega dohodka zaradi uveljavitve sindikal- ne liste je vrsta določil, s katerimi se bodo delaVci morali dobro seznaniti. Prav tako skoraj verjamemo, da bodo delavci spremembe sprejeli, saj so v korist vseh, čeprav morda prihaja še do nekaterih nejasnosti in nepomembnih razlik, o katerih največ govorijo tisti, ki jim nikakor ne odgovarja nov sistem delitve. F. MESKO 4 stran TEDNIK — četrtek, 30. maja 197^ Nove naloge prebivalcev bistriške občine Pretekli teden je bila v Domu kulture skupna seja družbenopoli- tičnih organizacij občine Slov; Bistrica na kateri so pregledali minul volilno dejavnost, ocenili dosedanje gospodarske rezultate in sprejeli nove, dolgoročne in kratkoročne naloge. V uvodnem delu te seje je novi član RK ZKS iz bistriške občine,- Jože Dušej najprej orisal predkon- pesno dejavnost in nato še 7. kongres ZKS. Zelo konkretno in obširno je podal nato še naloge Zveze komunistov in drugih subjek- tivnih sil pred in po kongresih. Ob tem je še posebej poudaril naloge, ki bodo v bodoči dejavnosti osnovni cilji bistriških komunistov kakor tudi vseh dru^ dmžbenopolitičnih in gospodarskih organizacij. Med rezultate, na katere so prebivalci bistriške občine lahko posebno ponosni, uvrščajo prav gotovo minule volitve delegatov in delegacij v zvezne, republiške pa tudi občinske organe. Prav tako pa so v krajevnih skupnostih izvolili svoja delegatska telesa. Kljub temu, da je bilo na osnovi predpriprav mogoče pričakovati uspehe, so besede sekretarja izvršnega odbora občinske konference SZDL Ladisla- va Cvahteta izzvenele ob podajanju poročila in analize minulih volitev zelo pohvalno, kar je potrdil tudi v številkah. V TOZD bistriške občine se je udeležilo volitev 94,8 odstotka volilnih upravičencev, na volitvah samo teden pozneje pa se je v krajevnih skupnostih odzvalo na volitvah 97 odstotkov volilcev. Takšni rezultati pomenijo visoko uvrstitev v republiškem merilu, saj je bilo tudi v pripravah na volitve evidentiranih kar 2011 občanov, kar pomeni več kot 10 odstotkov vsega prebivalstva te občine. Zavest občanov, da stopajo v novo obdobje samoupravljanja ter vsestransko in dobro izvedene predpriprave so potisnile daleč v ozadje tistih nekaj pomanjkljivosti, ki so se kljub temeljitim pripravam ,,prikradle" v volilno aktivnost. Seveda pa bo potrebno v bodoče tudi te odpraviti. Svoj prispevek v ocenjevanju in analizi volitev je. dal tudi tehnični sekretar OK ZKS Slov. Bistrica tov. Kalizan, ki prav tako ni mogel mimo zadovoljstva nad volilnimi rezultati v občini. Prav tako pozorno kot poročilu volilnih rezultatov so udeleženci prisluhnili analizi zaključnih raču- nov gospodarskih organizacij občine Slov. . Bistrica in gospodarjenja v prvem tromesečju letos, ki ga je podal Miro Kolenko, dos^anji predsednik skupščine občine. V svojem pnkazu gospodarjenja orga- nizacij združenega dela bistriške občine za leto 1973 je osvetlil poslovne uspehe vsake od OZD posebej in ob tem poudaril, da so bili doseženi uspehi, razen nekaterili spodrsljajev, predvsem na račun hitrega naraščanja cen surovin, zelo ohrabrujoči za nadalnje gospo- darstvo te sicer slabše razvite občine, ki pa je v preteklem letu na posameznih področjih gospo- darjenja presegla tudi republiška poprečja. Prav tako vspodbudni pa so bili podatki o gospodarjenju organizacij združenega dela bistriške občine v letošnjem prvem trome- sečju. Iz razprave, ki je sledila, je bilo razvidno, da so v prvih treh mesecih v letu 1974 zabeležili v občini Slov. Bistrica povečanje celotnega dohod- ka, v primerjavi z istim obdobjem leta 1973, kar^ za 35 odstokov, medtem ko je bil dohodek povečan za 37 odstotkov. Tudi na področju osebnih dohodkov so v tej občini dosegli pomemben napredek, saj je bil v letošnjih prvih treh mesecih, v primerjavi z istim obdobjem lani, večji za 32 odstotkov. Ob tem pa se izboljšuje tudi likvidnost gospodar- stva. Razprava, ki je bila dokaj sproščena in konkretna, je nakazala predvsem zaskrbljenost delovnih organizacij nad hitrim naraščanjem cen, predvsem reprodukcijskega materiala in surovin, saj je občina Slov. Bistrica področje, kjer proizva- jajo predvsem polproizvode, kar oteškoča večji dohodek TOZD. Da bi kar najuspešneje pristopili k uresničevanju nalog in ciljev po pismu tov. Tita in izvršnega biroja ZKJ, sklepi 21. seje ZKJ in 29. seje ZKS ter sedaj še 7. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ v skladu z ustavo, bodo te dni izoblikovali v občini posebne študijske skupine, ki bodo vse kongresne in druge materiale uredile po interesnih področjih in v nadaljevanju skrbele tudi za prena- šanje le-teh v delovne sredine in osnovne celice samoupravnega siste- ma. Skupno z vsemi družbenopoli- tičnimi organizacijami in skupščino občine so konkretne naloge v izvajanju akcijskih programov in njihovih ciljev določili tudi posa- meznikom. Skupno z roki za izvedbo posameznih nalog so vsi nosilci akcij tudi osebno odgovorni za njih izvedbo. Med področji, katerim bodo v prihodnje v bistriški občini posve- čali posebno pozornost, je razvijanje samoupravnih odnosov, razvoj in odprava socialnih razlik, izpadnja družbenih, predvsem delavskih stan- ovanj, uspešnejše izvajanje drij^be- nih dogovorov, štipendijska politika, kadrovanje, zaposlovanje predvsem ženske delovne sile, ki je v bistriški občini posebno zaskrbljujoče, orga- niziranje družbenopolitične aktiv- nosti občanov v delovnih organi- zacijah in krajevnih skupnostih, uposabljanje in družbeno izobraže- vanje delegatov in poznejših kandi- datov za delegate, evidentiranje pa mora ob tem postati stalna aktivnost kadrovanja v samoupravne organe. V. HORVAT SLOVENSKA BISTRICA Množičnost kljub slabemu vremenu Občinska konferenca ZMS, konfe- renca ZKS in vodstvo garnizije Pohorski bataljon iz Slov. Bistrice so letošnje svečanosti v okviru prazno- vanja 25. maja iii 10. kongresa. ZKJ združUi v enotno akcijo vseh občanov in še posebno mladih. Letošnje prireditve so se pričele že ob koncu meseca aprila, z nekaterimi akcijami pa so pričeli že pred tem časom. To pomeni, da so bile letošnje akcije obsežne in predvsem dobro pripravljene, saj je v njih sodelovalo veliko število mladih in tudi starejših občanov. Med pomembnejšimi je potrebno omeniti številne prireditve v okviru praznovanja 1. maja in 27. aprila, ki so bile tudi uvod v mnoge aktivnosti na področju kulturne in športne ter tekmovalne dejavnosti. Rojstni dan tov. Tita, 25. maj, je bil med vsemi Bistričani težko pričakovani trenutek, na katerem so pregledali dosežene uspehe in se seznanili tudi z novimi nalogami, ki stojijo pred mladimi v naslednjem obdobju. Osrednja svečanost v okviru praznovanj Dneva mladosti je bila 25. maja dopoldne na mestnem stadionu v Slov. Bistrici. Slabo vreme, ki je pričakalo udeležence osrednje proslave, ni oviralo, da se ne bi zbralo doslej največje število občanov, med katerimi je bilo največ mladih. Zborovanje mladine, delovnih ljudi in pripadnikov JLA, kakor so osrednjo svečanost v Slov. Bistrici imenovali, je pričel pred- sednik OK ZMS Slov. Bistrica Drago Mahorko, ki je v svojem govoru poudaril pomen te svečanosti, podal pregled dosedanjih aktivnosti na tem področju in osvetlil nekatere pomembnejše naloge, ki čakajo mlade v prihodnjem obdobju. Za tridesetletno delovanje v ZK je sekretar OK ZKS Slavko Kleindienst jodelil zlate značke Milanu Ivanuši, "ranču Kranjcu in Adamu Kučincu. Predsednik OK ZMS Drago Mahorko je za tem sprejel v vrste ZM 550 mladih iz vseh krajev bistriške občine. Prav tako je na tej svečanosti sprejelo 65 mladih, od tega 24 pripadnikov JLA bistriške garnizije, članske knjižice ZK, ki sta jih podelila Slavko Kleindienst in Ratko Bundalo, sekretarja organi- zacij ZK v občini in garniziji. Polkovnik Stanko Režič, pred- stavnik ljubljanske armad ne oblasti je letošnjo plaketo JLA, za najuspešnejše sodelovanje občanov z JLA podelil dosedanjemu predsed- niku skupščine občine Si. Bistrica Miru Kolenku. Tudi tokrat so se mlad i.Bistričani in ostali udeleženci osrednje občin- ske svečanosti v Slov. Bistrici odločili poslati tov. Titu pozdravno pismo, v katerem so predvsem izražali vso podporo prizadevanjem za še hitrejši razvoj samoupravljanja in odločno sklenili braniti vsako ped domovine. V bogatem kulturnem programu so sodelovali pripadniki garnizije JLA iz Slov. Bistrice, mladinska fecitacijska skupina in godba na pihala iz IMPOL-a Novosprejeti mladinci, člani ZK in ostali občani so nato obiskali vojašnico Pohorski bataljon v Slov. Bistrici, kjer so jih seznanili z "nekaterimi vrstami sodobnega orožja ter življenja v •garniziji. Pripravili so jim tudi pasulj. Slabo vreme je onemogočilo načrtovana srečanja na športnem področju, zato pa mladih ni prikrajšalo za popoldansko zabavo v Domu JLA, kjer so zaplesali ob zvokih zabavno glasbenega ansambla garnizije. Letošnje prireditve v okviru 25. maja so se odlikovale po množič- nosti in kvaliteti. Pri tem je bila potrebna velika zavzetost vodstva OK ZMS v sodelovanju z garnizijo in OK ZKS, ki so temu jubileju posvečali velik del aktivnosti, predvsem v zadnjih dveh mesecih. V. Horvat Deževno vrejne v času osrednje svečanosti ni oviralo zaključka praznovanja v bistriški občini. Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo takoj za- posli večje število mlajših delavcev pri delu v elektrolizi. Inte- resenti naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja. .jgDNIK — četrtek, 30. maja 1974 stran 5 Ptujski sindikati veliko pomenijo v četrtek, 23. maja 1974, je bil v Narodnem domu v Ptuju 12. občni zbor Zveze sindikatov občine Ptuj, kise gaje udeležilo 272del^atcv in gostov. Med gosti je bila Ivanka Vrhovščak, podpredsednica repu- bliškega sveta ZSS, Humbi Gačnik, sekretar za kadrovska vprašanja pri RS ZSS, predstavniki sindikatov bratskih sodelujočih občin iz Cakovca, Varaždina, Celja, Sloven- ske Bistrice, Ormoža in Ljutomera Na zboru so ocenili delo, ki so ga opravili v minulih štirih letih in sprejeli naloge za novo mandatno obdobje; sprejeli so tudi sklep o razglasitvi izvolitve del^acij sindi- katov v novi občinski svet in delegatov v nadzorni odbor občin- skega sveta ZSS Ptuj. Vsi udeleženci občnega zbora so dobili obširno gradivo, v katerem je podrobneje opisana dejavnost sindi- katov na vseh področjih družbenega življenja v občini, zato so bUa uvodna poročila kratka in so obsegala zgoščen prikaz celotne dejavnosti. Dosedanji po TGA KIDRIČEVO: Milan Krajnik prvi v. d. generalni direktor Zalis-a Prejšnji mesec sta se združili tovarna elinice in aluminija »BORIS KIDRI C' v Kidričevem ter tovarna metalnih polizdelkov IMPOL iz Slove. Bistrice. Takoj po izvedeni združitvi so v obeh delovnih organizacijah izvolili tudi nove člane centralnega delavskega sveta, ki se je že tudi sestal na svoji prvi seji, na kateri se je konstituiral ter za svojep prvega predsednika ZALIS-a izvolil Ivana Lehnerja, ekonomista iz tovarne metalnUi polizdelkov IMPOL iz Slovenske Bistrice , kar toplo pozdravljajo tudi člani kolektiva TGA Kidričevo. Na isti seji sta govorila tudi glavni direktor TGA Milan Krajnik dipl. oec. in tehnični direktor IMPOL-a Franjo Kikec dipl. inž. Navzoči člani CDS so poslušali izvajanja obeh predstav- nikov podjetij, ki sta v glavnem govorila o pomenu združitve ter o skupnem bodočem razvoju ZALI S. Vsi prisotni so z zadovoljstvom sprejeli izvajanja obeh predstavnikov v upanju, da bodo kjnalu vidni že tudi prvi rezultati, njihova naloga pa je, da vse sedaj prenesejo tudi na svoje volilce v obeh podjetjih. Nekaj dni pozneje je bil na novi seji CDS imenovan za vršilca dolžnosti generalnega direktorja ZALIS-a, sedanji glavni direktor TGA Kidričevo Milan Krajnik, dipl. oec.. Prepričani smo, da so z imenovanjem tov. Krajnika zado- voljni delavci obeh delovnih organi- zacij, saj je prišel na zahtevno in odgovorno delovno mesto človek, ki je vsestransko družbenopolitično aktiven delavec, kateremu bodo pomagali pri njegovem delu člani obeh kolektivov! F. Meško 6 stran TEDNIK — četrtek, 30. maja 197^ V OŠ Poljčane podelili 167 Ingoličevih bralnih značk Tekmovanje učencev osnovne šole Poljčane za Ingolič evo bralno značko je bilo letos že šestič zapored. Tudi tokrat ni bilo brez velikih uspehov. Podelitev bralnih značk pomeni za celotni kraj Poljčane z okolico pravi praznik, saj se nanj najmlajši krajani pripravljajo skozi vse šolsko leto, z njimi pa posredno ali neposredno sodelujejo tudi številni občani, kot tekmovalcem pomagajo pri iskanju knjig in širšemu razumevanju vsebine, jih vspodbuja- jo in z njimi tudi doživljajo končni uspeh. Zaključna svečanost je tako težko pričakovani trenutek vseh tekmovalcev in njihovih voditeljev, sošolcev in staršev. Še posebno doživetje pa pomeni za vse tekmovalce srečanje učencev z nekaterimi avtorji knjig. Skupno je na osnovni šoli Poljčane letos tekmovalo za Ingoli- čevo bralno značko 167 učencev, od cicibanov do učencev najvišjih razredov. Zaključna svečanost je bila 17. maja v Poljčanah. Med udeleženci so učenci in starši ter drugi občani na letošnji zaključni svečanosti ob podelitvi bralnih značk še posebno toplo pozdravili pisatelje: Janeza Švajnceija, Nado Gaborovič in Kajetana Koviča, ki so ob tej priložnosti brali odlomke iz svojih knjig. Kot vsako leto so v osnovni šoli Poljčane tudi tokrat organizirali razstavo knjig prisotnih pisateljev in večje število fotografij iz preteklih podelitev Ingoličevih bralnih značk. Bogat kulturni program, ki so ga pripravili učenci te šole, so izvajii mladinski in pionirski pevski zbor, tamburaški orkester in člani recita- torske skupine, ki so predstavili več pesmi učencev te šole predvsem pa .Martine Robar in Franca Jerebinška. Tudi tokrat, kot že vsa leta nazaj, je prireditev uspešno vodila Nada Aranjoš-učiteljica. Najsvečanejši trenutek pa je bil podelitev bralnih značk, saj je mnogim tekmovalcem pomenilo to prvi stisk roke s književniki in tako tudi nagrada za ljubezen do pisane besede. Podeljeno je bilo 34 cicibanovih, 41 bronastih, 50 srebrnih in 42 zlatih Ingoličevih bralnih značk. Učenci, ki so osvojili zlate značke, so sprejeli še knjižne nagrade. Tekmovalci so nato pisatelje nagradili z cvetjem in praktičnimi darili - risbami učitelji- ce Irene Launič. Foto in tekst V. HORVAT Iz letošnjega srečanja pisateljev in učencev OŠ Poljčane. MLADI V KIDRIČEVEM POSTAJAJO AKTIVNEJŠI Odkar so dobili mladinci Kidri- čevega svoje klubske prostore je njihovo delo spet zaživelo in spet se lahko primeijajo s svojimi vrstniki prejšnjih generacij, saj je taicrat slovel aktiv ZMS Kidričevo kot eden najuspešnejših v občini. Sedaj je njihovo delo zopet povezano v šahu, disco klubih, lotili pa so se tudi organizacije proslave v počastitev krajevnega praznika. Ob dnevu mladosti so se vključili v organiza- cijo sprejema pionirjev v mladinske vrste, večkrat pa so se že lotili raznih delovnih akcij. Pred kratkim so izkopavali okoli 400 m jarka za cestno razsvetljavo, v soboto pa so opravili na letnem kopališču dosti bolj zahtevno delo. Pa nič zato, že ob petih zjutraj so prišli, okoh trideset jih je bilo; pridno so delali skoraj ves dan in za nagrado bodo lepega junijskega dne odšli na izlet, kdo ve kam. Odlično, le tako naprej! -OM- NAJUSPEŠNEJŠI MLADI IZ POLJČAN PRESENETILA UVRSTITEV POŠ SLOV. BISTICA V sodelovanju z oddelkom za narodno obrambo Skupščine občine Slovenska Bistrica, občinskega od- bora RK, občinske zveze DPM in OK ZMS je bilo letos pod pokroviteljstvom OK SZDL Slov. Bistrica drugo občinsko tekmovanje ekip prve pomoči mladih članov RK iz področja občine Slov. Bistrica. Razen po udeležbi se je letošnje tekmovanje odlikovalo tudi po prikazanih spretnostih in sposob- nostih vseh ekip, ki se jih je letos zbralo 11 iz osnovnih _ šol -Slov. Bistrice, Sp. Polskave, Crešnjevca, Laporja, Makol, Poljčan, Posebne osnovne šole Slov. Bistrica in Oplotnice. Tekmovale pa so tudi ekipe mladih planincev iz Poljčan ter taborniki iz Makol. Tekmovanje, ki je bilo organizi- rano z namenom -vspodbujati pri mladih članih RK željo po čim večjem znanju in obvladovanju veščin iz prve pomoči ter njihovim večjim sposobnostim v znanju zna tem področju, se je udeležilo tudi večje število občanov, ki so skupno z ostalimi tekmovalci pozdravili letošnji uspeh ekipe prve pomoči iz Poljčan, ki je z 97,20 točkami osvojila letošnji najvišji občinski naslov in prehodni pokal. Največje presenečenje letošnjega tekmovanja ekip mladih članov RK je pripravila (z uvrstitvijo na drugo mesto) ekipa POŠ iz Slov. Bistrice, ki je 94 točk osvojila brez večjih težav. Tretje mesto je osvojila ekipa osnovne šole Laporje. Sledijo pa ji planinci iz Poljčan, Makole, 1. ekipa osnovne šole Slov. Bistrica, Tabor- niki iz Makol, II. ekipa osnovne šole Slov. Bistrica, Sp. Polskava, Oplot- nica in Crešnjevec. Prve tri ekipe so dobile nagrade in priznanja, ki so jfli pripravili sodelavci tekmovanja. Foto in tekst V. Horvat Množičnost in spretnost sta značilnosti letošnjega tekmovanja mladih članov RK občine Slov. Bistrica .jgDNIK — četrtek, 30. maja 1974 stran 7 NEURJE NAD ORMOŽEM Hiša Jožeta Žnidariča na Humu je še prejšnji dan imela streho. Foto: J. RAKUŠA Po doslej zbranfli podatkih je neuije, ki je divjalo nad občino Ormož prejšnji teden v sredo, povzročilo več milijonsko škodo. Toča je prizadela predvsem po- dročje Kajžarja, medtem ko je močan veter naredil največje razdejanje na Humu. Ruvalo je drevesa _in razkrivalo hiše. S hiše Jožeta Žnidariča, ki stoji na Humu v neposredni bližini novega vodo- vodnega stolpa, je dvignilo celotno ostrešje, težko približno 4 tone in ga odneslo cca 80 metrov daleč na Hozjanovo dvorišče. Hum je bil precej časa tudi brez elektrike in telefona. Tudi iz drugih krajev občine poročajo o večjih ali manjših posledicah neurja, ki ga v takšnem obsegu in moči ne pomnijo. Očitno pa se je pokazala tokrat učinko- vitost streljanja proti toči, saj bi po nekaterih ocenah v nasprotnem primeru po tem neurju bore malo ostalo na naših njivah in vinogradih. jr FRANCU BEZJAKU V SPOMIN Bujno zeleno majsko popol- dan so prekrUi temni oblaki. V vseh nas so zbujali nemir in strah. Slutili smo zlo v svoji neposredni bližini - med nami. Vse to je v istem trenutku obdajalo tudi sedaj pokojnega Franca Bezjaka iz Središča ob Dravi. Kot odgovoren za lansiranje raket proti toči je šel v svoj poslednji boj. V sredo, 22. maja je proti 15. uri, ko so se nad občino Ormož zbirah točonosni oblaki, prišlo sporočilo, daje treba na raketno rampo v Središču pripraviti štiri rakete. Za streljanje sta bila zadolžena Franc Bezjak in Rudolf Kikl. Bezjak je usodnega dne streljal sam, pomagala pa mu je Kiklova žena Lizika. Po dobljenem sporočilu iz centrale, sta pričela rakete aktivirati. Ena izmed teh ni hotela poleteti med oblake, zato je Bezjak stopil pogledat k raketi. Tedaj pa je raketa eksplodirala na tleh, deli raznesle rampe in rakete pa so Bezjaka tako močno poškodo- vali, daje na kraju nesreče umrl. Hotel je obvarovati žitna polja, rodne gorice in domove svojih ljudi in pri tem pozabil biti previden. Za delo je bil strokovno izprašan in ga je opravljal že tri leta. Pretežko smo prizadeti, da bi v izbranih besedah povedali o pokojnem Frančeku vse tisto, kar je storil lepega in dobrega za razvoj kmetijstva v občini Ormož, v TOZD obrat za kooperacijo in ne nazadnje tudi v svojem rodnem Središču. Toda njegov značaj in njegova dela nam velevajo, da o njih govorimo. Pokojni Franček je pokazal svojo vdano pripadnost zemlji in kmetijstvu, ko se je kot mlad, nadarjen in inteligenten odločil delari na kmetiji svojih staršev. Menil je, da mu z ljubeznijo in razumom obdelana zemlja lahko da vse tisto, kar drugi iščejo po mestih ali celo v tujini. Z^rizel se je v delo na kmetiji in s svojimi uspehi opozoril nase ožjo in širšo okolico. Iskal je vedno nova pota ker je vedel, da nov način življenja na vasi zahteva tudi nove prijeme v proizvodnji Spoznal je potrebo po organiziranju kmetov v stanovski organizaciji in se tej organizaciji tudi ves predal. Povsod je bil prvi: pri akciji kmečkega pokojninske^ in zdravstvenega zavarovanja, pri organizaciji kooperacije in pri mnogih drugih akcijah občin- skega in lokalnega značaja. Predsedoval je Svetu kooperan- tov v TOZD obrat za koopera- cijo Ormož, kot mlademu (39 let!) in revolucionarnemu kmetu je bilo zaupano tudi delegatsko mesto v centralnem delavskem svetu podjetja SLOVIN Ljublja- na. Spomin na vse to so na žalni seji obudili tudi njegovi sode- lavci - člani sveta kooperantov dan po tragičnem dogodku. Naravna stihija in sodobna tehnika sta si izbrali žrtev, ki pomeni za ormoške kmete in vse Središčane težko in nenado- mestljivo iz^bo. Pokojni Franc Bezjak je bil soustvarjalec lepše podobe Središča, saj je s svojim delom v krajevni skupnosti pokazal, kaj in kako je treba. Delal je v telesnokulturnem društvu Partizan, bil je eden iniciatorjev ponovne poživitve dela središke godbe na pihala in še in še bi lahko naštevali. Dragi Franc, naj ti bo lahka slovenska zemlja, ki si jo obdeloval in ljubil vse življenje. PRIJATELJI vreme do ned'elje, 9. junija 1974 Polna luna bo v torek, 4. junija ob 23.09. Napoved: Deževno bo 31. in 1. junija. Od 2. do 9^ bo lepo vreme: čez dan sončno, ponoči mrzlo. Zadnja nevarnost slane je 8. junija. Po desetem juniju ne bo več ohladitev. Alojz Cestnik v__y BIL JE LJUDSKI DUHOVNIK Sošolci prvega slovenskega razreda 1918/19 ptujske gimna- zije sporočamo prijateljem in znancem žalostno vest, da je po težki bolezni umrl na Hrvaškem v kraju Skakavac pri Karlovcu naš dragi tovariš Andrej Širrien- ko. Rodil seje v Zabovcih, svoja dijaška leta pa je preživljal v Novi vasi pri Ljudskem vrtu. Kljub skromnim razmeram de- lavske družine, matere iin očima, delavca v ptujskih železniških delavnicah, je bil v vseh razredih prav dober dijak pod vodstvom nepozabnega razrednika prof. Sovreta. Ker mu po maturi 1926 reven dom ni mogel pomagati - štipendij takrat ni bilo - za študij na univerzi, je vstopil v mariborsko bogoslovje. Ob raz- sulu stare Jugoslavije so ga hitleijevci kot zavednega Sloven- ca z ostalimi duhovniki izselili na Hrvaško. Na deželi blizu Karlovca, kjer je kmalu vzplamtel krvav boj hrvaških fašistov - ustašev s partizansko vojsko, se je Andrej kot pravi ljudski duhovnik vključilč v narodnoosvobodilno gibanje. Svojemu sošolcu s ptujske gimnazije, piscu teh spominskfli vrstic, je po osvo- boditvi ponovno pisal, da mu je hrvatska ljudska oblast podelila Red zasluge za narod in medaljo za hrabrost. Bil je pravi ljudski duhovnik, zvest narodu v njegovi herojski borbi. Naj počiva v miru v svobodni domovini! Čast in slava • njegovemu spominu! V. F. 8 stran TEDNIK — četrtek, 30. maja 197^ Dominik GLUŠIČ SPOMINI HA PTUJSKE ZAPORE 20 V PTUJSKI BOLNIŠNICI SO POTOČNIKA OPERIRALI. TOPLAK, JANŽEKOVIČ, KRALJ, VOUK Iz Podvinc je bil orožnik TOPLAK zaveden Slovenc, kar je večkrat potrjeval, ko je s svoraštvom govoril o novih gospodarjih. Kako je pomagal osvobodilneinu gibanju, mi ni znano. Pomočni orožnik JANŽEKOViC, pred vojno komandir na orožniški postaji v Juršincih, je stražaril v ptujskih zaporih zvečer 18. avgusta 1942, Ico je umrl narodni heroj Jože Lacko. Lackova smrt ga je hudo prizadela. Nemci so zasumili v njegovo, zanesljivost in ga premestili na Koroško. Slišal sem, da je od tam odšel v partizane. Tudi pomožni orožnik Vinko KRALJ je iz orožniške postaje v Gorišnici v drugi polovici 1943. leta pobegnil v partizane. Neko nemško poročilo navaja, da se je patrulja dveh orožnikov in štirih graničarjev spopadla 21. oktobra 1944 z devetimi partizani blizu Hermencev pri Ormožu in da je bil med partizani pobegli orožnik VOUK. Tistega dne so omenjeni partizani zažgali PK vozUo in zaplenili več NSKK uniform. PTUJSKI GESTAPO Na ptusjki gestapovski izpostavi je delovalo okrog dvajset policistov in uslužbencev, od teh so bili zaposleni v Ljutomeru iri Središču po trije do štirje in.prav tako tudi na Borlu.'Ker so bih ptujski zapori podvrženi trinoštvu sedeža ptujskega gestapa, bom napisal, kar vem o gestapovcih, ki so prih^ali v ptujske zapore in opravljali svoje gnusne, zločinske naloge. Stalno nameščenim na sedežu ptujskega gestapa so pomagali razni ovaduhi, ki so jim rekli »zaupniki". Prvi šef ptujskega gestapa je bil Herman STOESSEL. star okrog petdeset let, po rodu Prus, po činu obersturmfirer. Ce se prav spominjam je bil šef izpostave do novembra 1941, ko je za njim prevzel to dolžnost Jožef Kouba. Stoessel je bil obenem še komandant borlskih zaporov, ki so se uradno imenovali „Zapori tajne državne policije-Borl.' Jožef Kouba je bil star okrog petinštirideset let, doma je bil iz Avstrije. Ptujski gestapo je vodil do novembra ali decembra 1944. Ptujsko gestapovsko podružnico v Središču je vodil KUNISCH. Sodeloval je v komisiji štajerske domovinske zveze, ki je odločala, kakšno Ugitimacijo ob prisodila svojim članom. Vemo, da so dobili rdečo le tisti, ki so bili v hitleijevskih vrstah že pred nemško okupacijo, zeleno so dajah tistim, ki so jih smatrali za germanizacijsko sposobne, belo pa tistim, ki so narodno zavest izpričevali že pred vojno in stistim, ki so kazali po svoji zunanjosti znake nearijske pripadnosti. Kurischeva pomočnika v Središču sta bila gestapovca GROSS in MAVER. Vsi trije središki gestapovci so se na vso moč trudili v kali zatreti osvobodilno gibanje, ki je leta 1941 na njihovem območju močno vzplamtelo. S svojimi ovaduhi in nasiljem nad zaporniki so odkrih skoro vse člane OF in krvavo z njimi obračunali. Že leta 1941 so padh prvi talci iz tega območja, drugi pa leta 1942. Mnogi so morali v koncentracijska taborišča. V Ljutomeni je bil šef gestapa Max REIBENSCHUH, star okrog trideset let, po pokUcu električar iz Maribora. Njegovi starši so imeh gostilno na Pobrežju. V Grazu se je že pred vojno pridružil hitleijevcem in bil v gestapovski službi. V Ljutomer ga je poslal Kouba. S svojimi pomočniki je nadzoroval vse območje ljutomersko-radgonskega okraja. Za njegovega tolmača Konrada Hvaleča iz Ptuja sem zvedel, da ni bil krvoločen, kakor njegov šef. Ce je le riogel, je ljudem pomagal na prostost. Na ptujski izpostavi je deloval od leta 1941 pa do konca vojne gestapovec Hans HOLT, star okrog trideset let. Pred vojno je kot „Dalmatinec" krošnjaril sem pa tja v Ptuju. Takrat je prenočevd in se hranil v gostilni Zupančič, Pri tem je seveda propagiral za hitlerizem. Med vojno je govoril le nemško. Pri zasUševanjih, ki jih je spremljalo hudo pretiranje, je uporabljal vedno tolmača za slovenski jezik. Tudi gestapovec ARMBRUSTER je bil star okrog trideset let. Najprej je služboval v Središču, od spomladi 1942 pa do novembra 1942 pa v Ptuju. Prištevamo ga med najbolj zverinske zashševalce. Bil je strah in trepet vseh zapornikov. DALJE PRIHODNJIČ Pisma bralcev Ali je cement res samo za nekatere? Skoraj diievrič čitamo V časopis^ raZiie stavi'!. 6 katerih včasih tudi mišiimft, da le mso take, kot je napisano, saj človek skoraj ne bi verjel, da se lahko dogajajo stvari tako kot si nekateri zamišljajo po svoje, Prav to se je dogodilo tudi meni, ko sem hotel pri podjetju LES Ptuj podružnica ali izpostava Kidričevo kupiti nekaj vrec cementa, ki ga nujno potrebujem za izgradnjo gospodarskega poslopja in morda še garaže, če bi bilo dovolj sredstev. Toda zataknilo se je prav tam, kjer sem najmanj pričakoval. Zvedel sem, da imajo v skladišču Les-a v Kidričevem (pri železniški postaji) na zalogi tudi vagon trboveljskega cementa ter nekaj tudi iz uvoza, menda ruskega. Prepričan sem bil, da bom dobil kolikor pač za svoje potrebe potrebujem in koliko imam na razpolago denarja. Toda krepko sem se zmotil! Ko sem prišel v to skladišče vprašat za cement, mi je res prijazna uslužbenka dejala, da cementa ne morem dobiti, ker je le-ta rezerviran za neki lovski dom (ni vedela kateri). V razgovoru pa sem zvedel mdi, da tega cementa ne bi dobila niti ona, kaj šele, da bi ga dobil kdo drugi. Omenila pa je možnost (morda malo v šali), da bi cement morda le dobil, če bi kupil mdi mešalec. Malce me je pogrelo, toda vzdržal sem zavedajoč se, da prav tista oseba, pri kateri sem bil, ni za vse to prav nič kriva. Kot argument in zanimivost pri celotni cementni zadevi v podjetju LES v Kidričevem naj omenim še to, da so mi celo delavci, ki tu delajo, dejaU, da so nezadovoljni, da morajo iz vagonov razkladati cement in ga voziti v skladišče, kjer se pozneje spet mora nakladati, ko pa pri vagonih stranke čakajo na cement, pa ga ne dobijo. Vsekakor ob vsem tem želim pojasnilo, čigav lovski dom si lahko rezervira več časa cement v tem skladišču in zakaj tov. Korez, kot vodja tega skladišča, nima oprijemljivejših argumentov za tako poslovanje! Ali res lahko le on odloča o vsem v tej podružnici LES-a? ? !. FRANC HORVAT - Apače n. h. 62325 KIDRIČEVO LJUDSKA VEROVANJA - Ce namočiš kopirni svinčnik v vodo in to raztopino na večer pred božičem vliješ v čisto vodo, ti slike v vodi pokažejo, kaj boš pomemb- nega doživel prihodnje leto. - Ce te srbi vrh glave, pričakuj dobitek. - Ce te zaskeli čelo, boš moral izpolnjevati tuje ukaze. - Ce te zaskeU vrat, pride slabo sporočilo, ki pa se bo obrnilo v dobro. - Dobro vest boš doM, če ti zvoni v desnem ušesu; če ti v levem, bo vest slaba - Ce občutiš, da te zaskeh v obrvih, boš dobil veselo sporočilo. - Skelenje desnega očesa pomeni, da boš imel pri delu dober uspeh. - Če te zaskeli levo oko, pride do prepira. - Ce te zaskeli nos, boš na nekoga jezen. - Srbenje desne dlani pomeni, da boš dobil denar, če pa te srbi leva roka, boš denar izdal. - Ce ponoči slišiš, da je nekdo potrkal na tvoja vrata, pa ni zunaj nikogar in tudi vzroka trkanja ne moreš ugotoviti, pomeni zlo. Veselo vest pa boš dobil, če te zasrbi brada. - Ce slišič kukati kukavico, moraš denar, ki ga imaš v žepu, premešati in boš vse leto imel denar. Ce pa si ob kukavičinem kukanju brez denarja, bo tako tudi vse leto. - Glas sove nazanja nesrečo. Ce sova sede na tvojo hišo, bo zbolel član družine. - Ce vrana ali več vran kraka ravno nad tabo, se pazi nesreče. - Ce srečaš svinje, ti bo začeto delo v dobiček. Uspešno boš opravil tudi delo, če ti na poti pride nasproti pes. Alojz Cestnik .jgDNIK — četrtek, 30. maja 1974 stran 9 Eno izmed mnogih uspelih fotografij je Bogo Cerin naslovil ,Zdenka'! BOGO ČERIN RAZSTAVLJA V BISTRIŠKI MATIČNI KNJIŽNICI V organizaciji Kulturne skupnosti in Matične knjižnice Slov Bistrica je pretekli teden (23. 5. 1974) v prostorih Matične knjižnice Slov. Bi strica odprl svojo drugo samostoj- no razstavo umetniške fotografije, mladi fotoreporter pri mariborskem dopisništvu Dela in član Foto-kino kluba Maribor, Bogo Cerin Razstava je v organizaciji Matične knjižnice letos že tretja tovrstna prireditev. Kot posebnost je ob njeni otvoritvi Danilo Utenkar tudi poudaril, to je jubilejna - stota prireditev v devetih letih delovanja te ustanove. Razstava umetniške fotografije Boga Cerina iz Maribora pomeni za mnoge Bistričane pomemben dogo- dek, saj je avtor od leta 1967; ko je prvič razstavljal, do danes sodeloval že na več kot 90 razstavah doma in v tujini, ob tem pa osvojil tudi številna priznanja. Foto-kino zveza Slovenije je Bogo Cerinu za uspehe na razstavali fotografij podelila leta 1972 tudi naslov fotoamater I. razreda. Pri svojem delu se usmerja največkrat na temo o ženali, kronološko od otroštva do najzre- lejših let. Razstava je posvečena prireditvam ob praznovanju kulturnega tedna in dneva mladosti v bistriški občini. O njeni pomembni vlogi pa govori tudi prisotnost, na dan otvoritve, najvidnejši kulturnih delavcev bi- striške občine ter večje število fotoamaterjev iz Slovenije. Razstavo je odprl dipl. inž. Stojan Kerbler, predsednik fotokino zveze Slovenije in najuspešnejši fotoamater v Sloveniji. Lepota in izvirnost fot^afij Boga Cerina je že v prvih nekaj dneh razstave v Slov. Bistrici pritegnila mnoge Bistričane in okoličane. Posebno zanimanje pa kažejo mladi občani, ki svoje znanje na področju fotografije pridobivajo prav sedaj v fotoklubih ali s samostojnim delom. Razstava vsebuje 30 fotografij, odprta pa bo do 9. junija 1974. Fotografije iz bistrilke razstave bodo Bogo Cerinu služile tudi kot osnova v pripravi za še eno letošnjo razstavo, ki jo pripravlja za mestno galerijo v Piranu. V. Horvat USPEŠNA PREDSTAVA OPERETE Po dveletnem premoru so člani dramske skupine KUD Oplotnica letos pripravili v režiji Milana Vidica iz Slov. Bistrice opereto v treh dejanjih, češkega skladatelja Edvarda Ingriša, „Tam z goro". Medtem ko so imeli premiero 26. aprila v Slov. Konjicah, v okviru praznovanja obletnice ustanovitve OF, pa so izvedli drugo predstavo, prav tako v okviru obletnice OF, dva dni kasneje v svojem kraju. Predsta- va v Oplotnici je doživela svojevrsten rekord, saj jo je obiskalo 275 gledalcev, kar je rekord dvorane, v kateri je Vs^^^komaj 225 sedežev. Prav to veliko zanimarye je izvajalce vspodbudilo, da so se z opereto predstavili v Oplotnici še dvakrat. Prva ponovitev je tako bila v nedeljo 12. maja, druga pa v petek 17. maja. V načrtu imajo še najmanj 10 gostovanj v občini Slov. Bistrica in izven nje. V izvedbi operete sodeluje ansambel z nad 50 ljudmi. Med njimi mešani pevski zbor iz Oplotnice in igralci KUD-a iz tega kraja. V glabeni spremljavi, ki jo je pripravil Dušan Pečnik, sodelujejo tudi člani orkestrov slovenjebistriške in konjiške godbe na pihala. V. Horvat Ob otvoritvi razstave založbe BOREC v petek, 17. maja je bila v študijski knjižnici odprta razstava tiskov založbe Borec ob njeni 15-letnici. V 24 vitrinah je razstavljenih čez 240 knjižnih enot. To je le izbor iz obširne publicistične dejavnosti Borca, ki se je specializiral za izdajanje del iz NOB ter sploh literature o H. svetovni vojni. Številne obiskovalce je ob otvori- tvi pozdravila ravnateljica M. Aličeva, nato pa je v kratkih besedah orisal pot založbe njen urednik, znani pisatelj V. Kavčič. Razstavo je odprl Tone Svetina, avtor najbolj branega partizanskega dela Ukana, ki je nato v čitalnici knjižnice odgovarjal na številna vprašanja o nastanku Ukane, partizanski literaturi, znanem špijo- nu Vauhniku idr. Podrobneje je govoril o svojih skulpturah iz htega železa, delov nabojev, ostankov čelad, raztreščenih šrapnelov idr., ki jih ima razstavljene v čitalnici študijske knjižnice. Pogovor je tekel sproščeno, vprašanja so bila številna in avtorje imel tudi na koncu dovolj dela s podpisovanjem in pisanjem posvetil v svojo knjigo. Manjši krog je zanimivo razpravo nadaljeval še pri Novem svetu, kjer so bili poleg pisatelja Svetine z ženo in V. Kavčiča navzoči še urednik Kurirč- ka pesnik L Cimerman, pesnik in novinar Večera F. Forstnerič idr. Razstavo so pripravili včlani Borca s sodelovanjem Ljudske in študijske knjižnice in bo odprta do 7. junija, E. J. F. B. VOJNA IN ZLOČINI ^^ 20 (Odlomki iz spominov Ptujčana) Mučila so me razglabljanja, ah res ni vedel ničesar negativnega o namerah z menoj, ali pa mi je le nastavljal past. Ceš, čim boš poskušal karkoli nedovoljenega, padeš v kremplje že dobro razpredeni policijski mreži. Pri takem zaključku misli seveda nisem prišel bliže spoznanju lastne usode. Človekova narava nagiba vselej misliti o sebi le dobro in površna ocenitev situacije bi mogla zbuditi varljiv občutek varnosti. Policijska dovolilnica je bila eno tako varljivo dejstvo, la pa zame ni bilo pomembno zgolj zaradi namena, katerega je izražalo, temveč in predvsem zato, ker sem v tem imel važno kritje za naknadno prijavo orožja. Ce bi v zvezi s tem nastal kak zaplet, bi se lahko skliceval na dovolilnico. ZADNJF POPOLDNE S STARSI Doma sva z očetom vse še enkrat podrobno razmislila. Odločila sva. da predam tri puške. med njimi lepo novo po naročilu izdelano risanico z daljnogledom. Eno najnovejšo dvocev- ko, ki "je bUa komaj kupljena in še ni bila prijavljena, sva z daljnogledi vred pustila v skrivališču pod tramom. Ko sem po končani vojni brskal za njimi, nisem našel ničear. Se nikdar ni bilo srečanje s starši tako turobno, kot tisto popoldne. Oba sta bila bolehava. Oče je bolehal že dolga leta na težki sladkorni bolezni. Bil je oslabel in posledice bolezni so bile težke. Tudi mati je zadnja leta bolehala na sladkorni, poleg tega pa še bolezen visokega krvnega tlaka. Večinoma je poležavala. Takrat sem jo videl zadnjič še dovolj prisebno, da sem se laliko pomenil z njo. Ko sem se tri mesece po končani vojni vrnil, je nisem našel več na našem domu. Bila je že tako bolna, da se nisva mogla več popolnoma sporazumeti. Očetova smrt v moji odsotnosri in vojne grozote so siroto strle in uničile. Največja človekova nesreča je, da šele v zrelejših letih, ko je že prepozno, spozna nenadomestljivo vrednost materinega življenja. Ko bi to spoznanje dozorevalo prej, koliko lažje bi bilo življenje otrok v starosti. Dan se je hitro nagibal k večeni. Tisto popoldne je bilo vreme bolj hladno, kot je bilo pričakovati po koledarju in oče je pod večer malo podkuril v sobi. Nepozaben je ostal spomin in slika tistega večera. V peči je prasketaje plapolal ogenj. Čimbolj, se je mračilo, tembolj vidno se je svetlikalo iz .špranj ,ob vratih stare lončene peči, ki je izžarevala prijetno domačo toploto in puhtela vonjave, ki so me spominjale na lepo'mladost. Tiho, pol pritajeno smo se pogovaqali. Toda naš pogovor ni bil sproščen, kot nakoč. Nekakšna mora je tiščala v prsih, ki je dušila misel in besedo. Vsi trije smo mislili eno - kaj če smo zadnjič združeni - a nobeden od nas ni upal, ne mogel izgovoriti te stra.šne bojazni. So v življenju slutnje, ki so tako blizu resnici, da jili gledaš kot dejstva, čeprav je njiliovo uresničenje .še daleč v nedogledni bodočnosti. Neizrečene .slutnje so se morale uresničiti. Nikdar več nisem videl svojega ljubljenega očeta v njegovi hiši, tudi matere ne. Kasneje je oče sicer poskušal obiskari me v ptujskUi zaporili, v taborišču na Borlu in končno v zaporili v Mariboru, toda gestapovci so vselej preprčili namene. Uvidel sem, da običajno slovo ne bo mogoče. S silo sem zamoril čustva in se zakrknil. Sunkovito sem vstal, češ pozno je, čim globlja bo noč, tem ostrejše bodo gestapovske in policijske kontrole na cesti. Posl ovila sva se z očetom, zadnjič sva si sti snila roki. Dalje prilihodnjič 10 stran TEDNIK — četrtek, 30. maja 197^ DR. FRAN BRUMEN: Obolenja arterij 6. nadaljevanje in konec Zadnje čase je v uporabi več medikamentnih sredstev, ki bolj ali manj razširjajo žile odvodnice. RAZ- LIČNA ZDRAVILA RAZŠIRJAJO ŽILL V RAZLIČNIH POVIRJIH, pri večini pa opažamo največji efekt na površini telesa, predvsem na koži, torej na skrajnih delih odvodnic. To dejstvo pri kritični presoji korist- nosti teh medikamentov zmai3išuje ali pa celo negira pomen njihove uporabnosti, ker z razširjanjem končnih žil popušča in pada krvni tlak v večjih vejaii. tedaj prav tam, kjer bi ga želeli okrepiti. Mnogo več uspeha si obetamo od istočasne uporabe sprecialnih sred- stev v obliki injekcij in primerne obremenitvene fizioterapije. Ta na- čin zdravljenja pa uspešno izvajajo le za tako te.i-apijo specializirani timi, ker je poleg drugega potrebno vbrizgavati specifična sredstva v določene žile odvodnice, kar ni vselej enostavno opravilo. Takšno zdravljenje je primemo le za zgod- nejše začetne stadije bolezni, med- tem ko ni umestno za napredovalne oblike, ki že kažejo znake tkivnih sprem.emb in bolečine pri mirovanju - tu bi bilo celo škodljivo. Za lažje primere začetnih stadijev so pripo- ročljive TOPLE KOPELI, ZDRU- ŽENE S HOJO. Pri tem istočasno delujeta dva dejavnika, ki razširjata odvodnice - toplota in hoja. ' V II. in IV. stadiju predgangreno- znesa in gangrenoznega stadija je potrebno OBOLELE UDE PUSTITI V MIROVANJU, jih po možnosti povesiti čimbolj navpično navzdol, da se kolikor mogoče najbolj natečejo s krvjo. Zaradi prepreče- vanja podhladitve je potrebno ud narahlo po.^iti s finimi mehkimi in top Umi povoji. ZA VSAKO CENO JE TREBA PREPREČITI POD- HLADITEV. Efektnejše direktno ogrevanje je lahko škodljivo. Ko nastopita razkroj in razpadanje tkiva, je potrebno pazljivo PREPRE- ČEVATI PRISADITEV NASTALIH RAN. Povsem zaokrožene bolezenske slike nastajajo zaradi obolenja večjih odvodničnih vej, ki se odcepijo iz aorte - glavne žile utripnice in vodijo navzgor v glavo in obe roki. Te oblike so toliko komplicirane, da za poljudnejšo obdevalo niso pri- merne in spadajo v specialna po- dročja medicine, Posebno poglavje iz te skupine so motnje arterialnega obtoka v trebušni vothni, ki ji h označujejo nediferendrane, nekako nihajoče bolečine, navadno po iz- datnejših obrokih hrane. V skupini akutnih - trenutnih zamašitev odvodnic ZAVZEMAJO ARETRIALNE EMBOLIJE 80-90 %, zamaški so običajno strdki krvi. (Embolijo imenujemo zamašitev žile odvodnice s tujkastim zamaškom, ki ga naplavi krvni tok od drugod.) Embolije torej niso samostojne bolezni, temveč so kom- plikacije nekega drugega obolenja. Najpogostejši vzrok za embolije so večje napake na srčnih zaklopkah, ko v bolezensko razširjenem srcu nastajajo strdki krvi. Dokaj pogoste so embolije po srčnih infarktih, pri ulceroznih obolenjih v srcu in pri aneurizmah, kakor imenujemo hru- škaste razširitve odvodnic. EMBO- LIJE SO MOŽNE PO CELEM POVIRJU ARTERIALNEGA SI- STEMA, nekako ena tretjina zadeva odvodnice nog in rok. Nekoliko redkejše so embolije, ki nastopajo kot posledice tromb oziraj očega obolenja notranjosti odvodnic. KLINIČNA SLIKA EMBO- LICNEGA INCIDENTA je tipično okarakterizirana po izpadih funkcije prizadetega organa. Kadar prizadene možganske arterije, sledi slika mo- žganske kapi. Embolični zamašitvi odvodnic trebušnih organov sledi tako imenovana slika akutnega tre- buha s popolno ohromitvijo čre- vesnih funkcij. Pri emboliji velike odvodnice v nogi ali roki nastane trenutno slika težkega obolenja z dramatično podobo: huda, bli- skovita bolečina, koža pobledi in postane mrzla, kmalu se cianotično obarva, pojavi se nenormalna občut- ljivost, ohromitev, prenehanje žil- nega utripa in izpraznitev žil d ovod- nic. Diagnozo osvetljuje zelo značilna anamneza in izredno karakteristična klinična slika. ZDRAVLJENJE: NUJNA PREMESTITEV V BOL- NIŠNICO. DR. MIRKO VENGUŠT: Mladi in stari (Nadaljevanje in konec) Stari ljudje se morajo dokončno opredeliti, v kaki meri lahko priča- kujejo v današnjem času hvaležnost svojfli otrok. Po naravnem zakonu se mladi ljudje formirajo, postanejo osebnosti, ,,zapustijo" očeta in mater in si gradijo svoje gnezdo, ustvarijo si svojo družino, novo ceUco narodne skupnosti. To je dejstvo, drugače ne more biti. Stojijo v prvi borbeni črti življenja. Uspevati morajo v poklicu, pri delu, posvetiti se mora žena možu, mož ženi in oba svojim otrokom. Potem so še tu splošne družbene obvez- nosti. Tako je v življenju določena nujnost, ki siM, da se stari počasi umikajo v ozadje. Fjii sprejemajo to z razuirevanjem, svoje otroke ra- zumejo, zavedajo se, da življenje teče naprej svojo zakonito pot. Taki stari ljudje ravnajo zato pravilno. V tem je tudi še del tiste prave ljubezni, ki so jo dajali v mladosti svojim otrokom. Ta ljubezen je očitno nesebična. Drugi starši pa tega procesa ,, odtujevanj a" ne spremljajo z enako strpnostjo, am- pak tožarijo, kako ,,da so jjih njiliovih otroci čisto pozabili" itd. in gredo pri tem celo tako daleč, da bi jim pri oblastih škodovali! Tako starši ne ravnajo prav, so sebični' in tudi v mladosti niso svojim otrokom dali tiste ljubezni, ker je sami v sebi niso imeli. Sedaj bi želeli biti deležni nečesa, kar niso dali. Popolnoma neupravičeno! Seveda se s tem in na tak način še bolj oddaljujejo od mladih. Mladi ljudje imajo na splošno starejše in stare ljudi radi in jili spoštujejo, radi z njimi kontaktirajo in se pogovarjajo so torej dobri. O težav ali in problemih, ki jih imajo ali se z njimi v življenju srečujejo, se radi s starejšimi pomenijo. Ob tem čutijo neko oporo in jih „zaledje" starejših hrabri in jim daje občutek varnosti. Seveda morajo starejši ljudje umeti čakati, morajo znati poslušati, ne smejo zahtevati, ne I spraševati, starejši ljudje morajo po svojih bogatih življenjskih izkušnjah pač več razumeti, kar je razumljivo. Mladi naj tako pripravljenost z razumevanjem in hvaležnostjo sprfr jemajo. To so elementi, ki premo- stijo vsa resna in neresna nasprotja med dvema generacijama. Na ta način bo počasi mladim prišlo v zavest, da so nekje podoba starih in da bodo nekdaj sami ostareh. Stari ljudje naj napram mladim ne tarnajo, kako je bilo včasih, v starih časih, vse lepše, vse bolj ,,pošteno", vse bolj urejeno itd., ko pa to prvič ni niti res in drugič mladina t^ega govorjenja ne sprejema z zadovolj. stvom. V tem namreč vidijo mladi poskus indirektnega, posrednega omalovaževanja njihove osebnosti, indirektno kritiko njihovega načina življenja. Res je pa, da ima vsako obdobje in vsak čas svoje značil- nosti. Starejši in stari ljudje naj razu- mejo novi čas, nove življenjske pogoje, naj se zavedajo, da so njihovi starši živeli drugače kot oni in da enako današnja mladina živi drugače kot sedanja starejša gene- racija. Nasprotja med starimi in mladimi so sicer vedno bila in so tudi danes pristona, na nas vseh pa leži, kako bomo ta nasprotja omilih, zmanjšali in usklajevali. Prepričan sem, da bodo mladi v tej luči starejšim vedno v pomoč in oporo in da bodo mladi v taki skrbi videli med drugim tudi en del smisla svojega življenja. Dr. Mirko Veneušt kino KINO PTUJ: 16.15 - Za vaš in vaš dom; 16.50 -Gospodinjam v pomoč; 17.00 - Likovni krožek gimnazije ob 20. uri je na sporedu nem. film „APAC1"; 31. 5.: nem. film „APACI" ob 18. in ob 20.uri. KINO SLOVENSKA BISTRICA: 30. 5.: fr. fUm „OGENJ LJUBEZNI" ob 20. uri; 1. in 2. 6.; am. westem 16.16 - Rezerviran čas; 17.00 - Aktualna reportaža - ptujske toplice; 17.15 - Za vas in vaš dom; 17.40 - Spored v prihodnjem tednu; 17.45 - Glasba za konec tedna. KINO LJUTOMER: 30. 6.: am. film „UMAZANI HEROJI JUKE" ob 15.30, 17.45.in 20. uri. /f^ Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo takoj za- posli večje število mlajših delavcev pri delu v elektrolizi. Inte- resenti naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja. .jgDNIK — četrtek, 30. maja 1974 stran 11 JOŽE CURK: Spomeniški Ptuj (]«Jadaljevanje in konec) Ce se zavzemamo za spome- nislcovaistveno neoporečen Ptuj je njegov osnovni kriterij gotovo nje- gova historična pričevalnost, saj je njegovo jedro redek tovrstni doku- ment na Slovenskem, ki v danes vidnih potezah rezultira svojo tisoč- letno neprekinjeno zgodovino. Antični Poetovio je ležal zahodno od današnjega mestnega jedra ter preko Drave na Zgornjem Bregu in Spodnji Hajdini, svoje sledove pa je pustil v osnovni cestni hrbtenici, obeh Mitrejih ter mnogih najdbah, od katerih se bo nekatere po- membnejše komplekse v bodože morda le dalo oliraniti kot arheo- parkovne insule in vključili v turi- stično-rekreativni kompleks. Morda ne bi bila odveč misel, da bi se temu kompleksu vsaj v manjšem, eksklu- zivnejšem delu dalo navdih rimskih term oziroma kopahšč in se tako njegovi utihtamosti primešalo ne- koliko fantastičnega esprita ter se mu tako dalo gotovo karakteristiko, ki bi ga dvigala preko „navadnih" pa čeprav tudi zdraviliškfli toplic. Srednjeveško mesto je nastalo v dveh etapali do konca 13. stoletja ter se z obzidjem povezalo z gradom in reko. Glavno prometno os so povezovale stranske ulice z obzid- jem", reko in gradom. Svojskih mestnih predelov Ptuj ni razvil: Mestna in cerkvena uprava se je skoncentrirala na Slovenskem trgu, samostana na obeh strateško najpo- membnejših koncih mesta, plemstvo in trgovci ob glavni ulici in v -vzhodnem, mlajšem delu mesta. obrtniki in ostalo cehovsko meščan- stvo pa v predelih ob Dravi. Sistem take deUtve se je kazal zlasti v razmerju meščanskega obrtnika ter trgovca in plemiča: prvotno dve- in tri-osno parcelacijo prekinjajo širša pročelja plemiških in trgovskih prebivališč. Glede hišnih višin in oblikovanja uličnili meja se je srednjeveško mesto najbolj spre- menilo v času renesanse in baroka. Prvotno so bile hiše s čeli obrnjene na ulico, med njimi pa so bili ozki dvoriščni prehodi, v baroku pa so zravnali čela hiš in poenotili ulični ritem. Ker je obzidje vse do konca 18. stoletja ograjevalo mestni pro- stor, se je zidava vedno bolj usmerjala v višino. Mesto je s tem sicer pridobilo na videzu, vendar pa je taka zidava z ozirom na ulične ožine postajala kritična. Pač pa se je doba 16. in 17. stoletja usmerila tudi v obogatitev notranjosti hiš ter v velikopotezno zasnovano forti- fikacijsko akcijo, ki še danes daje močan pečat grajskemu kompelksu. Ob tem tudi ne moremo mimo predmestij, ki so se razvLa po letu 1664, in so pomenila naravno zaledje ,,mesta", njegova preskrba z živili, oskrbovanje vodne poti (drav- ski pristan), tovomištva ipd. Ohra- nila šo se seveda samo predmestja, ki niso bUa pozneje na udaru intenzivnejše urbanizacije zaradi Vzhodne železnice in Hrvaške ceste. Najbolje je ohranjen Spodnji breg s trgom in starim mostiščem, medtem ko so vsa ostala predmestja močno zabrisana, ker so Srednje- veškega izvora, ne glede na sedanjo podobo stavb, še vedno kažejo na srednjeveški značaj komunikacij in tudi sistem zazidave. Že srednji vek, še bolj pa barok, je ustvaril okoh mesta venec okoli 20 dvorov in dvorcev, kapucinski samostan, mest- no strelišče, več cerkva itd., kar se je vse pozneje več ali manj zabrisalo v splošni, stiliijski urbanizaciji teh predelov. Zavestna cestno-prometna politika 2. pol. 19. stol. je ustvarila nekaj večjih drevoredov, ki so poskušaU povezati mestno središče mimo predmestij z okoliško pokra- jino, ustvariti pa tudi impozantnejši dohod od železniške postaje do mesta. Tako je Ptuj rastel sicer nezavedno vendar dovolj organsko v mejah možnosti svoje ekonomske ekspanzije, polagoma urbaniziral najbUžja predmestja ter tipal ob glavnili prometnih vpadnicali v svojo agrarno okolico. To poskuša po vojni več ali manj posrečeno vklju- čiti v finale svojega mestotvornega procesa, kateremu pa zaenkrat manjka še resnejši zametek nekake- ga novega cityja ali shopinga. Manjka mu namreč koncentracije pomembnejših javnili in trgovskili objektov (dislocirana pošta, pre- slaboten marketing, slab cestno- prometni režim, pomanjkanje par- kirišč, zanemarjena tržnica), omrtvi- čeno staro mestno jedro, pomanj- kanje urbane konceptualne celo- vitosti itd. Ob primeijavi starega in novega mestnega jedra se pojavi kot drug kriterij, ki ga je treba upoštevati pri oceni mestnega kompleksa, stopnja urbanosti njegovili posameznih enot. Po tem kriteriju merjenja izpadejo iz kompleksa izrazito mest- nih enot vsa predmestja, ostane Ic vzhodno obrobje mestnega jedra, tkzv. Trubarjevo naselje in le pogoj- no linearno nanizani bloki med Potrčevo in Kolodvorsko ulico. Seveda obsegajo obravnavani mestni deli z izrazito predmestnim znača- jem tudi nekatere kvalitete v smislu njiliove historične pričevalnosti in nekaterih oblikovnih karakteristik, pomembnejši pa so le po svoji funkciji zbirališča cest, ki se stekajo na dravskem mostu. V tem oziru so to tiste mestne sestavine, ki dajejo historičnemu mestnemu jedru am- bientno panelo, na kateri toliko bolj izstopajo njegove arhitektonske vre- dnote, ki kažejo rezultate stoletnih izkušenj neprestane urbane rasti, ujete s posluhom pod krono gradu. Zato menim, da je potrebno ubirati v nadaljnjem urejanju mest- nega središča in vseh njegovih prvin tako pot, da bo vselej s primerno funkcionalno aplikacijo zagotavljala njegovo nadaljnje življenje. Tega me,stu ne more zagotoviti samo muzej, tudi ne.samo turizem, ampak usmeritev celotne mestne družbene in komunalne dejavnosti v njegovo revitalizacijo. Vse ostalo so liiko samo osamljeni poskusi, ki pa staremu mestu ob Dravi ne bodo mogh vbrizgniti tistega življenjskega in ekonomskega impulza, ki bi mu zagotovil relativno enako pomemb- no zgodovinsko vlogo, kot jo je igral v antiki, na prehodu iz srednjega v novi vek in ki bi jo naj igral tudi v naslednjih desetletjih vsaj na po- dročju gostinstva in turizma. Prihka se ponuja: najdba in i/gradnja tur i s t i čno-rekreativnega centra, tranzitna avto cesta, renomirano gostinstvo, historične zanimivosti, agrarno bogata okolica, folklorne tradicije, več pomembnih kulturnih spomenikov zlasti gradov v bližnji okolici in končno družabnost pre- bivalstva, ki je osnovni predpogoj vsake tovrstne dejavnosti. 12 stran TEDNIK — četrtek, 30. maja 197^ .jgDNIK — četrtek, 30. maja 1974 stran 13 300-letna tradicija »čarovništva« pri kellnerjevih Ma področju ptujske občine gostuje od prvega maja do vključno 1 junija 8-članska skupina družine KELLNER iz Prage Svoje enkratne programe so že izvajali v večini vasi na tem področju in povsod so jih sprejeli toplo. Zmeraj so prej zaskrbljeni in mrki obrazi zapustili dvorano sveži, nasmejani, predvsem pa navdušeni. Družina Kellnerjev sega daleč nazaja, sami vedo, da je tradicija stara že nad 300 let, lahko pa je še starejša, nam je povedal. Hugo Kellner eden. najbolj znanih „čarov- nikov" in spiritualistov. „Moj oče, ki je umrl pred šestimi meseci, je imel še šest bratov in vsak od njih ima isti poklic - »čarovnika". Vsak od njih ima svojo skupino, ki zabava ljudi povsod po svetu. Eden je sedaj v Italiji, drugi v Švici, tretji je doma na Češkem, četrti je v Franciji, peti na Poljskem in šesti na Nizozem- skem, mi smo pa sedaj tukaj v Ptuju in vaša publika nam je najbolj pri srcu. Ne vem zakaj? Morda zato, ker je imel naš in vaš narod vseskozi precej podobno zgodovino, morda pa tudi zato, ker znajo vaši ljudje biti veseli in nasmejani, kadar je potrebno pa mdi pridni in delovni. Vsi skupaj imamo jugoslovansko publiko najbolj radi, saj so izredno gostoljubni. Na svojih gostovanjih širom po vaši domovini se nam še ni zgodilo, da bi bila dvorana kje prazna, nasprotno, skoraj vedno so dvorane natrpane zabave željnili obiskovalcev. Prav zato se naša skupina vedno odloči za Jugoslavijo, čeprav mislim, da bi tudi v drugih državah uspeli, vsaj enako kot pri vas. Skoraj povsod, kamor pridemo, se nas spominjajo, ko smo bih zadnjič tam. Potem sledijo razne zahvale za prijetne ure smeha, presenečenj ipd. Naš najmlajši član Zdenek (ali Zdenko - po naše) dobi na dom v Pragi, ko se vrnemo jeseni koncem vsake sezone, nad pol milijona različnih pisem od svojih oboževalcev iz Jugoslavije, kamor zahajamo že polnih šest let." Tudi mi smo si ogledali eno njihovih predstav, pa nam je bilo žal, da nismo videli še ostalih, kajti v dvournem programu je bilo vsega na pretek. Od raznih „čarovniških" veščin do smešnih točk humorista Zdenka, pa do privlačnih potez in plesov Kvete in Ane Kellnerjeve. Na lastne oči smo se prepričali, da to niso navadni ,,mazači", ampak so zares kvalitetna skupina, kakršnih je pri nas zdaleč premalo, saj je ob trdem delu potrebna tudi „trda" zabava. M. Ozmec odličen nastop ptujskih kartistov v mednarodni areni V nedeljo je bila v Ljubljani mednarodna karting dirka za-pokal mesta Ljubljane v razredu 100 ccm ter troboj v kategoriji 125 ccm med Zvezno republiko Nemčijo, Poljsko in Jugoslavijo. Ob odlični organizaciji AMD Moste je nastop Ptujčanov v kategoriji 100 ccm v močni medna- rodni konkurenci nadvse uspešen, ■ se je Uroš Langerholc uvrstil na 3. mesto, Dušan Korošec pa na 10. mesto. V troboju so nastopile reprezen- tance omenjenih treh dežel in je bila dirka v Ljubljani tretja, saj je preteklo leto bila dirka v Oppern- rodu ZRN in v Kozlah na Poljskem. Nastop reprezentance Jugoslavije je bil tokrat uspešen prav tako pa tekmovalca Franc Kranjc in Slavko Pislak v kategoriji 125 ccm, ki sta doprinesla dragocene točke k uvrstitvi na 2. mesto. Po skupnem seštevku treh tekmo- vanj je rezultat naslednji: I. mesto ZRN 633 točk, II. mesto Jugoslavija 458 točk, III. mesto Poljska 375 točk. Ta troboj namerava postati v bodoče tradicionalen, pritegniti pa mislijo k temu še eno ali dve državi in bo tako to tekmovanje še zanimivejše. V nedeljo se nadaljuje domače prvenstvo - tokrat je v Trbovljah dirka za republiško prvenstvo, kamor ljubitelje tega športa vabimo. Zupane Zaključek Dšl - Ptuj 1973/74 V aprilu so se končale DSI občine Ptuj v katerih je sodelovalo 24 osnovnih organizacij sindikata in kar je razveseljivo, tudi ekipa sestavljena iz članov zaposlenili v privatnih dejavnostih, ki so tekmovali v 9 panogah v članski konkurenci. Poleg tega je komisija poskušala prvič organizirati tekmovanje v ženski konkurenci, ki je zajela ateltiko, pikado, kegljanje in streljanje. Za tekmovanja se je prijavilo 9 osnovnih organizacij sindikata. Značilnost letošnjih iger je rast števila sindikalnih organizacij in ekip, ki so se vključile v tekmovanja, saj je program iger tak, da lahko sodeluje vsaka organizacija ne glede na število zaposlenih. Sodelovanje na DSI ne sme biti osnovni cilj, to je le nagradnja notranjega dela - internih tekmo- vanj. sveCan zaključek delav- skih športnih iger 1973/74 bo v petek, 31. maja 1974 ob 18. REZULTATI 9. KOLA. NOGOM V NEDELJO, 26. 5. 1974. Vzhod Vičanci-Bresnica 8:0, Markov ci -Dornava 5:1, Cirkulane-Grajena 0:9; Rogoznica-Stojinci 6:l;Goriš- nica-Ptuj 2:4; Zavrč je bil prost. Zahod Gerečja vas-Skorba 1:2,-Apače- Videm 2:1, Leskovec-Kidričevo 3:0 b.b.; Zlatoličje-Prepolje 3:0; Dravinja - Hajdina 1:5; Mako- le-Lovrenc - tekma je bila komisijsko preložena na konec prvenstva. uri na dvorišču na ptujskem gradu pred grajsko restavracijo. V primeru slabega vremena bo prireditev v grajski restavraciji. Posebej izrekamo zahvalo delov- nim organizacijam, ki so nam omogočile, da najboljše, najvest- nejše in najpožrtovvalnejše udele- žence DIS 1973/74 nagradimo s praktičnimi darili, ki so jih prispevala naslednja podjetja in zavodi: Trg. podjetje IZBIRA Ptuj; MERCATOR TOZD Panonija Ptuj; TAP Ptuj; SIGMA Ptuj; TVI Majšperk; PP Ptuj; KK Ptuj; Pekarna VINKO RES Ptuj, EKO Ptuj, DES Ptuj, Proizvodno podjetje OLGA ME(ŠLlC Ptuj; Gostinsko podjetje HALOSKI biser Ptuj; Labod TOZD; DELTA Ptuj, Živilska industrija PETOVIJA Ptuj; RADIO Ptuj; Ptujski TEDNIK Ptuj- Trg. podjetje MERKUR Ptuj; DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE Ptuj; TKS Ptuj in TTKS Ptuj. Vsem iskrene čestitke za sodelo- vanje in dosežene uspehe! LIGE, KI JE BILO ODIGRANO Zahod Skorba 10 16 1 3 66:32 33 Hajdina 18 14 3 1 80:28 31 Kidričevo 20 12 5 3 56:30 29 Videm 19 18 2 4 73:33 28 Gerečja vas 19 8 3 7 49:43 19 Makole 18 5 7 6 59:57 17 Lovrenc 16 7 3 6 31:36 17 Zlatoličje 18 6 2 10 42:45 14 Apače 19 5 3 11 50:86 13 Prepolje 18 5 2 11 39:51 10 Leskovec 18 1 4 13 16:9 5 Dravinja 17 1 1 15 30:97 3 Vzhod: C}orišnica 18 15 1 2 115:26 31 Ptuj 17 13 2 2 85:25 28 Rogoznica 18 13 1 4 88:37 27 Markov ci 16 11 2 3 73:30 24 Grajena 18 9 4 5 80:48 22 Stojinci 17 8 2 7 64:56 18 Vičanci 17 6 0 11 52:54 12 Dornava 16 5 2 9 44:32 12 Zavrč 17 5 0 12 42:71 10 Bresnica 18 2 1 15 34:177 3 Cirkulane 18 0 1 17 21:117-1 V okviru Dneva mladinskih delovnih brigad je blizu 200 učencev osnovne šole v Poljčanah izvedlo celodnevno akcijo pogozdo- vanja v bližini Poljčan. Ob strokovnem vodstvu Gozdnega gospodarstva Maribor, TOZD Slov. Bistrica, so posadili veliko število sadik iglavcev in se tako aktivno vključUi v široka prizadevanja za povečanje gozdnih površin na območju svoje Krajevne skupnosti. Medtem ko so pogozdovali višji razredi poljčanske osnovne šole, so nižji razredi urejah okolje svoje šole, kjer so opravih nekatera zemeljska dela in posadili cve^e. V. H. KLJUČAVNIČARSTVO Franc Muzek, Vespazi- anova 1, Ptuj (Maribor- ska cesta) sprejme dva ali več vajencev v uk. Pogoj: končana osem- letka. 14 stran TEDNIK — četrtek, 30. maja 197^ osebna kronika Rodile so: Terezija Petrovič, Jablovec 37 - Majdo; Jelena Kodrič, Zabovcj 4/b - deklico; Greta Toplak, Kidričevo 5 3/a — Ivanko; Slavica Rozman, Gorišnica 39/a - Črto. mira; Dragica Arnuš, Vel. Okič 13 ^ deklico; Nada Rop, Pavlovci 2 _ Nadico; Viljemina Ljubeč, Zagreb- ška 19 - Brigito; Elizabeta Ozvatič, Zagorci 64 — dečka; Milena Markež, Mestni vrh 72 — Valerijo; Ana Petrovič, Pristava 34 - dečka; Marjeta Kukovec, Sp Hajdina I13 - Masaža; Milena Furek, Zlatoličje 56 — Simono; Ana Bedrač, Pobrežj« 135 - deklico; Ana Arnuš. Sp Velovlak 5 3 - Sonjo; Darinka Briški, Potrčeva 59 — Liljano; Majda Belak, Boračevo 35/a — Dušana; Ivana Hlušička, Ob Grajeni 1 - Maria; Angela Colnarič, Biš 57 - Antona; Klara Vajsman, Smolnici 24 — Franca; Alojzija Zemljič, Savel 8 - dečka. Marija Ilešič, Zagorci 3 — deklico; Jožefa Vičar, Sencak 133 - Darjo; Marija Roškar, Bresnica 14 - deklico; Cveta Rozman, Poštna 3 - Mihaela; Jožica Kokot, Moškanjci 51/A — Boštjana; Terezya Korpar. Osluševci 29 - Jerneja; Nada Ivančič, Selška 33 - dečka; Terezija Herga, Gabemik 8 — Franca; Berta Horvat, Trgovišče 9 - dečka; Štefanija Karaš Petajnci 8 1 - dečka; Frančiška Kokot, Kukava 49 - dečka; Miroslava Orlovčiči Kolo- dvorska 24, Ljutomer — Renato; Anica KLemencič, Zg. Hajdina 2 - deklico; Marija Sodeč, Pobrežje 25 - deklico; Marija Brec, Moškanjci 63 — deklico; Jožica Jablanovec, Domava 2 — Miro; Nada Berlič, Trajanova 14 — Boštjana. Poroke: Bojan Orovič, Budina 5 3 in Sonja Muršič, Moškanjci 61; Miroslav Kovač, Kidričevo 27 in Marjanca Kramber^er, Kidričevo 1; Jožef Stefančic, Kidričevo 60 in Albina Ranfl, Kidričevo 60, Maksimiljan Kirbiš, Zg^ Hajdina 68 in Jožica Korošec, Župecja vas 30; Srečko Kožar, Maribor, Celofigova 2 in Cvetka Čeh, Kicar 18; Milan Rižnar, Mezgovci 33 in Marjanca Slatič, Pacinje 9; Janez Sok, Moškanjci 7 in Marta Visenjak, Moškanjci 75; Viktor Beras, Prepolje 85 in Marija Vojsk, Maribor, Ra^anjska ll8; Janez Matjašič, Sakušak 34 i.n Ana Žmauc, Zagorci 37; Franc čuček, Smolinci 38 in Lidija Kocuvan, Vitomarci 65; Franc Petrovič, Stojnci 133 in Milica Princi, Sp Hajdina 125. Franc Feguš, Gorišnica 60 in Marija Golob, Strelci 13; Štefan Kren, Radomlje, Gregorčičeva 3 in Ana Rozinger, Gruškovje 6; Zdenko Šijanec, Skorba 38 in Jera Hasemali. Skorba 60/a. Umrli so: Helena Bratec, Pacinje 18. roj. 1898., umrla 18. 5. 1974; Jože Moltara, Ormož, Kerenčičeva 15, roj. 1924, umrl 18. 5. 1974; Andrej Hernja, Muršičeva 6, roj. 1911, umfl 21. 5. 1974; Marija Feguš, Bukovci 147, roj. 1901, umrla 22. 5. 1974.; Martin Grabar, Podvinci 103, roj. 1896, umrl 24. 5. 1974; Ana Horvat, Krčevina pri Ptuju 43, roj- 1889, umrla 20. 5. 1974. Alojz Ljubeč, Bratonečice 12, roj- 19. 8. 1973., umrl 12. 5. 1974.; Franc Panikvar, Bukovci 183, roj. 1923., umrl 13. 5. 1974.; Marija Rotar, Gomila 13, roj. 1932., umrla 15. 5. ^ 1974.; Blaž Novak. Radomerščak 24, roj. 1902., umf' 16. 5. 1974. .jgDNIK — četrtek, 30. maja 1974 stran 15 rezervirano za lujzeka 'dober den fsen fkup no lep POZDROF! Zodjič sen van pisa, da mo se ša letošnjo poletje kmečki turizem no, da sprejmen od 10 junija naprej S zdravih no močnih dopustnikof, ki bi meli brezploč- no koštp, zapstuj sunčeje no prenočišče na stali v frišken seni. Fse to nudin seveda pod pogojon, da bi mi pomogali fsaj šest vur na I den pri delu na grunti. Zgleda, da moj kmečki turizem neje preveč vabljiv, saj sen doba le eno edino ponudbo od delavca Fredija iz Ptuja. Tak mi piše: Spoštovani turistično razpolože- ni Lujzek! Jovlan se na tvojo ponudbo, da bi na tvoji domačiji preživeja letni dopust jas, moja zena no dvo otroka. Veš ^ločaje boj švoh pa si nemremo počitnic na motji ali pa v planini privoščiti. Tvoji pogoji so še kar ui^odm, samo dela si nan preveč naloza. Če se zmenima tak, da mo aktivno delali na grunti samo štiri vure na den te čista zagvišno pridemo k tebi. Otroka bi lehko kravo no kozo pasla, metule lovila no se šla Indijance, mija z ženo pa bi te že prijela za kosoj grable, motko no druge kmečke delovne stroje. V svoji ponudbi si poleg jedače samo jabolšnico ponuja, kaj vina nemaš vec nič? Tudi za večerjo nesi poveda nič konkretnega. V naši familiji niše ne dela shujševalne kure, saj smo ob to tih cenah življenjskih artiklov boj podhra- njeni kak debeli. Pisa si, da mo meli v nedelo prosto no da mo lehko šli na kmečko veselico. Če je resen tak kak pišeš, da mo mogli meti kmečke šurce poleg, da mo si v njih domu čreva nesli, te se ti jas že v naprej zahvaluvlen za toksno zabovo. Odpiši mi, če se strinjaš z mojimi pogoji. Pozdrovla te F red i. Drogi Fredi, Vidin, da bi rad fejst dobra ja in pija no zlo malo dela. Veš za fse tisto kaj je na deželi za pojesti no spiti je treba prekleto trdo delati. To t^ son vidiš, saj mi pišeš, da je ploca premala, da bi se lehko zreda. Pa fseeno prite, mo se nekak že zbogali. Jesti no pijače de zadosti, dela- pa tudi. Saj ven, i ke se nete pretegnoli. Srečno - Ljujs. 16 stran TEDNIK — četrtek, 30. maja 197^ Ustavilo se je pri štiriindvajsetem grobu o arheoloških nadbah na Skorči- čevem vrtu v Ormožu smo v Tedniku že pisali. Izkopavanja tra- jajo že približno 2 meseca. Doslej so našli 24 grobov, kar je veliko presenečenje, saj je bilo pričakovati sekire in šest zajemalk in spet presenečenje: keramika je bila iz- redno lepo barvana. Najdba iz dobe eneolita je bila povsem na robu zemljišča, ki ga raziskujejo, nad železniško škarpo, zato domnevajo, da je bilo naselje večje, vendar je bilo pri gradnji železnice uničeno. Neumorni delavci Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki jih strokovno vodi kustosinja Marjana Tomanič-Je^e- mov raziskujejo dalje. Iščejo pred- vsem grobove iz časa žarnih grobišč, ki ga znanstveni svet pozna pod do 100 grobov. Glede na veliko naselbino, ki je bila na ormoškem področju odkrita pred leti, je bilo takšno pričakovanje povsem uteme- ljeno. Zanimivo je tudi, da so med grobovi 3000 let starih prednikov Ormoža našli fragmente keltske keramike, ki je 600 do 700 let mlajša. Doživeli pa so tudi prijetno presenečenje ob najdbi hišnega lepa, ki izvira iz časov eneolita, to je čas življenja in najdb na Pavlovskem vrhu, kar je doslej nastarejša najdba na ormoškem območju. V tej najdbi je bU „pravi zaklad": tri kamnite oznako Ha B obdobje. Dosedanja odkrila so senzacionalna ne samo za Ormož, temveč za vso evropsko prazgodovino, saj je prav ta naselbi- na ena najlepših v vsej EvropL V Sloveniji doslej ni bilo primera, da bi našli oboje: naselje in gobove, ki so za arheologe zammivejši, ker je v njih več stvari ohranjenih kot v naselju. Tudi v Evropi so takšni , primeri zlo redki Izkopavanja v Ormožu bodo tra- jala še približno en mesec. Težav z delavci ni, saj pomagajo tudi štu- dentje, od katerih so nekateri ob najdbah v Ormožu postali navdušeni za študij arheologije. Ormoške najdbe so že zbudile zanimanje znanstvenega sveta, zato bi bilo prav, da bi republiška kulturna skupnost zanje pokazala več zanimanja in tudi finančno priskočila na pomoč TKS Ormož in skupščini občine Ormož, ki sta za sedanja dela namenili 6 starih milijonov. Dela je še veliko in ga s tem denarjem gotovo ne bpdo mogli opraviti. jr Kustosinja pokrajinskega muzeja Ptuj Maijana Tomanič-Jevremov in preparator Stanko Gojkovič ter Milena Mlakar (z desne) pri odkrivanju izpred 3000 let Foto: J. Rakuša Bronasta sekira in bronasta konica sulice iz bojevnikovega groba ■■■■■[■lllp^lAfllBV V izdaja časopisni zavod Ptujski ^ K ■ ■IM ■ mm 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. P' A A A« 99. - Urejuje uredniški odD Izhaja vsak četrtek. Odgovorni"' nik - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Celol« naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. - Žiro račun SDK ' 52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, 62000 Maribor, Svetozarev ul. 14.