Brezskrbne počitnice so mimo
Konec junija so se zaprla šol-ska vrata. Pred nami sta bila dva meseca brezskrbnih in sončnih dni. Vsak po svoje smo se razpr-šili na vse strani.
Že drugi dan mi je mamica pripravila potovalko z oblekarni in drugimi stvarmi. Popoldan sem se z avtobusom odpeljal k staremu atu v Postojno. Kmalu sem dobila prijateljice in prijate-Ije, s katerimi smo se igrali. lovi li, žogali i:- skrivali. Bili so res dnevi veselja, igre, sonca in kar je naj-pomembnejšega - ti dnevi so bili naši.
Po treh tednih brezskrbnega igranja me je prišel iskat oče, ker smo naslednji dan odpotovali na morje. Tukaj se je šele pričelo! Morje je bilo moje, saj sem bila od jutra do večera v vodi. Tudi za kosilo in večerjo nisem imela časa. Zvečer sem hodila na spre-hode, z mamico sem šla tudi na koncert.
Dnevi, ki sem jih preživela na morju, so prehitro minili in mo-rala sem se vrniti v Polje. Začele so se priprave na šolo, nakupo-vanje knjig in zvezkov ter drugih potrebščin. In tako je prišel dan. ko so se šolska vrata ponovno odprla.
BARBARA KOVČE 3. d OŠ Edvarda Kardelja