TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANSKO, TELEKOMU-NIKACUE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Osamosvojitev radijskih Jg sprejemnikov v Sežani V soboto, 26. decembra v popoldanskih urah je bila v Sežani slovesna proslava ob priliki osamosvojitve dosedanjega obrata pržanske tovarne. Zaradi pomanjkanja ustreznega prostora v tovarni je bil svečani del prireditve kar v krajevnem kinu, ki ga je kolektiv domala zasedel, razen prednjih sedežev, namenjenih povabljenim gostom ,ki pa jih zvečine ni bilo. ■ Zbrani kolektiv obrata in ffedike goste je najprej pozdravil vodja planskega od-idelka tov. Smiljan Grozdnih Srn podal besedo predsedniku DS obrate —sedaj že tovarne — Jožetu Mevlji. V nagovoru , zbranim, je predsednik poudaril, da je' današnja proslava pravzaprav j mejnik v proizvodnji radij- . skih sprejemnikov. Spričo ter ga se moramo zavedati; velikih nalog in , dolžnosti, ki jih prinaša osamosvojitev. S krepko voljo, pridnim dolom v strnjeni vrsti bomo premagali vse težave, ki nas - sedaj ■v. obilni meri tarejo in prispevali tako svoj , delež za dvig življenjskega standarda našega delovnega človeka. : Ob koncu se je vsem 'prisotnim tovarišem, ki so kakor koli pomagali pri razvo-jiu tovarne, zahvalil za njihovo pomoč in sodelovanje. V imenu uprave. tovarne -radijskih sprejemnikov je spregovoril v.d.- direktorja Alojzij Makuc. V obširnem govoru je podal najprej Zgodovinske podatke od .ustanovitve _ obrata v okviru -podjetja' »Telekomunikacij e« s sedežem v Eržanu, rast obrate, nameravano specializacijo še za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov in končni prehod od montažne dejavnosti na samostojno. proizvodnjo, Opisal je rekonstrukcijo obrate, ki so jo pričeli lani in bo predvidoma zaključena ob koncu- polletja. Lani je porabil ta obrat od skupne vsote 120 milijonov dinarjev 77% sredstev. Da so v tem uspeli, gre zahvala . upravi . podjetja-in; zlasti iin-vestioijskomu sektorju. S pora bij eni mi sredstvi so postavili , mehanično- ' delavnico, galvahokb, servisno delavnico za popravilo orodja, opremili električno, merilriico, kupili ' nekaj prevoznih sredstev in uredili vse prostore za pro-izvoktejo.-ih administracijo. »Za bodoče»—je poudaril —■ »se zavedamo težav, ki nas S čakajo: neizkušenost služb, popolnoma nova proizvodnja v mehaničnih delavnicah in galvanifct, velike težave pri preskrbi diomaoe». Iga in še posebej uvoženega i materiala, povečana dinami- ka proizvodnje s", planiranimi nad 100.000 radijskimi sprejemniki v naslednjem letu, (Dalje na 6. strani) Avtomatično sortiranje iu kontrola uporov v našem obratu v Šentjerneju S 7. zasedanja DS podjetja Deviz za nakup repromateriala še vedno nimamo Po sklepu' izrednega zase-, dahja DS podjetja dne 8. decembra lani naj bi posebna komisija DS .podjetja /Obiskala predsednika IS SR Slo-, veiiije . tov. Viktorja . Avblja z namenom, da bi ga seznanila o ..neenakih merilih, ki se jih poslužuje, banka v Beogradu pri dodeljevanju deviz 'za uvoz, reprodukcijskega materiala, podjetjem elektronske- . industrije.- DS podjetja jo namreč na pod-V. d. direktorja tov. Alojzij lagi- izčrpnih analiz menil, Makuc med govorom da je naše podjetje v neena- kopravnem položaju nasproti drugim podjetjem, zato je treba pri" obravnavanju ekonomskih vprašanj in sprejemanju ustreznih sklepov vztrajati rta uporabi enakih kriterijev ' za vsa podjetja elektronske industrije v državi. O tem ’ sestanku je na 7. zasedanju DS poročal njegov predsednik tov. , Ivo Štembergar, Našo' komisijo, ki so • jo sestavljali tovariši: ing. Rudi Vavpotič,, ing, Franc Jan, Slavnostno zasedanjeDS tovarne elementov za elektroniko V ponedeljek, 21. decembra, je bilo v Ljubljani na Linhartovi cesti slavnostno zasedanje "'delavskega sveta tovarne elementov za elektroniko, na katerem so obravnavali vprašanje prehoda na 42-urni delovni tčlnik' in poročilo o »prbižvodnji: v letu 1964. Slavnostno zasedanje DS je bilo sklicano na račun lepega delovnega rezultata,'■ ki' ga je delovni kolektiv dosegel- 18. decembra, ko je 13 dni;, pred-rokom izpolnil:,svoj proizvodni plan za leto 1964. ■' Delavskemu' svetu je - najprej 'predsednik . tovarniške komisije za prehod na skrajšani delovni' čas ‘tov. 'Sure pojasnil'ugotovitve analiz in predlogi komisije, člani DS so na osnovi iteh pojasnil sprejeli predlog in z novim letom bo prešla na skrajšani delovni čas tudi tovarna elementov, in sicer v prvem trimesečju na eno, v naslednjih dveh trimesečjih- pa na 2 oz. 3 proste sobote. V naslednjem je delavski svet razpravljal o proizvodnji v letu 1964. Do. 18.-de-‘ cembra so delovni kolektivi ■obratov te naše tovarne izpolnili .celotne svoje proizvodne .obveznosti, ki. so zna-., šale vrednost 5 milij ard 637 milijonov dinarjev,- Proizvodnjo je spremljala vrsta težav, vendar so si kolektivi, 'nesebično prizadevali izraz-poiožljivih : možnosti iztisniti kar največ. Rezultati teh prizadevanj niso izostaii in tako. je tovarna proizvodni plan ' dosegla že 18. decembra, medtem ko pa jc bil letošnji plan prodaje, elemen- tov- dosežen že v novembru. Manjši 'uspeh je ta delovni kolektiv dosegel na izvoznem področju in bo v prihodnje temu vprašanju - vse-, kakor ..moral posvetiti večjo pozornost. . Delavski svet je ob tej priložnosti: in ob razpoložljivih ustvarjenih., sredstvih izglasoval ’ izplačilo novoletnih' nagrad / članom delovnega kolektiva -v višini 20.000 dinarjev na zaposlenega/ , Proizvodni plan. za 1.1964 je bil glede na doseženo realizacijo v p 1963 večji za 108 %, za kolikor'pa je povečan . tudi proizvodni ’ plan ža leto 1965. To pomeni Za kolektiv povečanje naporov, da bo konec leta 1965 zato spet kropagb z ugodnimi rezultati. -J- Franc / Križaj in Ivo štčiii-bergar,' je, sprejel namesto obolelega predsednika IS podpredsednik tov. Janko Smole, ob navzočnosti predsednika Republiškega sveta za gospodarstvo Rudija Čačinoviča in sekretarja za industrijo SRS Draga Dolinška. .Komisija je najprej se--znanila ' republiške predstavnike d sklepih DS podjetja, nato pa 0 delUfin. ukrepih za izboljšanje sedanjega '.ekonomskega .stanja podjetja, Glede na nastalo kritičp.o situacijo. v podjetju/v zvezi a ustavitvijo dela v nekaterih oddelkih in napačna’-tolmačenja . novinarjev v tisku o tem, je DS sklenil predočiti javnosti stvarni položaj pod- \ jet ja in o ' tem- obvestili re- : publiške organe’. Predstavniki so se v bistvu /Strinjali, z ukrepi; in zlasti z objavo v časopisju. Za boljši pregled-kritičnega stanja sb .zaprosili našo komisijo, naj. jim izde- . là elaborat o- finančnem šta-nju podjetja, hkrati pa ; so obljubili svojo pomoč, da se to izjemno stanje : čimprej šahira:’. Drugi problem, ki ga «je naša komisija obravnavala z omenjenimi organi, je. bilo vprašanje deviz. za poravnavo in bahavo rep todukcij-skega- materiala , v' tujini. Po dosedanjem načinu. dodeljevanja .deviz' in ,spremembi tega., sistema s tako imenovanim samofinanciranjem deviznih,. sredstev| so predstavniki omenili nùjnôst izpolnjevanja ■ sprejetih obvez gle-t (Dalje 'na 6. strani) r Gost iz Indije: „Dobro se počutim pri vas“ Dopisujte v »iskro« Poročali smo že, da gradimo v Indiji za firmo Asian Electronics c/o iz Bombaya tri tovarne, ki bodo proizvajale keramična telesca, ogljikove plastne upore in styroflexne kondenzatorje. Po pogodbi bo oskrbelo naše podjetje indijskemu kupcu celotni projekt, know-how (celotna dokumentacija za proizvodnjo), opremo, montažo, priučitev kadra in uvedlo začetno poskusno obratovanje. Celotni inženiring nam bo navrgel 350.000 S izvoza. Obseg del sicer ni velik, vendar nam bo vsota, spričo novega načina dodeljevanja deviz za reprodukcijski 'material, prišla izredno prav;. Le škoda, da nam ni uspela podobna pogodba za inženiring tovarne števcev v Libanonu, kjer smo v mednarodnem natečaju izgubili naročilo samo zaradi premajhnih orodnih kapacitet. Za priučitev proizvodnje v Indiji je pri nas na praksi več indijskih inženirjev. Pred dnevi šem obiskal y obratu Sentjerhej enega od teh" in se zapletel z njim v pogovor. Toda že pri predstavljanju sem naletel' na prvo nevšečnost Nisem in nisem mogel napisati pravilno njegovega imena. Vitki, črnolasi inženir mi je vzel notes kar iz rok in napisal z latinskimi črkami: Venkatraman Raxna- Seznandl sem se s celotnim tehnološkim, postopkom in ugotovili, da stvar le ni tako preprosta. Z vztrajno vajo sem nato dosegel ustrezno kvaliteto uporov. Motilo, me je pri delu le to;, da ni bilo' ustrezne dokumentacije v ’ angleščini,, sam pa spočetka tudi nisem razumel 'slovenščine; Sedaj imam vso dokumentacijo v angleščini in. tudi slovenščine, kot—vidite, sem se nekoliko naučil.«; »Ei vaši načrti za- bodoče?« »Po končani praksi bom potoval pa. vsej Evropi. Želim! videti Švico,, Francija, in... Anglijo Mo reki je to v življenju edinstvena prilika, kajjti indija je daleč. V novi tovarni, kr bo stala na periferiji, približno 20 km od mesta- Bombaya, bom. delal najmanj pet let — toliko sem se namreč obvezal; — potlej pa He vem. kako- boi« Prijetni pomenek se je približaj1 kraju. Ko sem mu omen®, da bom opisal najin razgovor v našem- listui, mi je izročil pozdrave za ves kolektiv podjetja, in zahvalo za vso- prijaznost v Šentjerneju, ki jb je- srečaval! oh vsakem koraku. M..EL natha; prvo; ime, drugo priimek. V Šentjerneju ga kličejo vsi kar Venka;. Pravijo; da prvih pet črk njegovega imena kar zadostuje. Pogovor sem pričel zelo. nerodno. Vprašal sem ga najprej za osebne podatke, podobno kot miličnik, ko gleda v osebno izkaznico in hkrati vprašuje po podatkih, če so prkvi. ■ Simpatični' Venka je zdrdral: »Inženir elektronike iz Madrasa,- istoimenskega mesta in države, neoženjen, star 25 let, diplomiral v Indiji, bil privatni štipendist, sedaj dobrih šest mesecev na praksi v »Iskri«, Z. vprašanjem »Kako se počutite pri nas?«, sem sfeu-. šal zabrisati prvotni slab vtis, »Odlično. Prve dni se sicer nisem znašel.; Ko pa sem se spoznal s sedanjimi prijatelji, odi tedaj ne -more biti bolje. Ljudje so prijazni-, vabijo me na izlete. Naučil sem. se tudi kvartati in. piti cviček; Veste, pri nas velja v nekaterih zveznih državah še prohibicija in- ne vem-, kako -se bom spet doma- odvadil vina.« (Presneti Dolenjci, sem si mislil, pa so ga kat hitro udomačili). »Tir sem prvič- v življenju videl sneg,«- je sam. nadaljeval. Debelo sem zazijal in bleknil: »Sasj- ste vendar solastniki precejšnjega dela Himalaje in tam je snega dovolj.«' Odvrnil je: »Himalaja je več kot 2000 km oddaljena od mojega rojstnega kraja, zato pogorja in tudi snega še nisem videl. Pri nas dom» je zelo to-plo podnebje m že v bližnjih gozdovih živi mnogo opic. Spomnil sem se ' poglavja iz: zemljepisa: »V Indiji je več jezikov, kateri je vaš materinski?'«. »Tamilšeina, to je dravid-sfct jezik, ki ga govori blizu 30 milijonov ljudi. Jezikov je v Indiji veliko. Skupno 845. Od tega 720; indijskih, m 63 neindijskih jezikov. Tistih, Jti jih govori najmanj po 15 milijonov ljudi, je 14. Uradni jezik je hindi in še vedno angleščina.. Npr. Nobelov nagrajenec Rabindranath Tagore- je- pesnil v bengalščini, Gandijev materinski jezik pa je bil gnjatih Jeziki so med seboj! tako različni,, da se. ljudje posameznih jezikovnih skupin ne morejo sporazumeti«! Napisal mi je v notes nelepi besed; v, jeziku- tamil. Nerazumljive kljuke ža mene ih vendar je to "eden izmed najstarejših indogermanskih jezikov. »Kako vam gre delo izpod rgk in s katerimi težavami ■ste se spopri jeli pri nas?« — sem vprašal. »Sedaj brez zaprek. V za-' Čeliku» pa .je bito drugače. V prvem- hipu- sem si dom-išl-je-val, da proizvodnja, uporov ni niti težka niti zahtevna. Ing. Venkatraman Ramanatha iz Indije na praksi v našem CRHMflšTVft: obratu za proizvodnjo uporov v Šentjerneju se je kar KRANJ, TAVČARJEVA 43 hitro vživel v novo- okolje ■ __________ Razpis delovnih mest za montaže Montažna linija žičnih oblik 1. VODJA MONTAŽNE LINIJE ŽIČNIH OBLIK. Pogoji:: TSSi — eiektfioi &did'edefc. s praksa v proizvodnji- 2. IZMENSKI MOJSTER VELIKIH ŽIČNIH OBLIK Pogoji:. VKTT mehanik s prakso, v proizvodnji! 3. IZMENSKI MOJSTER MALIH ŽIČNIH OBLIK . Pogoji: VK TT mehanik s prakso v proizvodnji 4. VODJA MONTAŽNE SKUPINE 2 za pripravo desk 1 za kable Eogoji: KV TT- mehanik z ustrezno praksd v proizvodnji 5» PREDDELAVEC|(7 delovnih mest)* Pogoji: KVTT mehanik oe priučeni dtelavci s prakso v proizvodnji 6. OBRAČKNOVALKA Pogoji: dokončana osemletka z znanjem, stroje pisja Montažna lini j a za izdelavo stojal 7. MOJSTER SESTAVLJANJA STOJAL. Pogoji: VK finomehanik z ustrezno prakso- v proizvodnji 8. MOJSTER SPAJKANJA STOJAL Pogoji: VK TT mehanik z ustrezno in. uspešno prakso v proizvodnji 9. VODJA MONTAŽNE SKUPINE ZA- SNEMANJE IZOLACIJE Pogoji: KV eTektronrehanik z ustrezno- prakso v proizvodnji. 10. VODJA MONTAŽNE SKUPINE ZA SPAJKAPiJE (3 delovna mesta) ' : iT Pogoji: KV TT mehanik z. ustrezna prakso v proizvodnji gjg g , ,: 11. OBRAČUNOVALKA ' Pogoji: dokončana osemletka z- znanjem- stroj»-pisja Montažna linija montažnih enot 12. MOJSTER SESTAVLJANJA IN SNEMANJA Pogoji:; VK finomehanik z ustrezno uspešno prakso- v proizvodnji 13. MOJSTER SPAJKANJA Pogoji: VKTT mehanik z ustrezno- uspešno prakso v proizvodnji 14. VODJA SKUPINE SNEMANJA IZOLACIJE Pogoji: KV elektromehatrik z ustrezna prakso v proizvodnji: 15. VODJA, MONTAŽNE SKUPINE SPAJKANJA (3 delovna mesta) Pogojit KV TT mehanik z ustrezno prakso; v proizvodnji 16. TISKAR, Pogoji: priučen delaveCz uspešno daljša prakso 17. RAZDELJEVALEC DELA Piagojk KV TT' mehanik s. prakso v. proizvodnji 18. OBRAČUNOVALKA ".f- p Pogoji: dokončana osemletka z: znanjem; strojepisja Montažna linija central v ohišju 19. MOJSTER LINUE SESTAVLJANJA Pogoji: VK finomehanik z ustrezno- prakso- v , proizvodnji 20. MOJSTER LINIJE SPAJKANJA Pogoji: VKTT mehanik z ustreznoi daljšo prakso v proizvodu ji 21. VODJA MONTAŽISE SKUPINE T za snemanje- izolacije l‘z« sestav 1/12 in podsestava Pogojj: KV elektromehanik z ustrezno daljšo prakso v proizvodnji , 22.. VODJA MONTAŽNE SKUPINE 1' za spajkanja 1/10;. 2/12 in, podšestave: - 1 za spajkanja central - - 1 za spajkanjč miz / Pogdji: KV TT mehanik s praksa v proizvodnji S seje áora delovnih skupnosti občine Kranj ni članov delavskega sveta „Elektromehanike“ 23. decembra je --lila .s„eja zbora detovmih skupnosti občine Kranj in delavskega sveta iovame '»Iskra«, kjer so 'se pogovorili 7 ; i 33. MOJSTER NA TRAKU TULJAVE (.2 delovni mesti) Pogoji: VKTT mehanik "s prakso v proizvodnji 34. MOJSTER NA TRAKU RELEJEV (2 delovni mesti) . 1 Pogoji: VK TT mehanik s prakso v proizvodnji 35, VODJA MONTAŽNE SKUPINE 2 za navijanje tuljave 2-za izdelavo peres, 2 za montažo mostička in predjustiranja, 2 za justiranje ; , v - 2 za šolanje justiranja " Pogoji': KV TT mehanik z uspešno prakso v pro-\ izvodnji 36. PREDDELAVEC ZA IZDELAVO JEDRA (2 delovni mesti) - Pogoji: priučen délayée is prakso y- proizvodnji. .37. TISKAR NAPISNIH LISTKOV <2 delovni mesti) 'Pogpji: priučen delavec S prakso v proizvodnji 38. OBRACUNOVALKA (3 delovna mesta) Pogoji: dokončana osemletka z šolanjem stroje-.-pisja- g ¡ji I Ob delo valnica | 39. ŠEF OBBELGVALNICE, Pogoji -strojna fakulteta.' Ti-stopnje s prakso v proizvodnj i 40. VODJA DELAVNICE ŽA OGRODJA IN OHIŠJA Pogoji: TSŠ — strojni oddelek z ¡ustrezno; usp«i-no'prakso v proizvodnji 41. VODJA DELAVNICE ZA ŠTANCANE DELE Pogoji 'TSŠ — strojni oddelek z ustrezno uspešno prakso v proizvodnji 42 VODJA DELAVNICE ZA STRUŽENE DELE Pogoji: TSŠ — strojni oddelek z ustreznp uspešno prakso -v proizvodnji; £ Površinska obdelava 43. ŠEF POVRŠINSKE OBDELAVE g Pogoji: kemična fakulteta II. stopnje s prakso v proizvodnji 44. VODJA GALVANIKE Pogoji: TSŠ. — kemijski oddelek s prakso v proizvodnji . 45. VODJA LAKIRNICE Pogoji: TSŠ — kemični oddelek, lahko tudi.tek-' ■ stilna srednja šola'kemični odd. 's prakso v proizvodnji 46. TEHNIK — LABORANT Pogoji: TSŠ kemični oddelek, lahko tudi tekstilna srednja šola.— kemični oddelek s prakso , v proizvodnji ^ 47. ŠEF GPO — telefonije Pogoji: visokošolska izobrazba,. — strojna, elek-- trd ali ekonomska fakulteta z nekaj let prakse PRIJAVE sprejema kadrovski oddelek tovarne ELEKTROMEHANIKA Kranj do 23. januarja 1965. Ali ste na kongresu -tudi razpravljali? Žal nisem'-prišel na. vrsto, imel ■ pa ,sem ^pripravljeno razpravo o integraciji., v Kako ste svoje vtise s kongresa prenesli na komuniste v tovarni oz. na teren im? Pravzaprav ; .doslej le ša tako b&Lj -po »privatni« lini« ji, saj veste'— konec leta ¡ja bil in ob obilici dela le malo časa .za obsežnejši sestanek-Vendar-bom takoj. per novem letu sklical;' sestanek, tako na terenu kot tudi v tovarni in se ‘bomo o kongresu j in naših nadaljnjih nalogah dodobra pogovorili. . / Ali bi radi ‘še kaj povedali o^kongresu? Predvsem t to, da je bil nadvse skrb.no in brezhibno organiziran. Imam pripombo ie. k teinu, da so nekateri delegati — in to mi ni ugajalo—'■ razpravljali/ oz. boljo — poročali o delu. ZK v svojih podjetjih., ali občinah, namesto, da bi razpravljali o dejanskih problemih. Drobna poročila, menim, ne sodijo na kongres, kjer rešujejo pomembnejše stvari, i In načrti za Vaše nadaljnje delo ZK v tovarni in na terenu? S Čimprej in v vseh pogledih, zares preiti od'besed ki dejanjem! -T- C.- Vprašanje stimulacije delavca oziroma enote se v vse večji meri postavlja kot eden izmed bistvenih vzvodov za doseganje večje efektivnosti gospodarjenja. Ker je stitnulacija v obliki OD med najučinkovitejšimi, so temu problemu posvetile enote v- lanskem letu precej več pozornosti. Direktor je zbranim upokojencem po ogledu tovarne spregovoril o poslovanju in nadaljnjem razvoju tovarne elektromotorjev Med upokojenci v Železnikih Samoupravni organi in družbeno-politične organizacije v tovarni elektromotorjev v Železnikih so za novo leto povabili svoje bivše delavce, zdaj že. upokojence, na tovariški razgovor. Prijazen sprejem vodilnih delavcev, zastopnikov DS, UO in organizacij je prijetno presenetil zbrane upokojence, ki so s svojim delom dokaj doprinesli k tako lepemu razvoju industrije v Železnikih. Po ogledu tovarne, ki je v teku let dokaj spremenila svoje lice in na kar so bili upokojenci tudi prijetno iz-nenadeni, so .se zbrali v sejni sobi, kjer so jih pozdravili predsednik DS, direktor tovarni?' in direktor podjetja »Niko«, ki je bilo nekaj časa v sklopu Iskrine tovarne. . Upokojenci so bili v kratkem poročilu seznanjeni s proizvodnjo, ki je v teku let. izredno narasla, naj beleži 295 milijonov bruto proizvodnje v letu 1957, v preteklem letu pa se je le-ta povzpela na milijSrdo 270 milijonov, kar kaže na izreden uspeh, kljub nekaterim, predvsem objektivnim težavam. Tudi osebni dohodki šo še izboljšali, Saj so se v povprečju dvignili od 38.000 na 45.000 din. Kljub temu povprečju pa povprečje podjetja še vedno niso dosegli, kar bodo skušali urediti pri končnem obračunu. Perspektiva tovarne »Iskra« f Železnikih je nakazana do teta 1970, je dejal tov. direktor. Vse kaže, da bo v tem obdobju narasla bruto proizvodnja na 2 milijardi din. Kot - specializirana tovarna malih elektromotorjev, ki so prvenstveno namenjeni za izvoz, doprinaša kolektiv k deviznemu prilivu lep delež, ki se bo v teku let še občutno povečal, ko se bodo razširili prostori in povečale kapacitete po predvidenem j planu. .Zanimivo je, da "«o upoko-. jenči -zelo dobro seznanjeni sl-problemi ISKRE, saj vsi prejemajo naš časopis in ga tudi vestno prebirajo, živo se zanimajo za vse; veseli so-uspehov, prav tako -pa so zaskrbljeni zaradi krize, kije nastala pri uvozu reprpma-teriala. 'Vsi govorniki", so zaželeli upokojencem veliko zdravja in sreče in osebnega zadovoljstva, le-ti pa so zaželeli, marljivemu kolektivu v Železnikih mnogo uspehov S v letu 1965. Po čestitkah je tov. Kavčič razdelil navzočim upokojencem novoletna darila. in jih povabil, naj;-krepko sežejo po dobrotah,' ki so bile zanje pripravljene. V prijetnem vzdušju so upokojenci obujali spomine na stare čase in jih primerjali z današnjo stvarnostjo, ki je za Železnike zelo razveseljiva. Ben ' Skoraj vsi pravilniki o delitvi^ OD vsebujejo tudi določila, ki stimulirajo delavca k večji učinkovitosti. V Tetu 1964 še nismo imeli enotnih kriterijev za formiranje OD, tako da so posamezne enote različno formirale svoje OD. Prav tako so različno izplačevale stimulativno obliko OD, nekatere mesečno ali pa ob periodičnih obračunih. Po posameznih enotah so se OD formirali v letu 1964 tfinOlff* ' ~ ELEKTROMEHANIKA 'je imela OD vezane na doseganje produktivnih ur po delovnih enotah ter na kumulativno izpolnjevanje plana eksterne proizvodnje., V zadnjih treh mesecih fia -so bili OD vezani le na doseganje produktivnosti, i merjene7 z eksterno proizvodnjo im zaposlenega. Stiinulhtivni del OD le izplačevala mesečno. AVTOMATIKA je uvedla stiraulativnejše formiranje OD šele v preteklem letu. OD so odvisni od došeežnifl produktivnih ur po delovnih enotah tež izpolnitve plana eksterne proizvodnje. Stimulativni del OD je izplačevala mesečno. ELEMENTI so ugotavljali OD na osnovi čistega dohodka, in sicer s planom, določenim delitvenim razmerjem. Mesečno ugolčvljen (po internem obračunu)-čisti dohodek, ki so ga korigirali s periodičnimi^ obračuni, je omogočal tudi mesečna izplačila gibljivega dela OD. AVTOELEKTRIKA: Zaradi slabih poslovnih rezultatov je tovarna v Novi Gorici izplačala ’ zelo malo stimulacije, čeprav pravilnik o delitvi OD predvideva to obliko OD. Norina ure, produktivnost ter doseganje plana proizvodnje; so elementi, od katerih je odvisna višina OD. APARATI izplačujejo stimulativni del OD .mesečno. Razpis Komisija, za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij DE GPS tovarne »ELEKTROMEHANIKA« razpisuje naslednja delovna mesta: L ASISTENT ŠEFA GPS Pogoji: visokošolska izobrazba — ekonomska -fakulteta I. ali 'IT. stopnje z daljšo prakso na področju planiranja proizvodnje 2. SAMOSTOJNI NABAVNI REFERENT (2 delovni. mesti) Pogoji: popolna srednja izobrazba, popolna srednja Šola, TSš ali ESš. Zaželena 2-letna praksa na ustreznem delovnem mestu. Poznavanje ma-. teriala 114. in 119. panoge. 3: SAMOSTOJNI REFERENT ZA KOOPERACIJO Pogoji: TSš strojne ali elektro stroke, poznavanje tehnologije 'jn ekonomike. Zaželena 2-letna praksa. : 4. GRAFIK Pogoji: absolvent šole za oblikovanje, praksa zaželena. Pri moških kandidatih pogoj: odslu-" žen v_pjaški rok 5. PLANER PROIZVODNJE ' Pogoji: popoina srednja: šola, ESŠ. Zaželena praksa na planiranju proizvodnje. . PRIJAVE sprejema kadrovski oddelek tovarne ELEKTROMEHANIKA Kranj do 23. januarja 1965. Povabljeni upokojenci pred vhodom v tovarno elektromotorjev v Železnikih in sicer v neodvisnosti od dosežene proizvodnje ter znižanja lastne cener .ELEKTROMOTORJI imajo določenih več elementov, od katerih je odvisna višina OD, in to: višina izmeta, število! režijskih ur, doseganje plana! proizvodnje , in čistega do~¡ hodka. Stimulativni, del OD obračunavajo "mesečno. NAPRAVE v letu 1964 nišo izplačevale stimulacije:. KONDENZATORJI izplačujejo stimulativni del OD na osnovi dosežene ' realizirane proizvodnje ter doseženega čistega dohodka, in sicer tro-mesečno: ELEKTRONIKA nima v svojem pravilniku o delitvi OD določene konkretne odvisnosti 'OD od poslovnih rezultatov. Stimulativni del j OD obračunava tromesečno, in sicer odvisno od. doseženega: čistega dohodka. INSTRUMENTI: Mesečna masa OD se korigira' s faktorjem doseganja plaria-proizvodnje. USMERNIKI: OD so veza-tai na doseganje produktivnih ur .ter izpolnjevanji plana proizvodnje. Obračun stimulacije- je mesečen. POLPREVODNIKI: OD so odvisni od doseženega čistega dohodka,, ki še ugotavlja s periodičnimi obračuni. 4 P S O obračunava stimulativni del OD mesečno. Njegova višina pa je. odvisna od dosežene fakturirane realizacije, plačane realizacije; odstopljenih rabatov ter funkcionalnih stroškov. Z T O ne obračunava' redne stimulacije. UPRAVA: Z • gospodarskim planom je določeno, da Uprava prejme toliko stimulacije, kolikor znaša povprečen stimulativni del OD v ostalih enotah. Obračun bi se moral vršiti mesečno, dejansko pa je bil izplačan v. dveh obrokih, ne mesečno. ZZA ima OD vezane na doseganje plana nalog, budže-tiranih stroškov ter čistega dohodka. Stimulativni del OD izplačuje ob periodičnih obračunih. SOLSKÍ GENTER nima. uvedene stimulativne delitve OD. Pismo iz Prilepa Od tovarne. elektromotorjev in električnih aparatov za gospodinjstvo MIKRON v Prilepu smo prejeli naslednjo zahvalo: »Od avgusta do novembra 1964 so bile v tovarni elektromotorjev Železniki iia praktičnem učenju tri grupe delavcev iz enote Mikron Prilep. Delo na praksi se je zaključilo zelo uspešno; Sodelovanje je bilo zelo plodno, Ta praksa je bila. za tovarno v Prilepu ogroninega pomena: Zato se v imenu to- ' vame-, najtopleje zahvaljujem za lep sprejem in pozornost do naših delavk. želim še vnaprej tako iskreno sodelovanje.« Direktor: Dameski Stimulativna delitev OD ! Pogumno v novo leto Dan pred novim letom so kolektivi po tovarnah, obratih in službah porabili tudi zato, da so izma njali praznične čestitke,in si zaželeli čipi več uspa hov v letu 1965, ki naj bi bilo bolj »dopadljivo« kot pa zadnja meseca preteklega leta, ki sta nanj pokazala zobe. čeprav se je stanje delno zboljšalo, kriza še ni pojenjala. Prav je, da imamo to pred očmi že v začetku leta, da si pošteno in pogumno pogledamo v oči. Novo leto zahteva odločnost, vestnost m odgovornost! Kot največja tovarna, ki malce- preveč!), poskočne; ima svoje, večletne tradicije »viže« iz zvočnikov pa so h koncu leta, je »Elektrome- tudi prispevali svoje. Vse-haniika« tudi letos pripravila vprek so si ljudje čestitali, novoletni program ob 12. uri bolj čustveni tudi objeli, v prostorih splošne montaže, stisk rok je billnočneiši. kot Številni gledalci so bili- pri- ponavadi, kar § ni bilo' nič jetno razpoloženi (nekateri čudnega?-sai' so: si voščili za celo leto 1965, V novoletnem govoru je direktor tovarne ' inž. Danilo Dolgan povedal navzočim med drugim tudi tole: »Mit-: slim, da ni nikogar med nami ki ne bi ob koncu leta . presojal in tehtal rezultatov svojega dela. Z ozirom na razpoloženje, ki vlada tukaj, p čemer pričajo, svetli pogledi in živalino vrvenje, menim, da na kratko povem nekaj o rezultatih kolektivnega prizadevanja. Kljub te-| žavam v letošnjem letu, pen . sebno pa v 'novembru in de-«cembru, o čemer ste bili dobro 'seznanjeni — je bil letošnji proizvodni piannre-| sežen. za 500 mili ionov "dinarjev ..ož., za 4 %. Ta uspeh pa še ne pomeni,, da 'pihamo biti s tem zadovoljni. V tem letu smo se namreč - nekai , naučili: ni tako važno, za' koliko, presežemo plan,, pač pa moramo zlasti misliti .tudi na to. kaj kolektiv odJ tc^a ima! Kar se tpga tiče, lahVo rečemo, da z osebnimi dohodki ne moremo biti zado-.volini! Eno nam mora biti ipmo;. Sef proizvodnega sektorja čeprav bo Sd vedno pcma-ri-fifig. Alojz Grčar nazdravlja kanie reprodukcijskega n-%; delovnemu kolektivu teriala. moramo z od'"-'’ ? Slavko Avsenik je s svojimi fanti in pevko navdušil številne poslušalce v kranjski varni to- bodočnost. Izvoz moramo postaviti na prvo mesto! čeprav, je težko 'prodreti ni svetovno tržišče, morajo biti vsi naši napori usmerjeni v izvoz. S tem- bomo dobili devize, ki so nam potrebne To vino bom izpil na vaše zdravje, na zdravje »Iskre« — posebno pa na zdravje telefonije, ki je vodilna panoga v našj tovarni. Novo' poslopje je zraslo, zdaj pa je naša dolžnost, da pokrene-mo vse, da bomo te prostore čimprej porabili za proizvodnjo. — Na zdravje!« Razumljivo, je, da spontanega odobravanja ni manj-" kalo. Ob hitrem --gibu se je čaša razletela; saj črepinje bojda prinašajo srečo, —'V to, veselost pa .je: udaril kvintet Avsenik.’ Zavladalo jp tako razpoloženje kpt ‘bi bili v sredi najbolj razgibanega. silvestrovanja. Živahen, atraktivno vigran kvintet, je Z izredno virtuoznostjo navdušil vse. Ob tej priložnosti sd, kot ponavadi, prišli pionirji osemletk France Prešeren iz Kra- nja in iz Predoselj — čestitat kolektivu k novemu letu in se mu zahvalili za skrb. Za prisrčne čestitke se je zahvalil predsednik sindikata Vili Planinšek, ki je med drugim dejal, naj se pridno učijo' v dobro njih samih, 'v veselje staršev in v ponos »Iskre«, ki je hjihov pokrovitelj. - m Razpoloženi godci 1 so v nadaljevanju izvabljali iz svojih instrumentov-' nežne in vrjskajoče melodije, ki so se jih "nalezli tudi. poslušalci, tako da so s pevcema morali v slovo še in še . dodajati. Z Venčkom najlepših ..-melodij bratov Avsenik se je konča-, lo novoletno slavje v Elek-tromehaniki, poslušalci. pa šo odšli, mikavnemu- silVestrove-Inu večeru nasproti. Ado Glava pri glavi, vse pa z isto mislijo: lepo je! »Kaj nam pa morejo, če smo vese!.,,« za uvoz repromateriala. Ker pravimo, da »korajža« "Velja, je prav da se ravnamo po dosedanjih običajnih navadah, (ja nam s čašo rajnega vinca nazdravi k novemu letu . šef proizvodnega sektorja.« Ob burnem odobravanju je stopil na oder ing. Alojz Grčar; ' žlahtno ‘vino se jé v. čaši zaiskrilo — in nazdravil: »Hvala vsem'članom kolektiva za sodelovanje v preteklem letu. Bile so težave, in jih . še ne bo* zmanjkalo. Dolžnost nas'' vseh je, da vzdržimo, da-držimo z »Is-, kro« in ne poslušamo vseh mogočih namigavanj^ Ponavljam stari rek: »Tisti dobi, ki vzdrži do konca!« Na zadnjem Zasedanju de-lavskegar, sveta kranjske tovarne je bil potrjen predlog sprememb v organizacijski strukturi tovarne' s tem, da se»s 1. januarjem 1965 od dosedanjega sestava proizvodnega sektorja-uzloči ’ — proizvodnja telefonije, \ — proizvodnja stikal ; — proizvodnja mehanizmov. Z . ; ¡S Proces osamosvajanja obratov bo' izveden v dveh fazah:: ' V prvi fazi; bo potekala .organizacijska izgradnja obratov in . formiranja ' vseh Služb, ki' šo, potrebne, da v, celoti prevzamejo , vse poslovne funkcije, ki so predvidene v predlogu. Ta. faza se za obrat mehanizmov Lipnica in za obrat stikal konča 1. 7. 1965. V tem časovnem obdobju bo treba rešiti vse. organizaçijské problème in vzpostaviti ’ ustrezen sistem organizacije poslgvanja. V drugi fazi ‘se v ta dva obrata uvede ločen obračun poslovanja do ugotovitve celotnega dohodka oziroma dohodka, prehod na samostojen .obračun se za ta dva obrata izvede s l. 7.-1965. /' Do tega roka mora biti izdelan kompleksen predlog sistema obračuna. -Obrat avtomatskih telefonskih naprav.,: se formira s 1. 1. 1965 iz obstoječili-od-, delkov in služb, ki so za,- to področje. že formirane. Tier izgradnja tega proizvodnega področja , šele poteka, bo propes izgradnje tega obra-~ta trajal daljšo dobo.Zato v. letu 1965 za ta obrat ne bo vseh potrebnih pogojev za prehod na* samostojen obra- ■ (Dalje na :6. strani) Osamosvojitev tovarne radij-skih sprejemnikov v Sežani (Nadaljevanje s 1. strani) večja orientacija na izvoz in kot najtežji problem — rentabilnost proizvodnje 'brez planirane. -izfuibe. S smotrnim študijem vseh teh problemov in ustreznimi ukrepi bo imel kolektiv v tem izrazito pasivnem -delil Slovenije vse možnosti, da sicer s trdnim delom doseže boljši standard delovnih ljudi in hkrati da domačim in tujim potrošnikom res kvalitetne proizvode radijske industrije-«. Direktor tovarne »-Avtomatika-« tov. ' Julij Novljan seje v imenu celotnega kolektiva v Pržanu zahvalil za uspešno sodelovanje, ki je vidno zlasti v tem, da je bil plan proizvodnje v celoti dosežen. Zaželel je novi tovarni hiter, uspešen in vsestranski razvoj. Namesto odsotnega generalnega direktorja je spregovoril v imenu uprave podjetja direktor programskega sektorja ing. Vladimir Klavs. Nanizal je nekaj akutnih problemov, ki čakajo kolektiv'in predočil zbranim, da so • ti. problemi v Sežani izmed vseh v našem podjetju med najtežjimi. Pot: za dosego cilja rentabilnosti sicer ne bo lahka,, vendar meni, da je ko- lektiv Zmožen in voljan dati vse o dsebe ter tako dokazati polno zmožnost za uspešno vodenje svojo tovarne. Sledilo 'je nekaj veselih točk glasbenega ansambla 6 + 1 — študentov iz Ljubljane, nato pa je bila za ves kolektiv in povabljene goste skupna večerja in zabava v hotelu »Triglav«. Ob tei priliki" se mi zdi potrebno omeniti, da so povabljeni g-ostje podjetja v večini izostali. Razen obeh govornikov in predstavnikov ZZA z direktorjem Dobnikarjem na čelu ter predstav- -nika investicijskega sektorja ni bilo ne predstavnikov ostalih tovarn, niti skupnih služb (z izjemo PSO). Očitki naj veljajo predvsem ostalim povabljenim gostom pržamske tovarne in samoupravnim organom. t Na kolektiv v Sežani je to člani kolektiva tovarne radijskih sprejemnikov med slavnostjo-ob osamosvojitvi napravilo nedvomno slab. vtis, ki ga ne more docela Z - . ... _ S _ .. ... opravičiti niti slabo vreme S©t. 02? CJ3.ZI1Z3CijSK@ službe ing. Rudi Vavpotič s snežnim metežem. Deviz za nakup repromateriala še vedno nimamo (Nadaljevanje s 1. strani j de na izvor, ki je hkrati tudi. edini pogoj za realizacija obveznosti Jugobanke. Primanjkljaj trgovinske bilance s tujino namreč narekuje določene ukrepe za čimprejšnje ravnovesje uvoza — izvoza, pri čemer, naše podjetje ne more biti v izjemnem položaju, saj ima realne možnosti za povečan izvoz. Skratka v— v prihodnje smo torej povsejn .odvisni od lastnega izvoza, ki smo ga po vseh analizah in po odbitku objektivnih čini tel jev krepka zanemarili. Predstavniki republike so ponovno zagotovili vso. pomoč, pri morebitnem neizpolnjevanju obveznosti Jugobanke v Beogradu, toda le po, kritju naših planiranih obvez v določeni dolarski vrednosti in v določenem terminu. V nadaljnji' debati so maši 'predstavniki DS -fiačeli več zanimivih problemov in omenili tudi koncept ISKRE s •stališča' družbe v ožjem smi-(Slu. Pri vseh teh razglabljanjih. so naleteli na veliko posluha in pozitivno/ gledanje na baše notranje, probleme* Komisija je tako ugotovila, da je bil obisk, pri podpredsedniku IS SR Slovenije tov. Janku Smoletu in obeh navzočih predstavnikih republiškega, gospodarstva vsekakor koristen, in-uspešen. Marjan KRALJ Osamosvojitev obratov ,Elektromekau£ke( (Nadaljevanje, s 5. strnil) čua poslovanja Pripraviti pa se raora dokončno in uvesti s, 1.1.1966. r Delavski svet je odobril tudi naslednje Spremembe v. organizacijski strukturi tovarne: Ker računski center v zadnjem času prevzema vedno več del izven obdelave finančnih podatkov in, je s tem v zvezi v vedno večji meri funkcionalno vezan na organizacijski biro; ki pripravlja navodila in postopke za mehanografsko obdelavo, se s 1.1.1965 računski center vkljiuči v' organizacijski biro tovarne. S til. 1965 se v finančnem sektorju formira oddelek za gospodarski plan, analize in statistiko,. S tem se v tem oddelku združi gospodarsko planiranje, zbiranje podatkov in. njihova .analiza. Taka rešitev omogoča, da. &e‘ na enem mestu, zbira in posreduje -podatke, o določenih' elementih poslovanja tovar-, ne,, kar zagotavlja enotnost podatkov. V ga novo formiranem obratu avtomatskih telefonskih naprav bodo volitve v organe delavskega ' samoupravljanja 30. januarja, do-čim bodo' isti dan v obrata, stikal le nadomestne ' volitve. DS. je na isti seji' odobril tudi š&lematieacij.o de-lpvnih mest za obrat avtomatskih telefonskih naprav za tehnično pripravo, dela, GPQ„ proizvodnjo, tehnično kontrolo -in dopolnilno sistematizacijo'na montaži ABC: Mehanografija: kdaj ? Na osnovi vprašanj uredništva pošiljam odgovore, za katere menite, da je naša služba kvalificirana, da ugotovi realnost problema o nabavi mehanograf sitih sredstev. Vprašanja', ki ste mi jih postavili kot šefu organizacijske službe podjetja »Iskra« Kranj, so vsekakor zelo aktualna, vendar zelo pregreta v našem podjetju. Uveljavitev-tega sodobnega koncepta v »Iskri« — tu mislim na mehanografijo, traja že 2 leti brez kakršnegakoli, pozitivnega rezultata. Vzrokov za sedanje stanje-v mehanografiji je vsekakor več,- le-te pa povzročajo najmanj finančna sredstva, katerim se pripisuje v vodečih upravnih krogih. podjetja »Iskre« < osnovni vzrok. To stališče bom skušal v svojih izvajanjih tudi dokazati. Ako bi želel naštevati vse prednosti, ki-jih da mehano-grafska obdelava podatkov, bi moral naštevati stvari po vseh naravoslovnih in - družbenih vedah od. tehničnih, ekonomskih, psiholoških, socioloških, fizioloških itd. Vidnih prednosti je.mnogo. Naštel jjh bom samo nekaj: hitrost, natančnost, sigurnost, .ekonomičnost, Avtomati; ki jjh uporabljamo na področju-' poslovanja,' kažejo neizbežno pot, na . katerih se bo srečalo sleherno podjetje naših dimenziji, čas: KDAJ!? — pa je usodnega pomena za slehernega gospodarja; že sedaj' pa je - usoden tudi za nas! . Po svetu skoraj ni’ panoge, koder mehanografija ni uporabljena. Seveda uporabljajo mehanografske stroje v naprednih državah za vodenje proizvodnih procesov, za znanstvene raziskave in ne samo za poslovanje. "Meha-nografski način- poslovanja imajo uvedene^že tovarne z 200 - z-aposlerdmi, pa vse tja d® vea 10,000. zaposlenimi. V Evropjv je bilo / instaliranih (konec teta. 1961); 151® meha- nografskih naprav, ob koncu leta 1963 pa 3919 mehano-grafskih naprav. Jugoslavija je v mehanografiji' medt,zadnjimi v Evropi, celo za Španijo, Grčijo, Avstrijo, Irsko in Finsko. Odnos se je v Jugoslaviji v letu 1964 nekolika popravili, števiio, novo» naročenih . mehanografskih naprav - šteje 22. Za primerjavo, bi dal našo sosedo Italijo, ki je- -imela konec leta 1963 instaliranih 600 , meha-nografskih. naprav. To kaže, da. smo v Jugoslaviji', posebno- pa še v Sloveniji (da ne omenjam Iskre) v očrvidna stagnaciji glede opremljenosti z mehanografskimi sredstvi. V Evropi bodo do konca letaš, 1970 znašali stroški za nabavo meha nograf sk ih strojev 15 mptjjard DM, skupni stroški "za- pripravo obdelave.' pa bodo' znašali prek 25 milijardi EM- V ZDA so. mehanografski slshji uporabljeni še bollji nn-možieno- kot v Evropi, Eto, Li-930.- se predvideva, da bo- potrebno 300.000 strokovnjakov za * račramske stroje, to, je 15 krat«več kot jih je danes.' Iz tega je razviden proces gibanja v' svetovnem merilu. . V Iskri ’menimo, .da se bomo vključilj- v mednarodno, delitev dela in mednarodno- poslovnost š političnimi frazami ,/in proklamacijami. Očitno... je, da je standard ljudi v mnogočem odvisen ravno od napre atomih. posegov v mehanizacijo človekovega fizičnega in umskega -dela. Vzrokov,, zakaj podjetje/ ISKRA še danes nima sodobnih mehanografških strojev, je vsekakor več.. Na/, jo dejstvo- je po mojem mnenju' vplivalo, več faktorjev: 1. Primitivni pogledi vodstvenih kadrov podjetja Iskra- na ta problem 2. Hitra parcialna investicijska politika v Iskri 3. Problemi’ devizne politike v Jugoslaviji. . r x ' Vse. ta moje trditve bom skušal tudi dokazati, čeprav je morda še , kakšen drug vpliv, ki pa v ga jaz ne poznam. Kakor je znano vsem, ki se s tem področjem dela ukvarjaj©;, je- »Elektromehanska« - v Kranju začutila potrebo- po elektronskih računalnikih zato» ker ni, mogla več slediti hitro .'zahtevnemu obračunu, plač. Šefe v Zadnjem letu je- "pričela uporabljati mehanografske stroje -za materialno poslovanje, Navedel bom nekaj dokazov ih primerov v številkah, zato . da dvomi ne bod-o umestni (dokaz se nahaja t v posebnem članku v časopisu »Iskra« z ' naslovom ' »Nekaj -misli o: racionalnosti meha-nografije v Iskri«). Z ozirom na ta članek bi v tej zvezi ■ -napravil: samo kratek zakljju.-xek ekonomike teh strojev, ki pa je z- ozirom na -ostale predirisasti, kot so hitrost, točnost in učinkovitost—! minimalen. , '■*> Če bi pričeli z 'mehano-grafsko; obdelavo . obvladovati v podjetju; Iskra samo materialno, poslovanje in ob-.račun osebnih dohodkov, bi v dveh letih prihranili podjetju Iskra 380 milijonov dinarjev.. Kompletna naročena ' (Dalje na 8, strani® Izvlečki Sklepi ' 7. zasedanja DS podjetja (29.12.1964) 1 @ Delavska svet sprejema na znanje porogalo upravnega odbora z .vsemi stališči in ugotovitvami. Upravni odbor -maj se še naprej posveča ekonomiki podjetja, proizvodnemu programuj im posebej še problematiki izvoza. © Delavski svet sprejema predlog .upravnega • odbora, da se -obrat v Sežani s 1. 1. 1965 osamosvoji v samostojno tovarno radijskih sprejemnikov 1 v okviru podjetja. Ker pa podatki o ekonomskem izračunu oziroma o delitvi dohodka in. čistega dohodka za leto 1965 in 1966 niso usklajeni z gospodarskim' planom, za leto 1965, naj UO o teh podatkih . poroča _ delavskemu svetu na naslednjem zasedanju istočasno z razdelitvijo izgube med Pržanom in Sežano in z dokončnim predlogom za sanacijo radijske'proizvodnje. To poročilo bo predloženo predvidoma v mesecu lebruarj u, ko bo programski - sektor nazčistil to vprašanje z -ostalimi ¡sektorji.- DS imenuje tov. Alojza' Makuca "a vršilca dolžnosti direktorja Tovarne radijskih sprejemnikov V Sežani. .DS sprejema sklep © .preimenovanju delavskega sveta im upravnega odbora delovne enote, obrata ‘v Sežani .s 1. 1. 1965 v delavski svet in upravni odbor Tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani. DS imenuje v razpisno komisijo ?a imradvanj e direktorja. Tovarne radijskih sprejemnikov V 'Sežani dva «lana, in -Sicer: tov. Jožeta Hujsa, ilcH'direktorja PSO, in ing Staneta Fona, pomočnika direktorja proizvodnega sektorja podjetja. © V 'zvezi m predlogi za 'postopno uvedbo skrajšanega .. delovnega časa delavski «Vet sprejema .naslednje sklepe: J a) Delavski , svet. osvaja predlog upravnega odbora o prehodu Tovarne* električnih aparatov v Ljubljani na 42-umi delovni teden s 1. 10. 1964. . b) DS osvaja predlog TJO, . da Tovarna elektromotorjev v 'Železnikih -dela tedensko 44 ih pol ure s tom, da ima vsak mesec eno soboto dela prosto, ostale sobote pa dela do 12. pre. Ta sklep stopi v veljavo, ko bo dobila tovarna ustrezno dovoljenje občinske I Skupščine oziroma Sekretariata za delo SRS, velja pa zav prvo polletje leta 1965. c) BS osvaja predlog UO, N da se Tovarni elementov za -elektroniko v Ljubljani odobri v prvem -tromesečju leta 1965 prehod na eno prosto soboto v mesecu. č) DS. osvaja .predlog "UO, da se Tovarni instrumentov ; v Otočah odobri ena prosta sobota v prvem; 'tromesečju leto 1965. 'O nadaljnjem skrajševanju deiovroega 'časa pa bo DS razpravljal takrat, ko bo dobil 'da točam uralco- naravne- iz sklepov samoupravnih organov §g3 5/89 IM 6,356 ga odbora ustrezno gradivo. Instrumenti d) DS se strinja s predlo- Naprave gom' UO, da se v upravi, Elementi ' ŽTO in PSO s 1. 1. 1965 pre- Kondenzatorji ide na skrajšani delovni čas, Elektronika > in sicer eno soboto v m-ese- UsmeinSiki -cu do nadaljnje odločitve -DS Mikron s tem, da mora PSO najti RA sprejemniki ' ustrezno rešitev za .-skrajša- Uprava ni delovni čas v montažni, PSO servisni in maloprodajni dejavnosti. Interne stopnje za invesSž- e) Na predlog -upravnega -tajsko vzdrževanje so Jzna-odibora BS daje -svoje .soiglas- čunane po predlogih tovarn, je ' k temu, ;da ZZA enako, zmanjšane za presrešeria ne-, kot ostale skupne etajpre pod- izkoriščeria sredstva iz leto jetja preide na en© prost-o. 1964. soboto v mesecu *s tem, da b) Tovarna polprevodnikov, ZZA v skladu s smernicami pri kateri so prenesena sr sikom! si je pripravi. potrebne. 6-tva iz leta 1.964 večja od analize in podatke, na pod- planiranih sredstev za iave-lagi katerih bo DS podjetja sticijsko vzdrževanje v leto lahko dal svoje soglasje k 1965, lahko koristi -ta sred-nadaljnjem skrajševanju de- siva po stopnji, ki jo j,e-sar-lovnega časa. ' ma .predlagala, in sicer 4,00 %. 2,15 leznikih; Skupna predračun-/no pogodbo š. Skladom za 4,83 ska vrednost - stanovanj zna- zidanje stanovanjskih, hiš %19 -ša 2731790.-000 dan, TEredit se občine Novo mesto. 3,14 najema na -15-letoo odplačil- — DS podjetja, pristane na 4.57 no--dobo z 2 % oforastmi... ™V"~ 1 - T- - S,-60 _ , . . © DS dopolnjuje sva-j sklep, sprejet pa 4. zasedanju drie'6. II. 1964, glede nakopa Stanovanj v Šentjerneju in Žužemberku z haslisšE-njoi veBŠŠn©': [j — DS podjetja ¡odobrava v letu 1965 nakup '7 dvosobnih stanovanj _>5n 3 garsonjer za delovno 'enoto UTORI,. Šentjernej -od Splošnega gradbenega podjetja »f^oniara Novo mesto. vsakoletno blokadi j o sredstev sklada skupne porabe do višine -letnih anuitet za odplačilo posojila -pii1 'Skladu za zidanje sitanova-njskih . hi|-občiac Novo. mesta, .in po pogodbi s' Splošnim gradbenim podjifetjanrTiPiou''!« Novo mesto. © DS se skrinja s predlogom UO, da se kot soustanovitelj šolskega- ¡centra sprejema tudi ZZA. © BS ' podjetja ¡osvaja f) DS -sprejema koledar pro- c) Z gospodarskim planom „ n/fi, stih sobot za leto 1965 in za leto 1964 določena enotna st 1 S zadolžuje strokovne službe,- \kalkuiativna stopnja za jn'-dsrta koledar, objavijo. 1 /vestlcijsko vzdržev^j.e 3,26.% g) Glede plačevanja ozire- preneha veljati s 1. januar-ma nagrajevanja za "skrajša- jem 1965 in ha tej podlagi iz- blntMi Xn- TVC /-vi nAo rito - TS Pl IRARO irri.+ m^A ■e.f/-vnir»iun m - DS odobrava zaletov* -Predlos§.. -uprava .odbora, enoto UPORI, Šentjernej ara- ^ *>^3^ JS^RA -Pnsfoui jetje posojila v visim že v poslovno združenje 3WTO.>. 'odobrenega kredita sklada za ■ -________ Zidanje stanovaujiskS-fi hiš ¡db-čine Novo mesto, ki je bil odobren s sklepom sklada ni dteloy.nl čas DS določa, dia računane interne stopnje teše obračunavajo ¡samo -dejan- : vestieijskega vzdrževanja po sko '-opravljene ure, vrednost posameznih tovarnah. v vfšini 12 milijonov z odplačilno dobo 15 tet po 3 % obrestni mark Za -man %aja-ča sredstva do predračenudte vrednosti se bo ¡poletje udeležilo spomladanskega natečaja v leto 1965 s potoebnpj , , . , ,_____ _ . „ participacijo, sicer pa se ob- me pa določa vsaka tovarna @ DS sprejema predlog vezuj,e. vša manjkajoča sred- . upravnega odbora m s l. 1. sWa ,knfe gftgfigg skupne © DS .podjetja osvaja pred- '*8W imenuje tov. mg. Fran-loge upravnega ..-odbora za Vršmaifca za v. d. direktor- _ DS pooblašča- ddrdbtorja odobritev pravilnikov o de- 1® Tovarne elektronskih raa- Tovarne elem-emtov za elek-litoi OD kot sle®.. ; ' Prav v Ljubljani^ . troniko, -da - a.) 'DS .potrjuje, pravilnik o JStočasn» BS imenuje v popiše' pogodbo- o 'Odkupu delitvi Od uprave. razpisno fcoimsaj# za stanovali, efelenjem. m*ed it) DS po-trjUje pravilnik, o vanje direktorja Tovarne delitvi OD Tovarne eiemen- ^^tronskih napraif v Djnb-•tov za elektroniko g temr da dva člana, in sicer tov. tovarna uskladi svoj pravilnik "^lada. Sodima in tov. Toneta z določili 3®. člena točka c). ®eravsa, pravilnika o delitvi OD pod--. Bs odobrava najem kredi poletjem CSIEM-A in -Splros^ Sklep! 11. zasedanja DS »ElektiNMnehanikitc (28,12.1964) ®' Delavski svet je sfctenH, da sta v mesecu januarju 1965 prosta nsastednja dneva: sobota S. in 16.1.1965' Za mesec februar 1965 se predvidevata kot prosta ¡dneva: . sobota 6. in 15.2.1965 Kolikor zaradi dveh prostih sobot ne bo dosežen plan proizvodnje ¡oziroma rezultat ne bo zadovoljiv, velja sklep samo za januar, dečup se za mesec februar predlog gradbenim, ¡podjetjem ponovno ■ obravnava in even--PioniT« Novo mesto , tualno .preide zopet na 1 podpiše posojilno pogodbo prosto soboto. skladom za žffamje stanovanjskih hiš občine. Novo me- Gtede- tiia izredno perečo problematiko nabave odobrava delavski svet v BH jetja. i 't ta za nabavo uvozne opreme gto. c) DS potrjuje pravilnik pri™ pripadajočih ostalih inve- —TJK pristane na-vsakolsst- GFS poVečamje števila zaoo-del-itvi OD Tov-arne ¡elektron- -ettc^ste i stroškov za nabavo .no bidkacij-o ereilstev «Kla8a' slenih na delovnem mesto: Stroja za Kodiranje in pa-ki- skupne poraba do višine tet- nabavni referent za 2 osebi, ran je uporov v tovarni upo- nto. anuitet za odplačilo po- Opis dela in analitična oce- skito ■naprav v Ljubljani, č) DS potrjuje pravilnik o delitvi OD Tovarne usmemi- 3?'®V ,y Šentjerneju. Kredit ¡se ¡sojila pri sktadui za zidanje na je ista kot za ostala de-kov v Novem mestu s tem, najema pri Jugo^bvaaaški ¡stanovanjskih ..hiš občine lovna mesta s tem nazivom, da ¡se. pri izračunu sredstev. banki za zunanjo trgovino, Novo mesto in po pogodbi s ©V zvezi z ukinitvi jo reza OD v gospodanskenj pla- rn sicer dolamki kredit v vi- Splošnim gradbenim podjet- žijskrh delovnih mest in na ato ¡sredstva za nakup delov- j^m* 42,833 S ter dinanski kre- jem »Pionir-' Novo mesto. osnovi poročila kadrovskega nih ¡oblek ne upoštevajo po- 50fl/o carine in za otsta- — DS -podjetja odobrava v oddelka ter predloga UO to- eebej- - _ ¡¡stroške v višini ^ 9,1561900 teto 1965 nalcup 6 dvosobnih' vame je DS sprejel nasled- © DS sprejema na znanje Odplakni rok je 3 l«ta, stanovanj, za delovno enoto nje sklepe: pojasnilo upravnega odbora chrestaa mera 6,5 %, lastoa ISKRA—KERAMIČNI KON- —V primerih, kjer uasto-glede priprav 'za. sprejetje bdelezba^podjetja 9.156.t)<)0 DDNZATORJI, Kutemberk. 'Od pa bolniški dopust, porod- zaldjiučnem računu na Splošnega . gradbenega pod- niški dopust in invalidnost, 1965 in naroča, naj se go- teto 1964. Za sklenitev in pod- jetja »PNšur-« Navo jnfesto. se rok premestitve podaljša Spodanski plan Sunprej pred- J5® kreditoe pogt^be z Jugo- — DS podjetja odobrava za *a nedoločen čas, to je za banko se pooblašča direktor delovna enoto ISKRA — ¿E- toliko časa, (dokler ne bo tovarne Rudi Deržač in ¡di- RAMICNI KONDENZATOR- možno najti primerne re- gospodarskega plana -za leto loži delavskemu svetu v raz- pravo. Na predlog UO delavski rektor, finančnega sektorja ji, Žužemberk najetje pose- šitve. V tem času prejemajo .-svet .sprejema naslednji sklep: Po zakonu o sredstvih go- pedjetja tov. Alojz Vidmar jjja v vglni^že ¡odobrenega prizadeti nespremenjene OD. © DS odobrava najetje kredita Sklada za zidanje — Za tiste, kjer je v po- spodarskih -organizacij (člen kredita pri Jugoslovanski stanovanjskih hiš dbSae stopku upokojitev, pa se 93) delavski syet podjetja do- banki za zunanjo ¡trgovino, Novo mesto, ka je bil odo- rok ukinitve delovnega me-lOci za podjetje enotno kal-, ki je potreben za nabavo feren ¡s sklepom sklada št. sta podaljša do konca mese-knlatavno stopnjo za investi- uvozne opreme in pripadajo- 526-294/64 z dne' 3. 7 1964 v ca marca 1965. cijsfco vzdrževanje, ki se upo- čih ostalih investicijskih stro-- višini 12 mlijonov din z od- — Za vse ostale mora ka-rablja od 1. Jantoarja .¡nasled-- škov za povečanje proizvod- plačilno dobo 15 let po 3 % drovsld oddelek najti Tešttev ¡njega leta, zato DS ¡sprejema »je ei-ektromatorjev. Devizni obrestni meri. Za manjkajo- do I. 1. 1965. V določenih naslednje sklepe: kredit za uvozno -opremo zna- ča sredstva do predračunske primerih je treba stvari re- © Za leto 1965 se določi za ša 19,935.900, dinarski kredit'vrednosti se bo podjetje ude- Sevati tako, da ljudem ua ¡podjetje enotna kalkulativna 5,133,000, skupno 25,066000 din. ležilo spomladanskega nate- ukinjenih delovnih mestih ¡stopnja :za invnstdeijsfco vzdr- oaplačjlim -rok je . 3 leta, čaja v letu 1965 s potrebno^najdejo zaposlitev v DE in ževanje 4,21 %' od nabavne obrestna mera 6,5%. Lastoa participacijo, sicer pa se ob- premestijo nekoga drugega vrednosti osnovnih sredstev, udeležba, znaša 5,133.000 din. vezaje} vsa manjkajoča sred- iz DE. Vsaka poslovna enota .kori- Za sklenitev dn podpis kre- stva kriti iz sklada skupne t — Delavski svet se v celoti sti ¡sredstva za investicijsko ditoe pogodbe se pooblašča -poiabe strinja s predlogom komisije vzdrževanje v okviru interne direktor tovarne tov. Franc —DS podjetja pooblašča za sklepanje In odpovedova-i investicijske stopnje, jn sicer: Šifrer dn direktor finančnega direktorja Tovarne eiemen- nje d^loVriih razmerij glede sektorja podjetja tov. Alojz tov za elektroniko, da pod- zaposlitve posameznih pri-> Elektromehanska 4,00 Vidmar, -piše pogodbo o odkupu sta- zadetih članov kolektiva v Avtomatika - 3,21 © DS odobrava najetje n-ovanj, sklenjeno med pod- nekatere montaže, Jd ga je Avtodzddtkd 3,79, kredita za nakup 5 stanovanj jetjam ISKRA in Splošnim naknadno podal in obrazložil Aparati' 3/765 v Škofji Loki za potrebe To- gradbenim podjetjem- »Pio- šef kadrovskega oddelka. Elektromotorji 1,06 varne elektromotorjev v Že- nir« Novo mesto in posojil- (Dalje ua 8. strani) Mehanografija: kdaj?! (Nadaljevanje s 6. strani) ' garnitura pa stane 346 milijonov din. Kapacitete te gar* - ni ture bi v procesu dveh let lahko ' podvojile svoje delo ■in s tem postavile investicijo še v bolj ugoden ekonomski odnos, Poudarjam še enkrat, da je ekonomika samo en aspekt, ki pa ni najbolj važen. Na tem mestu se pojavi vprašanje, katera investicija je v podjetju Iskra od vseh vloženih 18 milijard tako uspešna kot je ta, in vendar sp se zi vse druge investicije nasip tildi devizna -sredstva. S- tem mislim, da je dovolj jasno povedano, da finančna sredstva' niso ož. ne bi smela biti^problem. Stroji,' ki jih nabavljamo, so s pogodbo fiksirani že pred dvema letoma, vendar smo morali zaradi razvijanja strojev pogodbo’ že dvakrat prenoviti. y obeh dveh letih, ko smo 'izvršili vse rekonstrukcije, niso mogla biti kriva devizna sredstva. Samoupravni organi so zaradi potrebe in naprednosti» upoštevali stališče strokovne službe v podjetju,' ki je za to zadolžena in sprejeli sklep o nabavr računskih strojev. Vmes pa se je pojkvil finančni sektor, ki je pri svoji finančni politiki smatral ta sklep in potrebo kot manj važen faktor in jo zato že dve leti odlaga. Osnovna pomanjkljivost in problematika okrog nabave Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov (Nadaljevanje s 7. strani) O Delavski svet potrjuje metodo za osebno ocenitev delavcev po predlogu upravnega odbora tako, da se upošteva druga varianta lestvice za strokovno izobrazbo, ki io je UO sprejel na 35. seji 25.12.1964. S tem v zvezi daje delavski svet naslednji zadolžitvi: — Kadrovski oddelek naj izdla spisek vseh» šol in javno objavi v kakšen rang po našem kriteriju spada katera i šola. — Upravni odbor naj pri odgovornih službah zahteva izdelavo predloga za nagrajevanje na stalnost. 9 Delavski svet potrjuje sklep UO o Izvedbi cepljenja proti influenci in obveznem fluorografiranju »vseh članov kolektiva in v ta namen odobrava potrebna finačna sredstva, ki po predlogu UO znašajo 220 din na osebo i za fluorogmfiranje in 300 din na osebo za cepljenje. ISKRA — glasilo delovhe-" ga kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikacije elektronike in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar. — odgovorni urednik: Igor Slave? — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj mehanografskih sredstev pa je še kompleksnejša. Po mojem mnenju bi morali nabavo mehanografskih avtomatov vključiti v prvi investicijski elaborat kot osnovo za izvajanje rekonstrukcije podjetja Iskre, isto tako kakor tudi sredstva za kadre in obratna sredstva! Ker tega .nismo napravili, -lahko danes samo še gasimo požare in polemiziramo praznih rok ter iščemo krivca za tako stanje, Odločanja vodstvenih kadrov ne morejo biti eksaktna, ker so vsaki podatki zastareli in v bistvu netočni. Zato odločitve niso naštudirane, temveč so prinesene rutinersko in empirično. Tako vodenje in ukrepanje pa v koncernu (kot je Iskra) že zdavnaj ne bi smelo imeti mesta. Kar se tiče zunanjih težav menim, da izvirajo ravno iz poslovne ‘ neinformiranosti in, parcialne širokogrudnosti. Nihče iz vodstva uprave ali samouprave ne more ažurno 'in učinkovito ukrepati, če nima pravilnih in tekočih podatkov. Nekateri menijo, da to ni bistveno; -ker to omogoča in dovoljuje Samovolj nežem osebna odločanja, ki pa so za poslovnost Iskre vedno problematična. Težko-če bodo, po mojem mnenju, še vedno nastopale, če jih bomo pričakali z ukrepi pri glavi, nas ne bodo udarile z repom tako, kot naš Sedaj! PRIPOMBA UREDNIŠTVA Direktor finančnega sektorja tov. Alojz Vidmar je na zadevna vprašanja uredništva poslal naslednji odgovor: »•Mnenja smo, da obdelava snovi, ki je, zajeta v vaših vprašanjih ne sodi v področje finančnega sektorja pač pa v področje , organizacijsko-ka-drovskoga sektorja, ker je natančno razvidno v 126. členu, točke 1., 5. in. 6. statuta podjetja. Kar zadeva nabavo meha-nografskih strojev drži vaše vprašanje, v katerem je tudi del odgovorov, namreč da so organi upravljanja odobrili to' nabavo. Sredstva za te stroje naj' bi se rezervirala iz retencijske kvote — devizne stimulacije — toda zaradi slabega -priliva deviznih sredstev. in drugih nujnejših potreb, ki se-plačujejo te naba-zami, do realizacije te nabave ni prišlo.« ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje dobre mame JOŽEFE KAVČIČ senajlepše zahvaljujem vsem sodelavcem MTC v »Elektromehanski« za izraze Sožalja ter podarjeno cvetje; posebno se zahvaljujem sodelavcem »žičnih oblik«» ¡za podarjeno cvetje ter izkazano pozornost. Prisrčna zahvala vsem, -kateri so pokojnico pospremili na, njeni zadnji poti. Stane Kavčič V dvorani »Partizan« Stražišče so se k novemu letu zbr?U tudi upokojenci »Elektro-mehanike« (Zaradi razpisa daiivnih mest nam je zmanjklo prostora, im bomo več > § člankov, ki so bili namenjeni za to številko, med njimi tudi prispevek o sestanku upokojencev — objavili v naslednji številki) Pismo iz „Elektromehaniko“ Fluorografiranje v januarju I Tuberkuloza sodi še vedno med zelo resna in težka obolenja, ki se običajno pojavljajo i>ri ljudeh v najlepši življenjski dobi ter dora-ščajoči mladini. Težina tega obolenja ni --samo v razme- 1 i roma visoki smrtnosti, temveč v dolgotrajnosti bolezni, ki močno izčrpa in hudo prizadene bolnika in njegovo. družiho. Ta bolezen pred-, stavija še posebno nevarnost, ker poteka" v začetni"' fazi. brez bolečin in ne povzroča, posebnih težav; začetne simptome najčešče prezremo! Tudi dejstvo, da je tuberkuloza nalezljiva bolezen nas sili k posebni previdnosti. S tuberkulozo se lahko okužimo v naši najbližji okolici, ali pa sami prenašamo : in širimo to težko bolezen. Tuberkuloza je znana tudi med člani našega kolektiva. Podatki. nam kažejo, da je v ,letu 1962 bolovalo za tuberkulozo 27, v letu 1963 pa 22 članov kolektiva. Tudi v letošnjem letu se stanje ni bistveno izboljšalo, dokončni rezultati pa bodo znani po končani fluorografski ak-.ciji" v začetku januarja 1965. Vsakoletna fluorografska akcija nam odkriva vedno nove primere tuberkuloznih obolenj,’ Tako so bili v letu 1962 odkriti 4 novi tuberku-. lozni bolniki ter 1 bolnik z rakastim obolenjem pljuč. Enaki rezultati so, bili doseženi tudi s flporografsko akcijo v letu 1963. Poleg odkritih tuberkuloznih in rakastih obolenj je fluorografska akcija v letu 1962 odkrila pri 305 osebah bolezenske spremembe na srcu in ožilju v/ letu 1963 pa enaka obolenja pri 403 osebah. Menimo, da ni potrebno se posebej poudarjati_korist-riost in važnost fluorograf-Ske akcije, ker že- ti skromni statistični podatki kažejo . na njeno, nujnost. Zato je tudi' UO naše tovarne ha ČESTITKE IZ CHICAGA Toplo pozdravljam vse delovne tovariše,! prijatelje iii; znance v tovarnah in obratih »ISKRE« ter .jim želim v letu 1965 novih : uspehov in dosežkov, v zasebnem življenju pa » predvsem zdravja- in sreče! ' Kolektivu »Magneti« še po« sebej čestitam k izgradnji-nove tovarne, kjer bo' šele -prav zaživela ta pomembna panoga gospodarske dejavnosti.: ' ■ g|3 ■ p ■ | | Mnogo sreče in uspehov v Novem lete želim tudi iSred-ni&vu časopisa »Iskra«. Slavica Ravnic 4202 N. Keystone Chicago, 111. USA svoji seji dne 23. 11. 1964 sklenil, da se izvede (Obvezna fluorografska akcija v naši tovarni.'Akcija je bila predvidena za mesec december, vendar ni bila izvedljiva zaradi cepljenjapro-ti gripi, zanesljivo pa bo fluorografiranje izvedeno v začetku -januarja 1965, o čemer bo kolektiv pravočasno obvečen. - jg gg , S. G. PISMA BRALCEV^ Pozdrav iz Vogelj 0 Tovariš urednik! Ker sem že od 5. 11. 1963 V bolniškem staležu, iskreno pozdravljam člane kolektiva, posebno pa sodelavce in prijatelje iz merilnih naprav ZZA, ki jim» želim srečno in -uspešno novo leto, š željo, da bi bil kmalu spet med Vami. Franc, Zupan Voglje 23 p. Šenčur pri Kranju Hvala za pozdrave in čestitke uredništvu. Prvo šte-vilko glasila boste sprejeli na dom, pa tudi dpugi želji bomo ugodili. Iz srca Vam želimo čimprejšnje okrevanje, saj je zdravje, ki ga tako želite, prav gotovo Vaša največja želja v novem letu!.. Uredništvo. ZAHVALA Ob nenadni in prerani izgubi dragega moža in očeta JANEŽA DRAŠLERJA sc prisrčno zahvaljujemo kolektivu »Iskre« Horjul za po« klonjeni venec in izraze, so« čustvovanja. P«se*niio še zahvaljujemo sodelavcem pokoj- i nikovega sina Fraincita za da« rovano cvetje lin spremstvo na njegovi zadnji poti. Zena Marija in otroci: Ivanka, Milena, Ivan in Franci